Predsednik Zoran Stevanović: Lep dober dan vsem skupaj. Začenjamo 10. sejo Kolegija in vse prisotne lepo pozdravljam.
Ugotavljam, da sta prisotnost opravičila povabljena gospa Lena Grgurevič in gospod Lenart Žavbi.
Obveščam vas pa tudi, da vam je bilo v sredo, 10. junija, posredovano gradivo k 2. točki dnevnega reda in da ste bili obveščeni o širitvi dnevnega reda z naslednjo točko, to je dogovor o sklicu izredne seje zbora.
Po pooblastilu vodje poslanske skupine o nadomeščanju upravičeno odsotne poslanke oziroma poslanca vas obveščam tudi, da je gospod Danijel Krivec, nadomešča gospo Jelko Godec.
Prehajamo s tem na 1. točko dnevnega reda, to je na odgovor o sklicu izredne seje.
Z dopisom za širitev seje Kolegija ste kot gradivo k tej točki prejeli zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Jelko Godec za sklic izredne seje Državnega zbora. Kot izhaja iz dopisa za širitev, sem predlagal, da se na dnevni red s sklepom kolegija uvrsti tudi mandatno-volilne zadeve, v okviru katerih bi med drugim potrdili tudi mandata nadomestnih poslank.
V zvezi s sklicem 13. izredne seje zbora predlagam sledeče. Predlog dnevnega reda bi se tako glasil: pod točko 1 Predlog zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah, skrajšani postopek in pod točko 2 Mandatno-volilne zadeve ter seveda ostale zadeve predložene do začetka obravnave točke. Seja bi potekala v ponedeljek, 15. 6., ob 10. uri do zaključka seje. Glede najave časa za razpravo predlagam, da za poslanske skupine ena točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika zbora, pri 1. točki do 5 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga zakona, ki so skupina poslancev s prvopodpisanim, s prvopodpisano gospo Jelko Godec, Janez Ciglerjem Kraljem in Katjo Kokot, in do 5 minut za predstavitev mnenja Vlade ter do 30 minut za razpravo predlagatelja in do 30 minut za razpravo Vlade. Pri 2. točki skladno s parlamentarno prakso pri razpravah o mandatno-volilnih zadevah.
Pa kar odpiram razpravo. Bi kdo želel besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zato kar prehajamo na glasovanje.
Kdo je za? Najprej bom samo, se opravičujem, samo sklep citiram: V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora se na dnevni red 13. izredne seje Državnega zbora uvrsti naslednja točka dnevnega reda: Mandatno-volilne zadeve in pa zadeve predložene do začetka obravnave točke.
Kdo je za? Predstavnik narodne skupnosti, potem NSi, SLS, FOKUS, SDS, Demokrati in pa Resni.ca. Kdo je proti? Svoboda.
V redu. Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Nadalje dajem naprej sklep na glasovanje. In sicer poslanske skupine k 1. točki dnevnega reda 13. izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika Državnega zbora.
Kdo je za? Predstavnik narodne skupnosti, NSi, SLS, FOKUS, Demokrati., Resni,ca. Kdo je proti? Ugotavljam, da nihče ni proti.
S tem je tudi sklep sprejet.
Naslednji sklep se pa glasi: Predlagatelj predloga zakona ima do 5 minut za dopolnilno obrazložitev in do 30 minut za razpravo. Vlada ima do 5 minut za predstavitev mnenj in do 30 minut za razpravo.
Kdo je za? Predstavnik narodne skupnosti, potem je NSi, SLS, FOKUS, SDS, Demokrati. in pa Resni.ca. Kdo je proti. Nihče ni proti.
S čimer ugotavljam, da je sklep sprejet in tudi tu zaključujem s točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. točko dnevnega reda oziroma zdaj na prvo, tisto je bila pred točka, to je na Predlog za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Gradivo ste prejeli s sklicem seje.
Razpravljali in odločali bomo o tem, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu. Bi mogoče želela besedo predstavnica predlagatelja, gospa Katja Kokot.
Izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik.
Jaz bom samo vam pojasnila čemu skrajšan postopek.
