Vse članice in člane odbora in ostale prisotne lepo pozdravljam!
Pričenjam 3. nujno sejo Odbora za finance. Do tega trenutka imam eno pooblastilo, in sicer Metko Pešl Šater nadomešča poslanec doktor oziroma ravno, nadomešča doktor Vinka Logaja. Tako da s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.
Prehajamo na 1. in edino točko dnevnega reda, ki se glasi: neodgovorno upravljanje javnih financ v času Vlade doktor Roberta Goloba. Poslanske skupine SDS, NSi SLS FOKUS, Demokrati in Resni.ca so 3. 7. 2026 na Odbor za finance naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo poslanskih skupin SDS, Poslanske skupine NSi SLS FOKUS, Poslanske skupine Demokrati in Poslanske skupine Resni.ca za sklic nujne seje Odbora za finance ter informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost.
Na današnjo sejo so bili vabljeni: Franc Breznik v imenu predlagatelja zahteve, Vlada Republike Slovenije, magister Andrej Šircelj, minister za finance, Ministrstvo za finance, Klemen Boštjančič, nekdanji minister za finance, doktor Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, Fiskalni svet, Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča, Računsko sodišče ter gospod Ivan Simič. Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahteve za sklic. V nadaljevanju bomo se bodo besedo dobili vabljeni in nato sledi razprava članic in članov odbora. Kot rečeno, besedo dajem predstavniku predlagatelja, kolegu Francu Brezniku. Franc, izvoli.
Spoštovani predsednik, najlepša hvala. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje, spoštovane državljanke in državljani. Namen današnjega sklica današnje seje je pregled stanja Slovenije po vladi Roberta Goloba. Po vsem tem informacijah in številkah, ki jih imamo pred sabo, lahko govorimo o štirih letih zamujenih priložnosti. Slovenija je ostala, lahko bi rekel, država z izjemnim razvojnim potencialom, vendar tudi z vrsto neizkoriščenih priložnosti. Državljani so ob začetku mandata lahko poslušali obljube o reformah, večji učinkovitosti države, razbremenitvi vsakdanjih težav ljudi, modernizaciji javnih sistemov in hitremu gospodarskemu razvoju. Po štirih letih pa je bila, pa je slika pred nami, lahko bi rekel, popolnoma drugačna. Namesto dolgoročnih reform je država dobila vrsto parcialnih ukrepov, višjo javno porabo, večjo davčno obremenitev ter številne neuresničene obljube. Namesto izboljšanja konkurenčnosti se Slovenija na več mednarodnih lestvicah pomakne navzdol. Namesto večje učinkovitosti javnega sektorja se je birokracija še povečala, gospodarstvo pa se je soočalo z vedno več administrativnimi in davčnimi obremenitvami. Vsaka vlada mora biti ocenjena po rezultatih, predvsem pa ne po obljubah. Prav rezultati so pokazali, da Slovenija po štirih letih ni bila razvojno močnejša, temveč se je na številnih področjih oddaljila od držav, s katerimi se je želela primerjati in s katerimi tekmuje na evropskih in svetovnih trgih.
Nova vlada Republike Slovenije pod vodstvom gospoda Janeza Janše se je na tretji redni seji dne 18. junija 2026 seznanila z informacijo o saldu konsolidirane bilance javnega financiranja državnega proračuna. Minister za finance magister Andrej Šircelj je ob tem opozoril, da se rast odhodkov v zadnjem letu mandata še nikoli doslej ni tako drastično povečala kot tokrat. Skupni odhodki štirih blagajn javnega financiranja so v prvih štirih mesecih leta 2026 znašali 10,7 milijarde evrov. Kar je za 1,15 milijard evrov oziroma za 12 cela odstotka več kot v enakem obdobju leta 2025.
