Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjamo 12. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje, ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 12. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 8. 6. 2026, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da najprej preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Če je vse v redu.

Začenjamo z glasovanjem. Ugotavljam, da je navzočih 80 poslancev, za je glasovalo 80, proti ni bil nihče.

S tem je tudi dnevni red 12. izredne seje Državnega zbora določen.

Zato prehajamo na 4. točko dnevnega reda, to je na Mandatno-volilne zadeve.

Prehajamo na obravnavo predlogov sklepov o pravici do opravljanja funkcij poslancev na mesto poslancev, ki opravljajo funkcije ministrov. Ker poslanke in poslanci, Suzana Lep Šimenko, Janez Cigler Kralj, doktor Tadej Osterc in pa Jernej Vrtovec v času, ko opravljajo funkcijo ministrice oziroma ministrov Vlade, ne morejo opravljati funkcije poslanke oziroma poslancev, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklepe, s katerimi je ugotovila, da pripada pravica opravljanja funkcije poslancev namesto poslanke in poslancev, ki opravljajo funkcijo v vladi: gospodu Luki Simoniču, gospodu Dejanu Zakrajšku, gospodu Andreju Černigoju in pa gospodu Janezu Beji.

Sklep Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je Državnemu zboru predložila predlog sklepa, ki je objavljen na e-klopi. Mogoče magistra Karmen Furman želi predstaviti poročilo komisije? (Ne.) Želijo mogoče besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Torej zaključujem s tem. Mogoče želi besedo kdo od poslank in poslancev?

S tem zaključujem razpravo in kar prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave, 14. člena Zakona o poslancih, ter 13. člena v povezavi s 17. členom in 112. členom Poslovnika Državnega zbora sprejme naslednji sklep: v času, dokler poslanci, ki so bili 4. 6. 2026 imenovani za ministre, ne morejo opravljati funkcij poslancev Državnega zbora, opravljajo funkcije poslancev današnjega dne: Luka Simonič, rojen 27. 8. 1999, stanujoč Lok 154, 2345 poštna številka Bistrica ob Dravi namesto Suzane Lep Šimenko. Potem gospod Dejan Zakrajšek, rojen 24. 7. 1988, stanujoč Mala Slevica 19.a, 1315 Velike Lašče namesto doktor Tadeja Ostrca in namesto doktor

Anžeta Logarja. Potem gospod Andrej Černigoj, rojen 12. 4. 83, stanujoč Smrje 146255 Prem namesto gospoda Jerneja Vrtovca in pa gospod Janez Beja, rojen 18. 9. 69, stanujoč Konjšica del 291272 Polšnik namesto gospoda Janeza Ciglerja Kralja.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 82 poslancev, za je glasovalo 82 poslancev, proti ni bil nihče.

S čimer ugotavljam, da je sklep sprejet.

Poslanske kolege vabim, da se nam pridružijo in zasedejo svoja poslanska mesta ter jim želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljali svoje delo poslancev. Čestitke.

S tem tudi prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali danes v okviru glasovanj.

Zdaj pa prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Zahteve skupine poslank in poslancev, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 7. seji 26. maja 2026 sklenil, da se Predlog zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih obravnava po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Luko Mescem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi kolegija. Zato prehajamo na obravnavo te zahteve.

Besedo dajem predstavniku vlagatelja zahteve, gospodu Vladimirju Šegi za predstavitev zahteve.

Izvolite, gospod Šega. Pet minut.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Seveda je politična pripadnost precej odvisna od tega, kako in kdaj bomo roko dvignili, vendar vse nas zavezuje poslovnik. Sprememba ZDR v tej točki nikakor ni nekaj nepomembnega, nekaj, kar ne bi zadevalo množico ljudi in velikih sprememb pri obravnavi tega dela, zato ta sprememba nikakor ne sodi po skrajšani postopek, temveč sodi v redni postopek. Ta sprememba zakona se ne bo vpisala v anale kot ne najbolj nesmiselnih in neumnih predlogov v tem parlamentu. Kajti, s to spremembo zakona ničesar ne rešujemo, najmanj pa rešujemo to kar vi pravite, birokratske obveze delodajalca. Plačevanje članarine preko računovodstva delodajalcev je že ustaljena metoda, dolga leta. Delodajalci s tem nimajo nikakršnih problemov tudi najmanjši espe več ne računa plače na roke. To je zgolj postavka v računalniškem programu in delodajalca v tem in s tem prav nič ne ovira. Bo, bodo pa nastopile konkretne spremembe in birokratske otežitve za delodajalca, kajti delodajalec bo podatke o plačanih članarinah in članstvu mogel zbrati, kajti to je tudi odvisno od tega, kako bo nakazoval katacijo dohodnine. To pomeni, delodajalcu bomo s tem krepko, krepko zakomplicirali obračunavanje plač.

Druga zadeva, s katero se bo tudi ta zakon vpisal v anale. Zadnjih 90 let se noben Zakon o delovnih razmerjih ni sprejemal brez socialnega dialoga, brez dialoga s ključnim partnerjem, ki se ga ta zakon dotika. To je sramota za

21. stoletje in to je sramota za novo vlado, kjer minister za gospodarstvo in delo trdi, da bo imel pred sabo vedno socialni dialog. Izgovori, da imajo tako tudi drugod, so nepomembni. Če že primerjate z Avstrijo, v redu, potem pa naredimo tako, kot imajo v Avstriji, vendar v Avstriji ima vsak zaposlen dolžnost plačati pol procenta od svoje plače za delavsko zbornico. V Avstriji v povprečju delodajalec plača eden, 21 in nekaj procentov prispevkov, delavec zgolj 18. To pomeni, če kopiramo Avstrijo, potem jo kopiramo v celem paketu in ne zgolj v tem, da v Avstriji pač plačuje delavec sam s sindikatom.

Nezaslišano je, da se sploh sprejema zakon, katerega namen nič drugega ni kot zgolj maščevanje sindikatov, zgolj maščevanje zaradi tega, ker so razpisali referendum proti interventnemu razvojnemu zakonu, ki ni ne interventen in ne razvojni. Kakorkoli, apeliram na vas, ne le, da ta zakon damo v normalni postopek, ampak da je v današnji vladi, upam, toliko razuma, da bodo ta predlog umaknili, ker ničemur ne koristi, najbolj pa bo škodilo dejansko ravno vam, ker boste, že preden sploh začnete z delom, se skregali z enim izmed ključnih partnerjev in to so delavci. Sindikate s tem ne boste oslabili, nasprotno, sindikati bodo s takimi podtikanji postali kvečjemu močnejši.

Torej, predlagam Državnemu zboru, da ta zakon uvrsti v redno obravnavo. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Šega.

Skladno z določbo desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija brez razprave in pa o obrazložitvi glasu, zato prehajamo na odločanje v Državnem zboru.

Predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah Zakona o delovnih razmerjih se obravnava po skrajšanem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Pa kar začenjamo z glasovanjem. Glasujemo. Navzočih je 85 poslancev, za je glasovalo 48, proti 37.

S čimer ugotavljam, da je sklep bil sprejet.

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo Državni zbor navedeni predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku, s tem pa tudi zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, to je na obravnavo zahteve skupine poslank in poslancev, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednika zbora je na 8. seji 2. junija 2026 sklenil, da Predlog zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah obravnava po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Prehajamo na obravnavo te zahteve. Skladno z določbo desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o odločitvi Kolegija odloči brez razprave in obrazložitve glasu, zato prehajamo na odločanje.

Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah se obravnava po skrajšanem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Kar glasujemo. Navzočih 86 poslancev, za je glasovalo 49, proti 37.

S čimer ugotavljam, da je sklep sprejet.

Ugotavljam, da bo za to Državni zbor navedeni predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku.

S tem pa tudi zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Francu Kanglerju, državnemu sekretarju na MNZ in javni upravi.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci. Pred vami je sprejem Zakona o državni upravi, spremembe, kot sami veste 8. 5. 2026 je začel veljati Zakon o Vladi v katerem smo se zavezali, da do 4. 8. 2026 je potrebno uskladiti Zakon o državni upravi in zaradi tega tudi Vlada vlaga spremembo zakona.

Gospod Kangler, se opravičujem, dajte bolj na glas, kar pogumno. Res se me slabo sliši.

Po značaju sem večkrat preglasen, pa se malo šparam. Predsedujoči, hvala lepa za opozorilo.

Tako je vlada sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah o upravi 4. 6. 2026, ker predvsem ureja poimenovanja in delovna področja ministrstev v skladu z zakonom o vladi, v petih ministrstvih se spreminja na več, dovoljeno število sekretarjev pa je do tri. Določa se pristojnosti vlade, da z uredbo poleg nalog ministrstev določi tudi sedeže ministrstev ter sedeže njihovih organizacijskih enot. In ena zelo pomembna značilnost je tudi ta v zakonu, da se služba za obnovo po poplavah in plazovih iz vlade preseli na Ministrstvo za okolje in prostor.