Veljavna ureditev v praksi povzroča pravno negotovost, saj se tudi veterinarske storitve, ki jih izvajalec opravi za imetnika živali, obravnavajo kot del javne veterinarske službe oziroma kot dejavnosti, vezane na koncesijski režim. To posebej obremenjuje manjše zasebne veterinarske organizacije, otežuje zakonito opravljanje veterinarske dejavnosti na trgu in zmanjšuje dostopnost veterinarskih storitev za imetnike živali. Predlog zakona ne ukinja javne veterinarske službe in ne zmanjšuje varstva javnega interesa. Naloge, kot so uradni nadzor, monitoring, ukrepi države, programi spremljanja, preprečevanja, odkrivanja, zatiranja, izkoreninjenja bolezni živali, varnost živil ter druge javnopravne naloge ostajajo del javne veterinarske službe. Predlog zakona zgolj jasneje določa kdaj gre za javno veterinarsko službo in kdaj za regulirano tržno veterinarsko dejavnost, ki jo lahko opravlja izvajalec, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Posebej pomembno je vprašanje neprekinjene veterinarske službe, dežurstva in stalne pripravljenosti. Veljavna podzakonska ureditev zasebnim veterinarskim organizacijam nalaga obveznosti, ki po svoji naravi sodijo v okvir javne veterinarske službe ne da bi bili z zakonom jasno določeni obseg, območja izvajanja, način organizacije in financiranja teh obveznosti. Predlog zakona zato določa, da se neprekinjena veterinarska služba, kadar se zagotavlja kot naloga javne veterinarske službe organizira na jasni pravni podlagi z določenim obsegom nalog in ustreznim plačilom oziroma financiranjem. Obravnava predloga zakona po skrajšanem postopku, zaradi zagotavljanja načela pravne varnosti z drugega člena Ustave Republike Slovenije, varstva svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave Republike Slovenije ter zaradi nemotenega zagotavljanja veterinarskih storitev. Vsakršno odlašanje s sprejemom zakonodaje bi podaljševalo pravno negotovost zasebnih izvajalcev veterinarske dejavnosti in omogočalo nadaljnjo uporabo podzakonskih določb, ki zasebnim izvajalcem pri opravljanju tržne veterinarske dejavnosti nalagajo obveznosti javne veterinarske službe kot splošni pogoj za opravljanje dejavnosti, vpis v register ali verifikacijo. Predlog zakona je pomemben tudi z vidika imetnikov živali. Odpravlja nejasnost, da je za vsako veterinarsko storitev, ki je predpisana kot obveznost imetnika živali, avtomatično potrebna koncesija. Če izvajalec izpolnjuje pogoje za opravljanje veterinarske dejavnosti ter pogoje za vnos oziroma posredovanje podatkov v predpisane evidence in registre mora biti omogočeno, da storitev opravi za imetnika živali kot regulirano tržno veterinarsko storitev. Razen, kadar je naloga izrecno poverjena določenemu izvajalcu kot naloga javne veterinarske službe. Predlog zakona hkrati krepi nadzor nad zakonitim opravljanjem veterinarske dejavnosti in preprečuje mazaštvo. Določa, da se veterinarske dejavnosti, razen nujne veterinarske pomoči, lahko opravljajo samo v okviru veterinarske organizacije oziroma zasebnega izvajalca veterinarske dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje po zakonu v njegovem imenu, za njegov račun, z njegovimi sredstvi ter pod njegovo strokovno in organizacijsko odgovornostjo. S tem se varuje zdravje in dobrobit živali. Pravilna uporaba zdravil, sledljivost, vodenje evidenc in odgovornost za opravljeno storitev. Obravnava predloga po skrajšanem postopku je utemeljena, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona.
Predlog zakona ne posega v temeljno sistemsko ureditev veterinarstva, ne ukinja javne veterinarske službe in ne spreminja temeljnih pristojnosti države na področju varovanja javnega zdravja, zdravja živali in varnosti živil. Gre za ciljne spremembe s katerimi se odpravljajo nejasnosti pri izvajanju veljavne ureditve, natančneje ureja položaj zasebnih izvajalcev veterinarske dejavnosti, register zasebnih izvajalcev ter organizacija in financiranje neprekinjene veterinarske službe. Takojšnja obravnava zakona je zato utemeljena zaradi javnega interesa, saj se z njo preprečuje nadaljnja pravna negotovost, zagotavlja jasnejša organizacija javne veterinarske službe in omogoča zakonito, strokovno, ter predvidljivo opravljanje veterinarske dejavnosti na trgu. Sprejem zakona bo prispeval k večji pravni varnosti veterinarjev, boljši dostopnosti veterinarskih storitev za imetnike živali, učinkovitejšemu preprečevanju mazaštva, ter jasnejši odgovornosti države pri organiziranju in financiranju nalog javne veterinarske službe.
Hvala.
Najlepša hvala, gospa Kokot.
Bi še kdo želel razpravljati? Kar izvolite, gospa Sukič.
Hvala za besedo, predsednik.
Zdaj, takole, to je pač subjektivna presoja predlagateljice, da gre za manjše spremembe in da je lahko postopek pač pohitren. Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani pa sta javnosti posredovali skupno izjavo, v kateri izražata skrb iz več razlogov.
Prvič, z besedilom predloga zakona pred njegovo vložitvijo nista bili seznanjeni in pri pripravi predloga zakona nista sodelovali, se pravi, govorimo o Veterinarski zbornici Slovenije in govorimo o Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Drugič, predlog ocenjujeta kot tveganje za učinkovito delovanje obstoječega sistema javne veterinarske službe, ki je eden ključnih stebrov zagotavljanja bio varnosti in prehranske varnosti Republike Slovenije. Tretjič. Izražata skrb, ker predloga ne spremljajo analize tveganj glede možnih vplivov na operativno pripravljenost javne veterinarske službe, in četrtič, menita, da mora biti nova ureditev veterinarske dejavnosti pripravljena na podlagi strokovnega dialoga in v sodelovanju s ključnimi institucijami slovenskega veterinarstva. Razne veterinarske organizacije in društva za zaščito živali opozarjajo, da bi sprejetje predloga zakona povzročilo zrušenje trenutnega sistema 24 urnega dežurstva. Namreč, če bi se to zgodilo, si lahko samo predstavljamo, kaj to pomeni, kaj to pomeni recimo za kmete, ki imajo sredi noči probleme recimo z živino in podobno. To bi najbolj prizadelo seveda ruralna območja in kot sem povedala pravkar kmete, saj bi v urgentnih primerih izgubili dostop do dežurnega veterinarja. V medijih se pojavlja tudi navedba, da predlog zakona pomeni, da bi država zasebnikom plačevala izvajanje 24 urnega dežurstva trenutno stroške dežurstva krijejo sami. Ker je predlog zakona zapisan zapleteno, je potrebno to trditev seveda najprej pač preveriti, ampak takšne so prve ocene in ravno to je tudi razlog, zdaj se pa vračam k postopku, da dokler stvari niso jasne in dokler tukaj ni vzpostavljenega dialoga s stroko in zainteresiranimi deležniki, si mi ne moremo privoščiti hitrega postopka. Nič nimam proti, da se zakoni spreminjajo, novelirajo, nadgrajujejo, kakorkoli, vendar naj gredo po normalnih procedurah, nismo v izrednem stanju, veterina dobro deluje, trenutno ni slišati, da bi bilo karkoli narobe in tole rušiti na način, se eksperimentirati, bom rekla, na način, ne vem, če rušimo, ampak vsaj eksperimentirati na način, kot je tukaj predlagano. Po hitrem postopku, brez resne javne razprave, brez resnega posvetovanja s stroko, brez sodelovanja s stroko, to pač ne gre, in dajmo že nehati, prosim, s temi hitrimi postopki, ker to postaja nevzdržno, potem v parlamentu samo še to počnemo. Čisto vse, kar pride na mizo, je po hitrem postopku, na glavo in tako, ljudje moji, ne bomo mogli dolgo vzdržati. To državo bomo razparali po vseh šivih, če bomo tako počeli na vseh ravneh.
Tako, da jaz predlagam in prosim in apeliram, da da seveda dajmo iti v zgodbo spreminjanja
tega zakona, vendar po normalnem, ustaljenem postopku v sodelovanju, v dialogu s stroko, z zainteresiranimi deležniki, s posluhom zanje, ne pa kar tako z neko subjektivno presojo, kaj je dobro pa kaj ni dobro. Toliko, hvala lepa. Tako da jaz hitrega postopka ne bom podprla.
Hvala za besedo, gospod predsednik.
Zdaj, tukaj je bilo izrečenih kar nekaj neresnic, pa začnimo na začetku. Namreč, predsednik Veterinarske zbornice je to izjavo podal v svojem lastnem, osebnem imenu. Namreč, ni dobil soglasja upravnega odbora zbornice za to izjavo, niti soglasja članov Veterinarske zbornice za to izjavo. Torej, naš predsednik zbornice je sicer lastnik večje gospodarske družbe, ki upravlja z veterinarsko dejavnostjo. In njemu je obstoječa ureditev v korist, torej ta obstoječa ureditev gre v korist večjih monopolnih družb, ki ne dopuščajo torej konkurence na trgu.
Gremo naprej, naslednja trditev, da se tole gre nekaj na hitro. Tukaj imam zapisnik zbora komisije za male živali 14. maja 2025, ki se ga je udeležil predsednik Veterinarske zbornice in predsednik sekcije veterinarjev praktikov z identično vsebino, kot je v predlogu zakona, Torej, več kot leto dni traja že ta razprava na strokovnem nivoju, jaz sem bila tudi še pred tem udeležena na upravnem odboru, še leto dni prej, torej vsaj dve leti že traja ta razprava. Res pa je, da nihče ni imel, bom rekla, neke volje, da karkoli spremeni. Pa poglejmo, zakaj. Saj bom počakala, gospa Sukič, da slišite. Torej, v veterinarski medicini imamo več koncesij. Tole, ki ste jo vi omenjala je druga koncesija, in sicer obstaja še koncesija, ki se financira iz proračunskih sredstev. Ta koncesija pa nadzira torej te kužne bolezni, ki ste jih vi omenili. Torej v tej drugi koncesiji je tudi stalna pripravljenost. To koncesijo pa imajo te večje ambulante, kot jo ima naš predsednik zbornice. In kaj se dogaja? To so te večje ambulante, zaposlujejo 20 do 50 ljudi. In pazite, zdaj prejemajo sredstva iz proračuna za svoje delovanje, tudi za stalno pripravljenost jo prejemajo, za primer izbruha kužnih bolezni prejemajo sredstva za nadzor nad kužnimi boleznimi, za nadzor nad zaščito živali in tudi za to, da so 24 ur na dan na voljo kmetom. Medtem ko te manjše ambulante, ki nimajo te velike koncesije, to pa je zdaj, pazite, druga koncesija, ki se ne financira iz proračuna. Po kateri država nalaga manjšim ambulantam stalno pripravljenost, ki je ne plača. Gremo zdaj še enkrat. To koncesijo, stalna pripravljenost, država plača, te ne plača. Ali razumemo zdaj tole? To postavlja veterinarske ambulante, manjše, te ambulante v neenakopraven položaj na trgu.
In gremo še naprej, omenila ste vi Veterinarsko fakulteto. Predlog zakona z ničemer ne spreminja, položaj veterinarske fakultete, pa bi ga morda moral. Namreč, veterinarska klinika na veterinarski fakulteti je sto procentno financirana iz zasebnih sredstev, plače prejemajo iz zasebnih sredstev, vsa oprema iz zasebnih sredstev. Deluje pa na trgu tržno in tako konkurira zasebnim podjetjem. Z ničemer se ta zakon ne dotika veterinarske fakultete, z ničemer ne razbija javne veterinarske službe, ker ta ostaja v celoti aktivna preko te druge koncesije, ki je financirana iz proračuna. Ta koncesija se razpiše na deset let in je namenjena tem velikim veterinarskim subjektom. In kaj se zgodi, če mi tega ne uredimo zdaj? Morda nimate vi hišnega ljubljenčka, ki bi ga ponoči peljali na urgenco, imate, pa veste, koliko stane, če peljete vašega psa, recimo, več 100 evrov daste, če ne več tisoč? Zakaj? Ker je trg zaprt. In to povzroča direktno škodo zaščiti živali. Mi moramo sprostiti ta trg za te manjše zasebne ambulante, ki se ukvarjajo izključno z medicino psov in mačk in malih živali, torej hišnih ljubljenčkov. Sprostitev trga pomeni tudi večjo konkurenco, pomeni nižanje cen in večjo dostopnost veterinarskih storitev za lastnike hišnih živali.
Nisem še zaključila, samo sekundo še...
Gospa Kokot, samo 1 sekundo.
Razpravljamo o skrajšanem postopku, ne o vsebini, ampak sem gospe Sukič dovolil, tako da tudi vam dovoljujem,
ampak dajte približno se osredotočiti. / govorita hkrati/ Kar zaključite.
Katja Kokot (PS Resni.ca): Bom zaključila misel. Ravno zaradi nevzdržnega in nezakonitega stanja, kjer je ena koncesija financirana iz proračuna, druga pa ne, je potreben nujen skrajšan postopek. Hvala.