Odhodki državnega proračuna so bili v prvih petih mesecih leta 2026 višji za kar 15,6 odstotka glede na enako obdobje lani. Proračunski primanjkljaj pa je dosegel 890 milijonov oziroma 1,2 odstotka bruto družbenega produkta. Po podatkih Ministrstva za finance tako visoke rasti odhodkov v zadnjem letu mandata doslej ni bilo mogoče slediti prav pri nobeni Vladi Republike Slovenije, kar odpira resna vprašanja o fiskalne vzdržnosti in odgovornosti upravljanja javnih financ. Največja odgovornost torej vsake vlade je odgovorno upravljanje javnega denarja, prav na tem področju pa je vlada Roberta Goloba, lahko bi rekel, pustila eno največjih bremen prihodnjim generacijam. Državna poraba je iz leta v leto naraščala hitreje od gospodarske rasti. Namesto da bi vlada obdobje relativno ugodnih gospodarskih razmer, kar je velikokrat v svojih poročilih ugotavljal tudi Fiskalni svet, izkoristila za zmanjšanje primanjkljaja in pripravo države na prihodnje gospodarske izzive, je nadaljevala politiko visokih izdatkov, ustvarjala je vedno nove obveznosti brez jasnih virov financiranja. Ob koncu mandata je postalo očitno, da se javne finance slabšajo hitreje, kot je napovedovala sama Vlada. To je potrdil tudi neodvisni organ, Fiskalni svet. V svojem zadnjem poročilu je opozoril, da je državni proračun že v prvem polletju letošnjega leta, torej v letu 2026, do konca junija izkazoval približno 1,2 milijardi evrov primanjkljaja. Kar je predstavlja občutno poslabšanje glede na enako obdobje leto prej. Fiskalni svet je opozoril, da so odhodki rasli bistveno hitreje od prihodkov, in da javnofinančni položaj države ni bil vzdržen, ni vzdržen brez dodatnih ukrepov. Posebej zaskrbljujoče je bilo dejstvo, da opozorilo ni prišlo od koalicijskih strank, gospodarstva, temveč od neodvisne institucije, katere naloga je spremljanje vzdržnosti javnih financ. Fiskalni svet je jasno opozoril, da država postopoma izgublja fiskalno disciplino, kar pomeni večje tveganje za prihodnje generacije in manj manevrskega prostora ob morebitni novi gospodarski krizi. Vsak evro proračunskega primanjkljaja pomeni prihodnje zadolževanje ali višje davke, oboje zmanjšuje razvojne možnosti naše države. Slovenija bi morala v obdobju gospodarske rasti ustvarjati rezerve, ne pa povečevati porabo. Ena najbolj kritiziranih značilnosti tega mandata je bila seveda davčna politika. Vlada je sprejela vrsto ukrepov, ki so povečevali davčno obremenitev podjetij in posameznikov. Poleg višjih davčnih stopenj na določenih področjih, je uvajala nove prispevke, dodatne obremenitve in veliko novih administrativnih ovir. Gospodarske organizacije so večkrat opozorile, da Slovenija postaja vse manj konkurenčna država za investicije. Namesto spodbud v podjetništvo so podjetja dobila občutek, da država uspešnejše, torej uspešna podjetja obravnava predvsem kot vir dodatnih prihodkov za financiranje vedno večje javne porabe. Davčni sistem mora biti stabilen in predvidljiv, to mislim, da razumemo vsi. V času mandata pa so podjetniki pogosto opozarjali, da se pravila spreminjajo prepogosto, zaradi česar je postalo načrtovanje dolgoročnih investicij bistveno težje. Posebej problematično je bilo dejstvo, da se višje davčne obremenitve niso prinesla sorazmerno boljših javnih storitev. Državljani so plačevali več, niso pa dobili bistveno krajših čakalnih vrst v zdravstvu, hitrejših upravnih postopkov ali učinkovitejše javne uprave. Tako je Slovenija postopoma izgubila eno svojih pomembnih razvojnih prednosti, razmeroma ugodno poslovno okolje v primerjavi z državami srednje Evrope.