Na matičnem delovnem telesu so bili vsi predlogi koalicije amandmaji sprejeti. Danes smo dobili še en amandma v obravnavo 17.a členu. Tu bi predvsem rad poudaril, da je ta amandma posledica tega, ker govorimo o zakonu, ki pač ureja tako javno upravo kot Ministrstvo za notranje zadeve in ta amandma je posledica tega, da ne bi prihajalo do večjih finančnih stroškov pri spremembi emblemov, napisov, da se sme za Ministrstvo za notranje zadeve tudi uporabljati kratica MNZ. To pa je tudi vse. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Kangler.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval tudi Odbor za notranje zadeve in javno upravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predstavniku odbora, gospodu Žanu Mahniču.

Hvala predsednik. Kolegice in kolegi. Odbor je kot matično delovno telo na 4. nujni seji včeraj obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi. Uvodoma so predstavniki predlagatelja podali dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona ter predstavili bistvene rešitve, ki jih prinaša. Mnenje je podala Zakonodajno-pravna služba in tudi Državni svet. V razpravi so poslanci opozicije povedali, da ne bodo nasprotovali predlagani ureditvi, saj menijo, da ima vsaka vlada legitimno pravico samostojno oblikovati svojo organizacijo dela in upravno strukturo. Glede selitev ministrstev so poudarili, da te načeloma niso sporne in da podpirajo decentralizacijo, zlasti z vidika razbremenitve prometa v Ljubljani ter izboljšanje dostopnosti storitev v drugih delih države. Poudarjena je bila tudi potreba po določitvi jasnih ukrepov za javne uslužbence, kot so delo na daljavo, povračilo stroškov, prehodna obdobja in morebitne premestitve. V razpravi so bila izpostavljena tudi vprašanja glede transparentnosti sprejemanja uredbe in načrtovanih selitev. Izpostavljeno je bilo vprašanje jasne razmejitve pristojnosti na področju skrbi za upokojence, saj so bile v predhodnih predstavitvah zaznane določene nejasnosti. Med drugim je bilo podano tudi pojasnilo k predlaganemu amandmaju s strani Poslanske skupine Levice, Vesne. Poslanci koalicije so izrazili podporo predlogu zakona, saj ocenjuje, da gre predvsem za tehnično uskladitev s sprejeto novelo zakona o vladi in za ukrepe, ki omogočajo učinkovitejše delovanje vlade. Izpostavljeno je bilo, da reorganizacija prispeva k bolj vitki državi in racionalizaciji državne uprave. Glede selitve ministrstev in njihovih organizacijskih enot so poudarili podporo decentralizaciji in regionalizaciji, saj menijo, da je ustrezno, da se del državnih funkcij

izvaja tudi zunaj Ljubljane. Takšne rešitve so po njihovem mnenju prispevajo k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju, izboljšujejo dostopnost storitev in lahko zmanjšajo prometne obremenitve našega glavnega mesta. Izpostavljeno je bilo tudi, da so stroški delovanja inštitucij v Ljubljani visoki, zato bi selitve lahko prinesle tudi finančne prihranke. Hkrati so opozorili, da je treba selitve izvajati premišljeno, na podlagi analiz, ter zagotoviti ustrezne pogoje za zaposlene. Podprli so tudi nadaljnjo razlago predstavnikov predlagatelja, da večje število državnih sekretarjev izhaja iz združenja resorjev in večje kompleksnosti posameznih ministrstev, pri čemer pa skupno število teh funkcij ostaja racionalizirano.

Po končani razpravi je odbor glasoval o amandmaju Poslanske skupine Levica in ga zavrnil. Odbor je podprl vse amandmaje poslanskih skupin koalicije, ter na koncu tudi izglasoval vse člene in pa podprl zakon.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Mahnič.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Socialnih demokratov, za njo gospod Luka Goršek.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi!

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi predstavlja izvedbeni del širše reorganizacije državne uprave, ki sledi operativni organizaciji prioritet nove vlade. Gre za zakon, ki v praksi ne določa zgolj prerazporeditve pristojnosti med posameznimi ministrstvi, temveč nam daje tudi jasnejši vpogled v to, kako nova vlada razume ključne izzive države in na kakšen način jih namerava reševati. V Poslanski skupini Socialnih demokratov poudarjamo, da mora imeti vsaka vlada možnost, da državno upravo organizira na način, za katerega ocenjuje, da jim bo omogočal učinkovito izvajanje programa, za katerega je prejela mandat državljank in državljanov. Prav zato mora biti temeljni kriterij presoje vsake reorganizacije državne uprave vprašanje, ali bodo predlagane spremembe prispevale k bolj učinkovitemu delovanju države, boljšim javnim storitvam in višji kakovosti življenja za ljudi. Organizacijske spremembe same po sebi niso cilj, njihova vrednost se pokaže šele v rezultatih, ki jih prinesejo ljudem. O tveganem prenosu področja dela, zaposlovanja in delovnih razmerij na novo ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, smo v naši poslanski skupini že večkrat opozarjali. Na prvi pogled se lahko povezovanje gospodarstva in dela zdi logična rešitev, saj sta obe področji tesno povezani s trgom dela in gospodarskim razvojem. Kljub temu pa gre za združevanje dveh področij, ki imata pogosto različne, včasih tudi nasprotujoče si interese. Naloga države ni zgolj ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, njena naloga je tudi zagotavljanje dostojnega dela, varnih delovnih pogojev in učinkovitega socialnega dialoga. Prav zato je področje dela v številnih evropskih državah organizirano kot samostojen resor ali pa uživa izrazito stopnjo avtonomije znotraj izvršilne oblasti. Tej praksi je tradicionalno sledila tudi naša država. Zato z določeno mero zaskrbljenosti spremljamo možnost, da bi se varstvo delavskih pravic in socialni dialog znašla v podrejenem položaju glede na gospodarske interese. Socialni demokrati smo skozi celotno obdobje samostojne Slovenije dosledno zagovarjali pomen socialnega dialoga in vlogo Ekonomsko-socialnega sveta kot osrednjega prostora usklajevanja med delodajalci, delojemalci in državo. Zato bomo še posebej pozorno spremljali ali bo združitve resorjev področja dela ohranilo zadostno politično težo, in ali bodo interesi zaposlenih tudi v prihodnje enakovredno zastopani pri oblikovanju javnih politik.

Odmevna sprememba tudi prenos stanovanjske politike na Ministrstvu za okolje in prostor razumemo logiko povezovanja stanovanjske politike z urejanjem prostora, gradnjo in prostorskim načrtovanjem, vendar želimo opozoriti, da stanovanjska kriza ni zgolj vprašanje gradbenih dovoljenj, prostorskih aktov ali umeščanja objektov v prostor. Stanovanjska kriza je postala ena večjih socialnih in razvojnih problematik naše družbe. Mladi danes ne sprašujejo, katero ministrstvo je pristojno za stanovanje, sprašujejo se, ali si bodo lahko ustvarili dom, se osamosvojili in načrtovali družino. To so vprašanja, na katera mora politika ponuditi konkretne odgovore. Govorimo o večji dostopnosti stanovanj za mlade, o stabilizaciji najemnega trga, o večji predvidljivosti najemnih razmerij, ter o politikah, ki bo ljudem omogočila dostop. Do primernega bivališča tudi v obdobju, ko nova stanovanja še niso zgrajena.

Pozornost želimo nameniti tudi predlogu povečanja števila državnih sekretarjev na Ministrstvu za zdravje. Če ta rešitev pomeni večjo operativno sposobnost ministrstva in večjo osredotočenost na reševanje težav slovenskega zdravstvenega sistema, jo lahko razumemo kot korak v pravo smer. V Poslanski skupini Socialnih demokratov namreč menimo, da mora biti zdravstvena reforma ena osrednjih prioritet prihodnje vlade, pri tem pa bo ključno vprašanje vsebina reformnih ukrepov. Socialni demokrati bomo kot opozicija pripravljeni konstruktivno sodelovati pri vseh rešitvah, ki bodo vodile v krepitev

dostopnega, kakovostnega in pa javnega zdravstvenega sistema ter ohranjanje širokega nabora storitev, ki jih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Spoštovani, za Socialne demokrate je dobra organizacija državne uprave tista, ki se zna učinkovito in neposredno odzivati na najbolj pereče izzive naše družbe. Nujno je, da nova organizacija državne uprave v praksi ne pomeni, da bodo gospodarski interesi zlahka prevladali nad visokimi standardi delavskih pravic. Ključno je, da stanovanjska politika ne prinaša odgovorov šele za prihodnje generacije, temveč ponudi rešitve tudi ljudem, ki jih stanovanjska kriza bremeni že danes. In bistvenega pomena je, da država odgovornosti za zdravstveni sistem ne prepušča trgu, temveč ga ohranja kot močan, dostopen in predvsem javni sistem v korist vseh ljudi.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov predlogu zakona ne bomo nasprotovali. Hvala.