Tako, lep pozdrav, spoštovani gostje, spoštovane članice, člani!

Začenjamo 2. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da je tudi za to sejo zadržan in se je ne more udeležiti gospod Matjaž Han in da bo gospod Aleš Hojs nadomeščal člana gospoda Andreja Poglajna. S sklicem seje ste prejeli dnevni red komisije in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. in pravzaprav edino točko dnevnega reda, to je Ocena javno finančnih posledic koalicijske pogodbe z naslovom Koalicija za uspešno Slovenijo, koalicijska pogodba za mandat 2026-2030.

Gre za oceno Fiskalnega sveta, ki ste jo prejeli s sklicem seje in kot je običajno, je gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Danes pa ste prejeli še predlog treh sklepov, ki jih kot predsednica predlagam komisiji v sprejem. K točki sta bila vabljena Fiskalni svet in Ministrstvo za finance, tako da pozdravljam vse, še posebej sem vesela, da je z nami minister gospod Andrej Šircelj.

Jaz mislim, da pravzaprav nekega uvoda z, bom rekla, moje strani, ne vem, če je potreben. Fiskalni svet je dal jasna stališča, jasna opozorila, kaj koalicijska pogodba oziroma morebitna njena realizacija pomeni za javne finance. Govorimo o več kot 2 odstotkih bruto domačega proizvoda. To so kar konkretni milijoni, da ne rečem milijarde. Tako da vsekakor novo vlado, s tem pa tudi Slovenijo javno finančno čakajo zahtevni časi. Še enkrat bom pa spomnila, da smo tudi na tej komisiji pred časom ugotovili, da je stanje javnih financ ob zaključku Vlade doktor Roberta Goloba dobro, predviden proračunski primanjkljaj 2,9 odstotka, ravno tako dolg države, ki se je v zadnji vladi znižal za devet odstotnih točk. Tako da ja, naša naloga danes je, da na nek način, bom rekla, mogoče ugotovimo tudi kdo ima prav, ali ima prav Fiskalni svet ali ima prav Vlada, ker stališča so pravzaprav diametralno nasprotna.

Tako da zdaj bom dala seveda najprej besedo predstavniku Fiskalnega sveta, to je gospodu Alešu Delakordi, vodji Službe za analize, ker mislim, da bo tudi kar on opravičil predsednika Fiskalnega sveta. Potem pa seveda besedo dobi za njimi najprej minister za finance, izvolite.

Hvala za besedo gospa predsednica.

Gospod minister, lepo pozdravljeni tudi poslanci!

Moje ime je Aleš Delakorda, sem vodja analize Službe za analize v Fiskalnem svetu in najprej moram opravičiti predsednika Fiskalnega sveta, ki je bil prijavljen na to sejo, ampak je bil zelo kratkoročno osebno zadržan, tako da se žal ne more udeležiti te vaše seje.

Jaz bom v bistvu na kratko povzel naša sporočila iz naše redne ocene koalicijske pogodbe. In bi začel s tem, da v bistvu za oceno manevrskega prostora fiskalne politike in samih ukrepov koalicijske pogodbe je koristno opredeliti samo izhodiščno stanje javnih financ. Zdaj, mi ugotavljamo, da javnofinančni položaj Slovenije se je od leta

2019 do lani poslabšal. Iz presežka v letu 2019 smo prišli v primanjkljaj na ravni dva pa pol procenta bruto domačega proizvoda. In hkrati ugotavljamo, da je to poslabšanje trajne narave. Že, torej samo to izhodišče terja konsolidacijo. Po našem mnenju se javne finance ob trenutno veljavnih politikah odmikajo od zavez srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta, ki je v bistvu predvidel postopno krčenje primanjkljaja. Zdaj gremo pa ravno v obratno smer in hkrati oddaljevanje od zavez kažejo vse trenutno razpoložljive napovedi, ki so na voljo. Torej napovedi Evropske komisije, samega Ministrstva za finance, Banke Slovenije že od jeseni 2024, pa tudi napovedi Fiskalnega sveta. Ob samem ocenjevanju ukrepov iz koalicijske pogodbe je potrebno jasno poudariti, Fiskalni svet ne želi in ne namerava presojati njihove primernosti in ustreznosti. Naša naloga je drugačna, želimo namreč opozoriti na možen vpliv celotnega nabora ukrepov iz koalicijske pogodbe na srednjeročno vzdržnost javnih financ.

Naša prva ugotovitev je, da koalicijska pogodba ne omogoča celovite finančne ocene. V njej smo identificirali približno 130 ukrepov s potencialnimi javno finančnimi učinki, vendar jih je po našem mnenju mogoče finančno ovrednotiti le okoli desetino. Ukrepi, ki jih je mogoče ovrednotiti, vplivajo na saldo javnih financ pretežno negativno. Do številk še pridem. Številni napovedani ukrepi, ki bi lahko prispevali k bolj učinkovitemu delovanju države, pa so splošni in ne navajajo jasne časovnice izvedbe. Če se gremo nazaj na konkretne ukrepe iz koalicijske pogodbe, bi ti po naši oceni primanjkljaj javnih financ povečali za približno 1,4 odstotka BDP. Dodatni ukrepi, ki so manj natančno opredeljeni v koalicijski pogodbi, a jih je bilo še kljub temu mogoče oceniti, bi lahko saldo poslabšali še za dodatnega 0,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Potencialno povečanje primanjkljaja bi tako znašali znašalo lahko tudi več kot 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Izven konteksta današnje seje in če k temu štejemo še potencialne učinke Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki se v bistvu vsaj v davčnem delu deloma prepleta z ukrepi koalicijske pogodbe, pridemo do okoli 3 odstotkov dodatnega primanjkljaja. To so torej dodatna povečanja glede na izhodiščno stanje, ker v bistvu vse trenutno razpoložljive napovedi nakazujejo že same napovedi izhodiščnega položaja kažejo na preseganje tri procentnega primanjkljaja v naslednjih letih.

Pravkar povedano, to kar sem zdaj povedal ni napoved dejanskega gibanja javnih financ, gre v bistvu za naše opozorilo na velikostni red tveganj, če bi bili ukrepi izvedeni brez ustreznih kompenzacijskih ukrepov. Ugotavljamo seveda, da h krepitvi dolgoročnega gospodarskega potenciala lahko prispevajo ukrepi za izboljševanje poslovnega okolja, ki so nakazani, in to je pravilno v koalicijski pogodbi, na primer davčne razbremenitve naj bi spodbudile gospodarsko rast. Tega učinka ne izključujemo, vendar naši izračuni kažejo, da bi bili morebitni pozitivni učinki znižanih davkov in predlagane odprave nekaterih administrativnih ukrepov bremen iz koalicijske pogodbe negotovi, postopni in bi delovali zgolj z zamikom. Naša skupna ugotovitev je, da tudi ob dodatno spodbujeni gospodarski aktivnosti ta zelo verjetno ne bi nadomestila prej omenjenega statičnega poslabšanja salda.

Koalicijska pogodba tudi nakazuje ukrepanje za učinkovitejšo javno porabo, kar je prav tako pohvalno. Takšna poraba bi morala biti sicer vedno cilj fiskalne politike, toda prihranki ne nastanejo avtomatično. Potrebni so po našem mnenju redni pregledi izdatkov in učinkovitejša javna naročila in investicije. Ti morajo biti podprti z jasnimi cilji in politično zavezo ter prevzemanjem odgovornosti za napredek na navedenih področjih. Naše ocene sicer kažejo, da tudi pozitivni učinki tovrstnih ukrepov ne bi zadoščali za kritje prej omenjenih negativnih učinkov ukrepov. koalicijske pogodbe. Koalicijska pogodba ob tem vsebuje zelo jasno zavezo k spoštovanju fiskalnih pravil in k stabilnim javnim financam. To je za nas ključno sporočilo. In to sporočilo bi moralo že sama oziroma sama zaveza bi morala že sama po sebi zamejiti dosledno izpeljavo ukrepov iz koalicijske pogodbe. Skladno s to zavezo predpostavljamo, da bodo napovedani ukrepi z vidika zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti izvedeni selektivno in postopno, zlasti pa z jasno sliko o financiranju njihovih morebitnih negativnih učinkov na javne finance. Ni namreč mogoče zniževati prihodkov, večati izdatkov in brez zagotovitve kompenzacijskih ukrepov pričakovati, da bo javno finančna pot postala spet vzdržna.

Ključno sporočilo Fiskalnega sveta je naslednje. Vsak pomemben ukrep mora biti pred izvedbo finančno ovrednoten, časovno opredeljen ter sistemsko oziroma ob upoštevanju celotnega nabora ukrepov ekonomske politike usklajen s srednjeročnim načrtom in tako zagotavljati javno finančno vzdržnost.

Naša ocena za to nikakor ne pomeni poziva k opustitvi ciljev, ki so podani v koalicijski pogodbi, temveč je poziv k odgovornemu zaporedju odločanja. Najprej je treba ugotoviti, kaj, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem času si država lahko nekaj privošči. Šele nato je mogoče sprejemati ukrepe z javno finančnimi posledicami.

Nadaljnje trajno povečevanje primanjkljaja iz vidika javnofinančne vzdržnosti ni dopustno. To velja še posebej zaradi izhodiščnega položaja, ki sem ga omenil prej na začetku in predvsem nepredvidljivih odzivov finančnih trgov, ki so povezani lahko tudi s ponavljajočimi se krizami in številnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenske javne finance. Vse navedeno bi morala po našem mnenju Vlada izključno, skladno s ključno zavezo o stabilnih javnih financah ustrezno upoštevati v jesenskih proračunskih dokumentih. V nasprotnem primeru je Evropska komisija že napovedala možnost uvedbe postopka presežnega primanjkljaja za Slovenijo.

In čisto za konec, Fiskalni svet z rednim ocenjevanjem koalicijskih pogodb, tokratna ocena je že četrta, torej vseh vlad doslej, ki so od našega začetka, začetka bile imenovane, sledi dobrim praksam iz tujine.

Namen teh ocen je večanje odgovornosti nosilcev in zagotavljanje transparentnosti delovanja ekonomske politike. To omogoča bolj predvidljivo obnašanje in učinkovitejše načrtovanje gospodinjstev in podjetij. Za to bo Fiskalni svet tovrstne ocene pripravlja tudi v prihodnje. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Preden gremo naprej, imam še dve pooblastili: gospa Lucija Tacer Perlin nadomešča poslanko gospo Andrejo Rajbenšu in gospa Sandra Gazinkovski nadomešča gospoda Lenarta Žavbija.

In tudi sama bom rekla, se opravičujem, da sem naredila napako, ko sem govorila o povečanju primanjkljaja za 2 odstotka, pravilen podatek bi bil za 3 odstotke, tako kot je zdaj povzel gospod iz Fiskalnega sveta.

Tako da zdaj pa minister, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, spoštovani predstavnik Fiskalnega sveta, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Na začetku mi dovolite, da vam predstavim tudi najožjo ekipo z Ministrstva za finance. Na moji levi je Maja Hostnik Kališek, državna sekretarka, na moji desni Peter Papež, državni sekretar, in Urška Grmek, vodja kabineta. Verjetno se nam bo v prihodnje pridružil še kdo.

V zvezi z oceno Fiskalnega sveta bom seveda na začetku povedal nekaj metodoloških pojasnil oziroma po mojem mnenju tudi nedorečenosti in po drugi strani seveda tudi glede same vsebine fiskalne politike v naslednjih štirih letih, ki jo določa koalicijska pogodba. Kot varuh javnih financ moram najprej opozoriti na tisti del koalicijske pogodbe, ki določa vzdržnost, predvidljivost, stabilnost in varnost javnih financ. To je omenjeno tudi v mnenju Fiskalnega sveta, vendar je premalo omenjeno in tudi danes ni omenjeno kako se bo, kako bo Vlada to dejansko zagotovila, kar ravno tako piše v koalicijski pogodbi.

Namreč, naslednji stavek glede tega pravi, da bo obvladovanje proračunskega primanjkljaja in postopno zmanjšanje javnega dolga bistvo vzdržnih javnih financ, pri čemer morajo biti vsi ukrepi in predlogi, ki povečujejo odhodke ali zmanjšujejo prihodke, to se pravi davke, državnega, občinskih proračunov ali javnih blagajn, pripravljeni tako, da ne ogrožajo fiskalne vzdržnosti. Z drugimi besedami, prebral sem mnenje Fiskalnega sveta. Te metode, morda je nekje omenjena zelo rahlo, vendar te metode pač jaz nisem zasledil, da bi to dejansko govorila. Za mene kot finančnega ministra je to bistvo. To je prva zadeva, za katero mislim povedati. In seveda to je tisto, kar določa vzdržnost, varnost, predvidljivost javnih financ. In to je seveda treba upoštevati tudi, ko o tej koalicijski pogodbi govorimo

in ko govorimo izključno samo o številkah, 3 procente, 2 odstotka in tako naprej in tako naprej. Tukaj govorimo samo, kot je predstavnik Fiskalnega sveta tudi povedal, o 10 odstotkih ukrepov, ki so bili finančno ocenjeni. Brez drugih ukrepov, ki pomenijo predvidljivost, ki pomenijo zmanjšanje odhodkov. Tukaj lahko seveda govorimo tudi o ukrepih, ki so bili omenjeni, na primer na področju javnega naročanja; tukaj ocenjujemo, da lahko zmanjšamo odhodke samo z boljšim javnim naročanjem za 500 do 700 milijonov oziroma za približno 1 odstotek bruto družbenega proizvoda.

Naslednja stvar, ki je, to je koalicijska pogodba za štiri leta. To je koalicijska pogodba za štiri leta. In trenutno stanje, o katerem je govoril predstavnik Fiskalnega sveta, je takšno, da se je primanjkljaj povečal. In jaz mislim, to je tudi, delim njegovo mnenje, da ne moremo ravno reči, da gre za dobro stanje javnih financ, čeprav je ta spoštovana komisija to odločila in določila. In s tem se ne morem strinjati, predvsem se ne morem strinjati zaradi tega, ker imamo enormno rast odhodkov. In če želimo govoriti o odhodkih, potem govorimo o enormni rasti odhodkov predvsem za plače, za katere jaz trdim, da niso bili predvideni, da taka rast ni bila predvidena, ko se je, ko se je spreminjala plačna politika, ne govorim o plačni reformi. In zaradi tega seveda ne moremo govoriti o tem, da govorimo samo o fiskalnih ciljih, moramo govoriti tudi o tem, da imamo nekatere dinamične učinke ukrepov v tej koalicijski pogodbi, nekatere sem že povedal. In drugo, tovrstni ukrepi izboljšujejo konkurenčnost, konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ča izboljšujejo konkurenčnost gospodarstva, ta je, mimogrede, padla za nekaj mest v lanskem letu po mednarodnih primerjavah oziroma analizah, potem seveda lahko govorimo o tem, da bo ta konkurenčnost prinesla tudi boljši položaj podjetij, s tem večje dobičke, s tem tudi višje davke oziroma višji izplen od teh davkov. Zavedam se javnofinančnih tveganj, tako makroekonomskih kot mednarodnih. In vendar pa menim oziroma sem prepričan, da ta Vlada, da to Ministrstvo za finance lahko obvlada vsa ta tveganja. Ta tveganja so obvladljiva. Obvladljiva so seveda s primerno ekonomsko, fiskalno, ne morem seveda govoriti o monetarni, vendar računam tudi na Evropsko centralno banko, da bo vodila primerno monetarno politiko, da bo izboljšala konkurenčnost ne le Slovenije, ampak v okviru tega tudi Evrope. Tako da s tega zornega kota sem jaz seveda hvaležen Fiskalnemu svetu za to, da je predstavila svoje mnenje. Bi pa opozoril, kar je tudi predstavnik Fiskalnega sveta povedal, na določene omejitve, omejitve, ki jih to mnenje dejansko daje. In govoriti tukaj dejansko izključno o 2, 3 procentih primanjkljaja, kot da bi se to že jutri zgodilo, jaz mislim, da to je najmanj, kar lahko govorimo, da je, če želite, nestrokovno, tudi glede, predvsem ker se nanaša to na davke in tako naprej, ki so danes pravzaprav top tema, najbolj moderna tema. Ob tem pač je moje osebno mnenje, da se pač včasih pozablja na to, da so davki tudi strokovno vprašanje, ne le politično in da pač, če politika nad davki prevladuje, verjetno to ni dobro. Je pa to zelo moderno, moderno vprašanje danes.

Skratka ta koalicijska pogodba ne zagotavlja nikakršnega fiskalnega

problema, ki bi vplival na vzdržnost in stabilnost in predvidljivost javnih financ, pomeni pa za državo večjo konkurenčnost in seveda na koncu tudi večjo blaginjo.

Najlepša hvala.

Tako da zdaj odpiramo razpravo poslank in poslancev. Gospa Sukič, izvolite.

Nataša Sukič (PS LV): Hvala za besedo, predsednica. Vsem skupaj lep pozdrav.

Spoštovani minister, moram reči, da ste tisti minister v tej Vladi, ki ga verjetno še najbolj cenim in sem vesela, da ste vi finančni minister, a ne, ker vsaj vnašate vseeno neko zaupanje. Niste vi pisali te koalicijske pogodbe sam, niti si niste izmislili zakona o interventnih ukrepih, za katerega sem že zdavnaj napovedala, ko smo imeli tukaj polemike, da bo prav vas še najbolj bolela glava zaradi njega. In prve ocene žal, to kar smo slišali s strani Fiskalnega sveta in pa tudi prve ocene ECB konec koncev, vendar kažejo neko gre smer zaskrbljenosti te kombinacije vaše koalicijske pogodbe s tem izsiljenim interventnim zakonom, ki bo v enem zamahu pravzaprav zvrtal hudo luknjo v javne finance in ogrozil temeljne podsisteme v državi, pokojninskega, zdravstvenega in blagajno za dolgotrajno oskrbo. To so trije, trije temelji socialne države. In zdaj, jaz sicer, kot rečeno, smatram, da če kdo, ste vi tista oseba v tej Vladi, ki bo znala mogoče zaustaviti in zajeziti kakšne prenapete apetite koalicije in bo znala obrzdati in spraviti vse skupaj pod kontrolo in nadzor in da bo vse skupaj stabilno in predvidljivo. Resno računam na to, kajti te ocene nas dejansko zaenkrat lahko hudo skrbijo. Ena stvar je, da je samo 10 odstotkov, če sem prav razumela spoštovanega predstavnika Fiskalnega sveta, samo 10 odstotkov ukrepov iz vaše koalicijske pogodbe, pravzaprav zaenkrat se jih da ovrednotiti, te učinke, ostalo je vse pač nekako v zraku in je lahko v plus ali pa v minus, tega še ne vemo. Ampak recimo. Če pogledamo samo teh 10 odstotkov, ki pa so že nekako bili pregledani, analizirani, v kombinaciji z interventnim zakonom, ki je dejansko norost, ki se nam je pripetila s strani ad hoc na glavo izsiljevanja, pravzaprav je ta koalicija talec tega trojčka, ki je to, pravzaprav stranka SDS je talec pravzaprav, če je hotela sestaviti vlado, te norosti, tega izsiljevanja dobesedno. Pač, poglejte, Fiskalni svet pač zaenkrat resnično je to vse skupaj ovrednotil in v roku enega leta, če ne bo kompenzacijskih ukrepov, če ne bo kompenzacijskih ukrepov - do tega pa še pridemo, kaj naj bi ti ukrepi bili in kdo bo tisti, ki bo na koncu žrtev teh kompenzacij, a ne -, bi lahko torej primanjkljaj se dejansko povečal na raven na okoli minus 5,5 do okoli minus 6,5 odstotka BDP. Kot rečeno, že zdaj nismo v zavidljivem stanju, ne. slepimo se; torej, če smo že zdaj pri okrog 3 odstotkih, kar je slabo, potem še dodatno, dodatno povečanje, ne, krat 2, je to dejansko že 6, ne. V kolikor pa bi se uresničil celo najbolj pesimistični scenarij Evropske centralne banke - to nas pa še posebej lahko skrbi, kajti tudi Evropska centralna banka je podala svoje ocene glede makroekonomskih razmer - in bi bili hkrati uveljavljeni ukrepi iz tega zakona o interventnih ukrepih, ne, - ta zakon je pač dejansko dobesedno cokla pri teh naših financah zdajle - ter vsi ukrepi iz koalicijske pogodbe, ki jih je mogoče ta trenutek nekako ovrednotiti in ki jih je Fiskalni svet dejansko lahko finančno ovrednotil, bi primanjkljaj lahko dosegel, torej po najbolj pesimističnem scenariju celo do minus 8 odstotkov BDP. A si mi to predstavljamo? Da se ne pogovarjamo o tem, kakšne bodo še zahteve NATO glede povečanja torej stroškov

za oboroževanje, ki vemo, kaj od nas zahtevajo, kakšno povečanje enormno, kjer hočejo nas pripeljati celo do 5 odstotkov BDP. Mislim, jaz ne vem, minister, kako boste vi to vse skupaj zložil. Jaz vem, da ste vi skrajno sposobna oseba, ki lahko marsikaj naredi, ampak niste pa edini minister v tej Vladi in tukaj boste morali krotiti apetite raznih jastrebov, raznih ideoloških in ne vem kakšnih zanesenih scenarijev koalicijskih partneric ali pa nadkoalicijske partnerice Resnice. In tukaj boste, saj pravim, vas bo še pa še verjetno bolela glava, tako kot vse nas državljanke in državljane. Problem je, da poslabšanje javnih financ ima tudi učinek tako imenovane snežne kepe, saj bi to pomenilo znižanje bonitetne ocene države, zvišanje obrestnih mer, kar prinese potem kot posledico dražje zadolževanje, dražje servisiranje vedno večjega dolga zaradi vedno večjega primanjkljaja in se znajdemo v začaranem krogu, iz katerega bo izhod pravzaprav vse težji. Torej brez kompenzacijskih ukrepov mi dejansko po teh napovedih drvimo nekako proti kar, bom rekla, bankrotu države, ker so pač te napovedi o primanjkljaju najslabše na ravni celotne Evropske unije prav za Slovenijo. In to nas lahko zelo, zelo, zelo skrbi. To ni zdaj, da se bomo mi to igračkali pa neke dimne bombice spuščali, pa se preigravali razne otročarije, kot se to dogaja na drugih odborih, tukaj gre pravzaprav za biti ali ne biti, preživetje, eksistenčno preživetje naše države, ne, sploh pa socialne države, če hočete, kar bi morala, kar je zapisano v Ustavi. In me zanima kateri pa bodo kompenzacijski ukrepi, spoštovani minister, ko se boste soočili z vsemi temi na žalost negativnimi učinki teh prenagljenih odločitev že kar v prvem mesecu, še preden se je Vlada sploh vzpostavila, pa so že poslanci tukaj vam zakuhali celo godljo, če ne bomo slučajno uspeli z referendumom tega preprečiti. Ali nas torej čakajo varčevalni ukrepi in rezi vseh javnih storitev, kar pomeni, od zdravstva, šolstva, socialne države, pokojnin, plač, javnega sektorja in tako naprej. Ali nas to čaka? Ali nas čaka zvišanje DDV, kot ste enkrat že kot potencialno možnost mimogrede omenil, sama sem to slišala na televiziji, ki bo prizadela pravzaprav vso populacijo, sploh pa in predvsem pa manj premožne potrošnike in navsezadnje male podjetnike, o katerih slišimo toliko repenčenja s strani nekaterih koalicijskih poslancev, pa ne rečem, da iz vaše stranke, kako se zavzemajo za male podjetnike. In ali nas čaka zvišanje tudi drugih davkov in če, katerih? Skratka, kot jaz razumem, Fiskalni svet ocenjuje, da možni pozitivni učinki v koalicijski pogodbi napovedanih ukrepov na gospodarsko aktivnost in prihranki zaradi učinkovitejšega delovanja države ne bi pravzaprav zadoščali za izravnavo njihovih pretežno neugodnih javnofinančnih učinkov, ki pa so že, ki pa se jih že da z analizo predvideti. Tisto, kar se da predvideti, nas lahko skrbi. Tisto, česar se še ne da predvideti, ne bomo zdaj špekulirali, je lahko, kot rečeno, pozitivno ali pa negativno, tega pač ne vemo, ampak tisto, kar se pa da, nas pa lahko močno skrbi. In bili smo tarče posmeha, ko se je govorilo o interventnem zakonu, kako pretiravamo, kako nič od tega ni res, ampak problem je, da je res in to bo velik problem že samo to, tudi če nič iz koalicijske pogodbe ostalega ne bo problem, je že samo to velik problem. In skratka bomo videli, kako, kako bo to na koncu. Jaz si, jaz vam res želim, minister, da boste vi to nekako zabrzdal, obvladal in kontroliral vse to, kar se je tukaj razbrstelo v prvih dveh mesecih. In tudi, če bi morebitna višja gospodarska rast recimo in pa večja učinkovitost delovanja države del teh učinkov recimo ublažili, bi se lahko vseeno, ne, kakšne posledice še tudi se lahko pokažejo srednjeročno, ne, z zamikom, saj ne bomo vsega videli mogoče tako jutri. Ampak gre za stabilnost.

javnih financ tako kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno, pač vsaka vlada mora gledati na ta način, ne, ne pa, da je ena vlada, enkrat imamo eno vlado, drugič drugo, pa bi vsak gledal samo do konice svojega nosu. Zato bi se tudi recimo o postopnem uvajanju stanja javnih financ lahko po polni uvedbi ukrepov iz koalicijske pogodbe brez dodatnih kompenzacijskih ukrepov za katere pa boste vi pojasnil, kateri naj bi bili in kdo bo tisti, ki bo nosil to breme, ali bomo to dejansko vsi državljani in državljanke ponovno in spet na račun osnovnih storitev, zdravstva, šolstva in tako naprej. Če ne, se lahko pač naše stanje brez teh kompenzacijskih ukrepov strukturno izjemno poslabša in to nas dejansko, dejansko lahko skrbi. To niso več heci in to ni zdaj za to, kdo je levi pa kdo desni, tukaj gre za našo državo, za naš obstanek, če hočete, za to, da ne bankrotiramo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Gladek, gospod Boštjančič za njim.

Ja, spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo, lep pozdrav tudi ministru Širclju z ekipo.

Zdaj, mi smo v eni taki zanimivi situaciji. Predsednica Komisije za nadzor javnih financ je sklicala sejo z eno točko in sicer Ocena javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe sedanje koalicije. Zdaj, najprej je treba povedati, da koalicijska pogodba ni proračun, ni zakon, ni izvedbeni akt, ampak je neka politična zaveza političnih partnerjev, kako bodo delovali v naslednjih štirih letih. Koalicijska pogodba se tudi ne spušča podrobneje v sam, bi rekel, finančno oziroma v finančno strukturo vsega skupaj, in tudi predstavnik, predstavnik Fiskalnega sveta, gospoda Delakorda je izjavil, da oni lahko ocenjujejo samo 10 procentov, samo nekih 10 procentov lahko ocenijo kot finančne posledice, mi pa tukaj govorimo o oceni v javnofinančnih posledic kot v celoti. Se pravi, že kot prvo mi v tem trenutku te ocene niti ne moremo dati, ker nova vlada še ni sprejela, jih napoveduje, ampak še ni sprejela nekih ukrepov oziroma predlagala neke zakone, ki jih bomo, ko bodo pa potem lahko ocenili in o njih razpravljali, razpravljali tudi na tej, na tej komisiji. Se pravi, Fiskalni svet je tudi poudaril, da ne presoja politične upravičenosti ukrepov, ali so ti ukrepi dobri ali so za ljudi ali niso, ali so vzdržni, ampak samo opozarja na morebitne posledice na podlagi teh splošnih zavez, zavez v koalicijski pogodbi. Zdaj jaz nisem šel gledat, ne spomnim se, ali ste, ali je v prejšnjem mandatu Knjf obravnaval prejšnjo pogodbo, sem, prejšnjo koalicijsko pogodbo sem jo pa šel pogledat in kaj je posledica prejšnje koalicijske pogodbe. Predsednica odbora je rekla, finančno, finančno stanje je dobro. V naslednjem trenutku je dobila odgovor tako Fiskalnega sveta kot ministra, da pa, da pa ni tako dobro kot, kot ona, ona zagotavlja oziroma zagovarja. In zakaj ni dobro? Zato, ker v prejšnji, glede prejšnje pogodbe je Fiskalni svet opozoril, da je problem, se pravi, govorim pogodba o koaliciji 2022-2026, da je problem večanje vloge države in povečanja izdatkov, kar se je tudi zgodilo, kar je tudi minister na kratko se dotaknil v svoji, v svoji razpravi, s tem, da tudi financiranje pogosto ni dovolj jasno, in to se nam je dogajalo zadnja štiri leta in danes imamo posledico tega, ko smo se približali

primanjkljaju 3 odstotkov, a čeprav so takrat, mislim, ste takrat na čelu s tedanjim ministrom tudi nekako zagotavljali, da se boste pač držali, držali oziroma da boste skušali se teh ciljev, teh ciljev držati. Ampak kot je rečeno, kot je predstavnik Fiskalnega sveta rekel, v obdobju od 2019 do 2025 smo iz pozitivnega salda, bi rekel primanjkljaja 0,7 odstotkov padli na dva pet oziroma na dva na dva devet primanjkljaja. In zdaj, če, kolikor sem zasledil v javnosti, če bomo imeli težave s popolnim črpanjem teh evropskih sredstev, ki smo jih v proračun že uvrstili kot da jih bomo dobili, bo ta primanjkljaj se lahko nam prekucnil preko 3 odstotkov. Tako da tako da ta del, bi rekel, sigurno ni tako, ni tako rožnate. In minister, jaz mislim, da je v svoji komunikaciji do sedaj to jasno, jasno povedal, da se tega zaveda in da tako kot je bilo rečeno, tudi v koalicijski pogodbi je to zapisano, da je eden od glavnih kriterijev, da ostanemo znotraj teh, teh naših zavez, kar se tiče primanjkljaja in tako naprej.

Zdaj, mene veseli, no, jaz sem čutil tudi na, ko smo imeli hearing ministra na Odboru za finance, da da prepoznavate našega ministra kot, bom rekel, človeka, ki odgovorno ravna z javnimi financami, kar je tudi dokazal že, bom rekel, celo svojo kariero in da je pač, pač strokovnjak na tem področju. Tako da mi bomo lahko sodili ali pa imeli seje Komisije za nadzor javnih financ, ko bomo dejansko imeli na mizi zakone, ki bodo skozi številke pokazale v katero, v katero smer gremo. Minister je že napovedal, da naj bi jeseni najbrž pripravili rebalans. Takrat bodo, takrat bodo stvari bolj jasne in takrat bo pač treba vključiti, bom rekel, pogledati dejansko stanje in iskati rešitve tako znotraj koalicijske pogodbe, kot se pravi dejanske situacije.

Tako da meni ta današnja razprava, bom rekel ali pa tudi ti sklepi, ki ste jih na koncu napovedali, jaz ne vidim, bom rekel prav velikega smisla, ker dejansko nimamo številk, nimamo številk in če nimamo številk, tudi ne moremo ocenjevati. Kako naj damo mi mi oceno, če še Fiskalni svet sam pravi, da mogoče lahko govorimo o nekih 10 odstotkih vsega skupaj. In kot rečeno, Fiskalni svet kot tak ni dal neke politične sodbe, on samo pač opozarja na morebitne oziroma na kaj moramo paziti pri, bi rekel, naših politikah kar se tiče javnih financ v tem mandatu. Dejstvo je, da ne moremo ignorirati podedovanega stanja, kot je tudi bilo, bom rekel, že razvidno iz medijev, sedanja vlada dela temeljit pregled ocene finančnega stanja po ministrstvih. Kolikor vem, tudi pač ministrstva poziva, da še enkrat temeljito preverijo, bi rekel, svoje, svoje zmožnosti kar se tiče prihodkov in odhodkov. In ko bo to znano, potem se bomo lahko pogovarjali ko bo, ko bo minister oziroma sedanja vlada dala, dala na mizo neke ukrepe, ki bodo lahko tudi jasno, jasno ovrednoteni. Tako da jaz se podrobneje ne bi spuščal v vse skupaj, ker ne vidim, mislim, nimam niti, niti materiala oziroma o čem zdaj lahko bolj natančno govorimo. Tako da, kot rečeno, se mi ne zdi prav veliko smisla v tej seji, ki ste jo predsednica sklicali, pa tudi sami na začetku niste imeli neke pametne obrazložitve o čem bomo sploh lahko razpravljali, tako da toliko za enkrat. Hvala.

Najlepša hvala. Preden dam gospe Sukič repliko, vam bom pojasnila, da je bila 16. 6. 2022 sklicana prva nujna seja Komisije za nadzor javnih financ. Pravzaprav z isto temo, samo Vlada je bila

ena druga. In verjeli ali ne, tudi predlagani sklepi so identični, kot so bili predlagani takrat. Tako da je zanimivo slišati, da ko, bom rekla, zamenjaš stran, je pa to brez veze, ampak kakorkoli, jaz mislim, da je še kako prav, da se o tej stvari pogovarjamo. Ja, gre za politični akt, ki pa seveda napoveduje smer, v katero nameravate peljati našo drago Slovenijo. Tako da pravzaprav je vse enako, kot je bilo ob začetku prejšnjega mandata.

Tako da gospa Sukič replika 3 minute, potem pa gospod Boštjančič.

Spoštovani kolega poslanec, veste kaj, vi ste se zelo spretno izmaknil določenim zadevam v svoji razpravi. Eno je, da sploh niti z besedo niste omenil Zakona o interventnih ukrepih, ki pa ni posledica podedovanega stanja, ampak je posledica, oprostite, norega zakona poslanskega, ki ste ga pa tudi vi podprli zato, ker ste pač hoteli sestaviti koalicijo in ste bili potisnjeni dobesedno pred zid. Vi ste to morali narediti, če ste hoteli te partnerje, če ste hoteli skleniti pač to koalicijsko pogodbo, ki pa seveda tudi nakazuje določene smeri in tistih 10 odstotkov, ki je že, kjer se da stvari predvideti, niso najboljši. Kot smo videli, je Fiskalni svet ocenil, da tista smer v teh 10 odstotkih, kjer je pa že nekaj se da predvideti, ni prava, ki dodatno poslabšuje, potencialno poslabšuje stanje naših javnih financ. Prav tako se niste dotaknil ocene Evropske centralne banke, mislim, jaz ne vem, če Evropska centralna banka poda neko tako oceno, pa to niso več kar ene brezvezne institucije, naš fiskalni svet, Evropska centralna banka, to si nisem izmislil jaz, jaz samo gledam in berem kaj so ocene teh visoko relevantnih institucij. In zato govorimo lahko, da smer je pač, jaz vem, da vi še niste prinesli teh zakonov, nekih dodatnih ampak dovolj je že Zakona o interventnih ukrepih, ki ga niste vi preprečili in dopovedali tem ljudem, ki so tako podivjali v parlament z njim, da naj se ustavijo. Še celo mimo socialnega dialoga in mimo vsega je šlo. In to omnibus zakon, ki posega na vsa živa področja na zelo kaotičen način in vsepovsod, oprostite, destabilizira naše, naše stanje pri ključnih vitalnih podsistemih države, zdravstvenem, pokojninskem, dolgotrajni oskrbi ali pa za božjo voljo, samo to če pogledamo. Mislim, lepo vas prosim in tega se temu ste se izmaknili, tako da ne govoriti. Komisija za nadzor javnih financ je tukaj zato, da o teh stvareh razpravlja pravočasno. In zdaj je pravi čas, kajti pozneje bo že prepozno. Hvala.

Gospod replike na repliko ni. Replika na kaj? Boste, boste dobili potem razpravo. Gospod Boštjančič, izvolite... /oglašanje iz klopi/ Ni replike na repliko. Jaz pa nisem imela razprave, ampak vodim sejo, tako da gospod Boštjančič, izvolite.