Drugi del tega problema so odhodi podjetij in izgubljene investicije; uspešno gospodarstvo temelji na zaupanju podjetnikov, spoštovane kolegice in kolegi, v državo. V času mandata Vlade Roberta Goloba je bilo to zaupanje vse manjše. Predstavniki gospodarstva so večkrat opozorili, da Slovenija postaja vse manj predvidljivo poslovno okolje. Pogoste spremembe zakonodaje, dodatne davčne obremenitve in vedno več administrativnih zahtev so zmanjšale pripravljenost podjetij za nove naložbe. Posledice so bile vidne tudi v odločitvah posameznih podjetij, ki so sedeže, razvojne ali razvojne projekte ali nove investicije preselile v tujino. Med pogostejšimi destinacijami se je največkrat v prejšnjem mandatu omenjala Hrvaška, ki je v zadnjih letih izboljšala poslovno okolje, poenostavila postopke in predvsem z nižjimi obremenitvami postala privlačnejša za številne investitorje. Čeprav mogoče ne smemo pretiravati, ni šlo za množične odhode podjetij, je pa vsak izgubljeni investitor pomenil manj delovnih mest, manj davčnih prihodkov in manj razvojnih priložnosti za Slovenijo. Z gospodarstvom smo na tak način izgubili več kot 7000 delovnih mest, v sami statistiki
nezaposlenih pa smo te nadomestili z dodatno zaposlenimi v javnem sektorju. Na Hrvaško in Srbijo so se preselila velika kot tudi manjša podjetja, na Hrvaško je sedež oziroma poslovodstvo preselil A1 Slovenija, Lidl, L'Oreal, Rauch, SAP, PVC in Perutnina Ptuj. NLB je recimo v Srbiji vzpostavil razvojni center za 120 zaposlenimi, predvsem IT-jevci, o tem je poročalo Delo že dve leti nazaj. Na Hrvaško se selijo seveda tudi logistiki in vrsta drugih branž. Hrvaško poslovno okolje torej je bilo ves čas mandata Roberta Goloba postajalo vedno konkurenčnejše, predvsem pa zaradi ugodnega davčnega okolja, in tako lahko tudi kasneje morda predstavimo tudi eno in drugo davčno okolje. Še bolj zaskrbljujoče pa je bilo dejstvo, da so številna domača podjetja, nove proizvodne zmogljivosti in razvojne centre raje gradila v tujini kot doma. To je bil jasen signal, da slovensko poslovno okolje ni več zagotavljalo dovolj konkurenčnih pogojev za dolgoročni razvoj.
Padec konkurenčnosti Republike Slovenije. Konkurenčnost države ni odvisna le od kakovosti podjetja, temveč predvsem od tega, kakšno okolje ustvarja država. V času Golobove vlade je na Slovenijo na nekaterih pomembnih mednarodnih lestvicah konkurenčnosti je izgubila več mest. Med glavnimi razlogi so bili visoka regulacija, počasni upravni postopki, previsoka davčna bremena, pomanjkanje reform, nizka produktivnost, predvsem nizka produktivnost in seveda vrsto drugih, kot je ugotavljalo tudi Računsko sodišče, je v eni izmed svojih revizij tudi vlada, ki je vladala z 20 ministrstvi, slaba koordinacija znotraj vlade, vladna neučinkovitost, kar so ugotavljali številni inštituti in tako naprej. Vlada je veliko govorila o digitalizaciji in modernizaciji države, vendar podjetja v vsakdanji praksi niso občutila nobenega zmanjšanja birokracije. Številni odstotki so postali dolgotrajni, zakonodaja je zapletena s spreminjanjem opravil prepogosto, še bolj pogosto. Na ta način smo v Sloveniji še dodatno krepili birokracijo. Namesto vitkejše države je Slovenija je dobivala zaradi visokih davkov še več administracije, ustanavljali so se novi organi, pripravljali so se novi predpisi in širile pristojnosti države. Podjetniki in obrtniki in občine so opozarjali, da se je količina administrativnih zahtev povečala in ne zmanjšala. Birokracija torej ni strošek države, ampak je tudi strošek gospodarstva. Vsak obrazec, vsako novo poročilo in vsak dodaten postopek pomenil manj časa za razvoj, inovacije in ustvarjanje novih delovnih mest. Namesto da bi država postala partner gospodarstva, je pogosto delovala kot dodatna ovira. Lahko gremo tudi na zdravstvo, na stanovanjsko politiko. To bom trenutno izpustil, bom pa predstavil morda nekaj dejanskih statističnih podatkov.
Začetek mandata, razveljavljena dohodninska reforma. Toliko je zaposleni s povprečno plačo izgubil, ker je vlada leta 2022 uveljavila postopno zvišanje splošne olajšave na 7500 evrov na leto, 2900 evrov na leto. Ko sem govoril o tujih naložbah, ki zaostaja za rastjo gospodarstva. Tukaj so diagrami od leta 2018 do leta 2025, tukaj je mandat doktor Roberta Goloba, padec vsako leto mandat mandata gospodarstva. Za tuje vlagatelje relativno vse manj privlačno, torej iz 36 milijard še v času Janševe vlade pademo, torej tuje naložbe že na 34 milijard. Gospodarska rast, kar je po moje najbolj pomemben podatek, se je v mandatu vsako leto upočasnjevala. Tukaj imate podatke za Vlado doktor Roberta Goloba, to so ti rdeči podatki. Štiri leta zapored nižja gospodarska rast 2021 po covid krizi. Lahko bi rekel zmagovalka v Evropski uniji, Slovenija poleg Danske na prvem ali pa drugem mestu z 8,4 procentno gospodarsko rastjo že v letu 2022, 2023 - 2,7, 2,4, 1,7, v lanskem letu 1,1 gospodarska rast v Republiki Sloveniji. To kaže na realno kondicijo slovenskega gospodarskega sistema. Nestabilna rast v začetku 2025, realna rast BDP, to je, to je po moje eden pomembnih podatkov, realna rast BDP, med letno po četrtletjih, tukaj lahko vidite realno rast BDP kako pada. Začetek 2025, gospodarstvo se je skrčilo za minus 0,6 procenta, edino med letno krčenje obdobje EU, EU pa je med tem časom, ko smo se mi krčili za 0,6 procenta, je EU
rasla za 1,5 procenta.
Davčni primež, Evropa miruje, mislim, da Slovenija je med OECD iz 22. aprila 2026 dobra dva meseca star komentar v, Sloveniji je torej ena najbolj obdavčenih držav, ko gre za delo, najnovejša analiza OECD. / Vmesno oglašanje/ Ja. Glejte, vam bom dal, ja, kolega, vam bom dal v roke, samo malo, da prekinjate, vam bom dal v roke in si lahko pogledate. Slovenija je po vrhu deleža prispevkov delavcev v stroških dela med državami OECD zadnji podatki iz 22. aprila, prvo mesto, prvo mesto v Evropski uniji.
Davčni primež po državah, delež prispevkov delavca in delodajalca ter dohodnine v stroških dela za samsko osebo brez otrok izračunano povprečno plačo za leto 2025 za evropske države v procentih Slovenija. Rdeča je Slovenija. Države, ki so nad nami, Belgija, Nemčija, Francija, Avstrija, Italija, so nad nami. Res je, kakšne imajo javne storitve, to je bilo večkratno zavajanje, kakšne imajo javne storitve, kakšen imajo dostop do zdravstvenega sistema, se vprašajte. Ne vem, javni promet, vlake, potniški promet in vse ostale storitve za državljane in državljanke. Samo te države so nad nami, ampak tam so pa bistveno javne storitve nekajkrat boljše. Se strinjamo vsi, mislim, da se lahko strinjamo.
Davčni primež bedi navzgor, Evropa miruje, zelo zanimiva statistika, davčni primež za samsko osebo. Glejte, modra črta je Evropa, povprečje Evropske unije, rdeča črta je Slovenija. Upam, da na A3, kolega vidite. Vidimo.
Kapital odhaja, naložbe v tujino rastejo dvakrat hitreje. Slovenski kapital v tujino, tuje naložbe v Sloveniji, priliv modra črta, slovenski kapital v tujino rdeča črta se dviguje. A vidite to morda. