Pričenjam 2. sejo Odbora za gospodarstvo, delo in šport. Vse prisotne prav lepo pozdravljam na današnji seji.

Na tej seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanca Andreja Klemenca nadomešča poslanka Sandra Gazinkovski, gospoda Radka Gladka nadomešča gospod Zoran Mojškerc, Nedeljko Todorović nadomešča Poslanec, gospod Boris Mijč, Eleno Zavadlav Ušaj nadomešča poslanka Ana Cajhen in pa Luko Simoniča nadomešča poslanec Damjan Muzel.

S sklicem seje ste prejeli tudi današnji red te seje: Prva točka je zahteva Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti 11. in 12. člena Zakona o finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Uradni list 23/25. Točka dva zahteva Državnega sveta za oceno ustavnosti prvega odstavka stotriinšestdesetega člena Zakona o urejanju trga dela Uradni list 186/25. Točka tri Zahteva Državnega sveta za oceno ustavnosti 39. člena in celovitega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih ter petega odstavka 49. člena, 65.a člena, 67.a člena, petega odstavka 68. člena, 3., 4. in petega odstavka 13. člena, 167.a člena in četrtega odstavka 182. člena Zakona o delovnih razmerjih. Uradni list 14/25. Članice in člane obveščam, da ste 7. 7. 2026 prejeli tudi predlog za razširitev s 4. točko dnevnega reda seje odbora. To bi bila 4. točka, pa bi bila: zahteva Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti 1. in tretjega odstavka 14. člena Zakona o kontroli cen Uradni list 49/26. Ali mogoče želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport podati mnenje k temu predlogu za razširitev? Ne. Ali želijo svoja stališča o predlogu predstaviti tudi predstavniki poslanskih skupin? Ne.

Prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev, s 4. točko dnevnega reda seje odbora pa dajem na glasovanje. Glasujemo. Navzočih 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je predlog za širitev s 4. točko dnevnega reda sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli tudi s sklicem širitve. Prejeli pa smo še eno pooblastilo in sicer poslanko Matejo Čalušić nadomešča poslanec Robert Janev. Dobrodošli tudi vi.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, na obravnavo zahteve Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti 11. in 12. člen Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega Zavarovanja Uradni list 23/25, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kot gradivo je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno zahteva, ki vsebuje varstvo podatkov, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade. Na sejo odbora so bili vabljeni Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Zakonodajno-pravna služba. Uvodno pojasnilo: odbor kot matično delovno telo v skladu z drugim odstavkom 265. člena Poslovnika Državnega zbora pobudo obravnava po tem, ko je prejel mnenje Zakonodajno-pravne službe in Vlade. S pridobitvijo obeh mnenj so bili torej izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zahteve na seji odbora. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Saša Bricelj? Če sem prav, pa je Saša, okej, ja, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje kot odgovor Državnega zbora, ki je nasprotni udeleženec v postopku ustavno sodne presoje zakona. Zahteva se nanaša na oceno ustavnosti 11. in 12. člena Zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer z vidika načela zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave, pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravice do pokojnine iz 50. člena Ustave. V mnenju so izčrpno navedeni argumenti, ki utemeljujejo predlog Državnega zbora Ustavnemu sodišču, da zahtevo zavrže, ker vlagatelj ni izkazal procesnih predpostavk za presojo ustavnosti. Pod redno pa Državni zbor predlaga, da Ustavno sodišče zahtevo kot očitno neutemeljeno zavrne, ker izpodbijana člena zakona nista v neskladju z Ustavo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj pa predajam besedo gospodu Štefanu Kušarju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, izvolite.

Hvala lepa spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Vlada je Državnemu zboru posredovala mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti 11. in 13. oziroma 12. člena, ki ureja obveznost države do Sklada obrtnikov in podjetnikov, se pravi SOP. In samo kot uvodno pojasnilo. 11. člen določa obveznost države do sklada obrtnikov za člane, ki so v zavarovanje pri skladu vstopili do 31. decembra 1982. 12. člen pa opredeljuje, kako dolgo ta obveznost traja, to je do trenutka, ko član uveljavi pravico do pokojnine po zakonu, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zdaj, kot smo že slišali, Ocena ustavnosti izhaja iz sodnega spora, v katerem SOP uveljavlja povrnitev dela izplačanih pokojnin in stroškov na podlagi prejšnje ureditve. Z novelo zakona je zakonodajalec odpravil to neko negotovost in obveznost države do SOP je jasna, določna in enoznačno urejena skladno z namenom te ureditve zagotoviti skladu dodatna sredstva za izplačevanje pokojnin njegovih članov. Vlada zato meni, da sta oba dva člana, ki sta predmet ustavnega spora, skladna z Ustavo in ureditev zagotavlja jasnost, kot sem rekel, določnost predpisov, pravno varstvo naslovnikov ter odgovorno, pregledno in vzdržno ravnanje z javnimi sredstvi. Zato vlada predlaga, da Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti zavrne kot neutemeljeno. Hvala lepa.

Hvala lepa državnemu sekretarju. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Vidim, da razprave ni. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje, naslednje mnenje. Odbor podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dnem 13. 5. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču. Evo, začetek glasovanja, Glasujemo. Navzočih 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo v katerem bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor na Ustavno sodišče. Zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, na obravnavo zahteve Državnega sveta za oceno ustavnosti prvega odstavka 164. člena Zakona o urejanju trga dela Uradni list 186/25, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kot gradivo je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno: zahteva, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade.

Na sejo odbora so bili vabljeni Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Zakonodajno-pravna služba.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Besedo predajam gospe Katarini Kralj, če sem prav? Prav. Okej, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Naša služba je pripravila odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v postopku za presojo ustavnosti prvega odstavka 163. člena Zakona o urejanju trga dela, ki ga izpodbija Državni svet. Izpodbijani člen ureja delovno pravni institut zagotavljanja dela delavcev uporabnikov, tako imenovano agencijsko delo, pri čemer izpodbijani prvi odstavek opredeljuje sam pojem opravljanja te dejavnosti. Državni svet meni, da je izpodbijana določba predvsem v nasprotju z 2. členom Ustave (pravna varnost), ker je novela zakona iz leta 2025, ki jo je uzakonila, ni določila prehodne ureditve za prilagoditev na spremenjeno ureditev.

V naši službi menimo, da izpodbijana določba ni v neskladju z Ustavo. V pisnem mnenju izčrpno in podrobno navajamo razloge v prid izpodbijani zakonski ureditvi ter se pri tem sklicujemo tako na zakonodajno gradivo kot tudi na sodno prakso. Po našem mnenju je ključno, da je izpodbijani prvi odstavek tega zakona, kakor je bil spremenjen z novelo iz leta 2025, opredelitev pojma opravljanja te dejavnosti ne uvaja novih vsebinskih meril, temveč zgolj dodatno razčlenjuje in konkretizira merila, ki so veljala že po prejšnji ureditvi. Bistvena merila za presojo obstoja te dejavnosti ostajajo v bistvenem enaka, kar potrjuje tudi sodna praksa. Zato je zahteva Državnega sveta neutemeljena.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa predajam besedo državnemu sekretarju gospodu Kušarju, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Vlada meni, da predlagatelj določbo izpodbija neustrezno, in sicer, da je novela dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikov, ni bila na novo urejena s to novelo, ne, samo malo bolj jasni smo, ste bili poslanci takrat. Tako da namen te spremembe je bilo jasnejše razlikovanje med zakonitim poslovnim sodelovanjem in prikritim nezakonitim zagotavljanjem dela delavcev uporabnikov. Se pravi, mi smo pravzaprav sledili s predlogom ugotovitvam Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Upoštevali smo tudi ureditev direktive 2008/104 o agencijskem delu in položaj pravni položaj subjektov, ki so že do spremembe ravnali zakonito in pravilno v skladu z zakonodajo. Za njih se pravzaprav ni nič spremenilo, zato tudi prehodno obdobje ni bilo potrebno. Tako da mi menimo, da je izpodbijana ureditev skladna z načelom pravne varnosti, določnosti predpisov in neke sorazmernosti. Tako da predlagamo, da se zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 163. člena zakona zavrne kot neutemeljeno.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa želi kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe o navedeni pobudi? Želi kdo razpravljati? Vidim, da ne, zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 13. 5. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Prehajamo na glasovanje, začetek glasovanja, glasujemo. Prisotnost 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

Zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, na obravnavo zahteve Državnega sveta za oceno ustavnosti 39. člena in celotnega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih ter petega odstavka 49. člena, 65.a člena, 67.a člena, petega odstavka 68. člena, tretjega, četrtega in petega odstavka 113. člena, 167.a člena in četrtega odstavka 182. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kot gradivo je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno: zahteva, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Vlade.

Na sejo odbora so bili vabljeni Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport in Zakonodajno-pravna služba.

Želi besedo predstavnik Zakonodajno-pravne službe? Gospod David, izvolite, beseda je vaša.

Predsednik odbora, hvala za besedo. Najprej lep pozdrav vsem.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili tudi mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti, ki jo je vložil Državni svet, s katero izpodbija več določb Zakona o delovnih razmerjih, ki so bile uveljavljene z novelo ZDR-1D.

Če kratko povzamem naše razloge, bi začel s petim odstavkom 49. člena Zakona o delovnih razmerjih, za katerega mi menimo, da določba ni nejasna in zato ni v neskladju z Ustavo. Določba namreč ureja možnost, da delavec predlaga spremembo oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja zaposlitve oziroma pogojev dela, delodajalec pa mora na tak predlog odgovoriti v predpisanem roku. Delavec je torej tisti, ki prepozna pogoje, ki jih želi izboljšati oziroma skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa mu je na njegov predlog dolžan odgovoriti. Nejasnosti tu po našem mnenju ni. Tudi glede 65.a člena Zakona o delovnih razmerjih so očitki vlagatelja po našem mnenju neutemeljeni. Določba prav tako jasno ureja možnost delavca, da predlaga krajši delovni čas zaradi usklajevanja poklicnega ali zasebnega življenja, novost je zgolj dolžnost delodajalca, da na predlog odgovori. Zatrjevanega neskladja z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih po našem mnenju ni s 65.a členom Zakona o delovnih razmerjih, saj Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ob izpolnjevanju zakonskih pogojev priznava pravico do krajšega delovnega časa, medtem ko Zakon o delovnih razmerjih ureja le možnost podaje takšnega predloga. V zvezi s 67.a členom menimo, da pojem odpravljanja posledic nasilja v družini ni nedoločen. Razlagati ga je treba skupaj z določbami Zakona o delovnih razmerjih ter Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki jasno opredeljuje tako žrtev nasilja kot tudi oblike nasilja v družini. Enako velja za peti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih. Pojem usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja namreč ni nejasen, ampak ga je mogoče razlagati z ustaljenimi metodami razlage in upoštevaje prenesene direktive. Glede tretjega, četrtega in petega odstavka 113. člena Zakona o delovnih razmerjih menimo, da zatrjevane kršitve niso podane. Delodajalcem novela v razmerju do predstavnikov delavcev ni naložila novih vrst obveznosti, temveč je spremenila trajanje zadržanja odpovedi in višino nadomestila plače. Posebno varstvo predstavnikov delavcev je v pravnem sistemu obstajalo že pred to novelo, tako pred novelo ZDR-1D njihov položaj ni bil primerljiv s položajem drugih delavcev. Zaključno menimo, da tudi 167.a člen in četrti odstavek 182. člena Zakona o delovnem razmerju nista v neskladju z Ustavo. Pojem znatnejše nege iz zdravstvenih razlogov namreč predstavlja pravni standard, katerega vsebina se bo po potrebi natančneje oblikovala tudi skozi sodno prakso. Pogoji za uveljavljanje oskrbovalskega dopusta so dovolj jasno določeni, prav tako je jasno opredeljen krog upravičencev in razmejitev med oskrbovalskim dopustom ter odsotnostjo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Zakon upravičeno ne določa izčrpnega seznama dokazil, saj vseh življenjskih primerov ni mogoče predvideti. Dodatno pa varstvo osebnih podatkov je ustrezno zagotovljeno že v 48. členu Zakona o delovnih razmerjih.

Skratka naše mnenje temelji na argumentih, iz katerih izhaja, da je zahteva vlagatelja neutemeljena. Hvala.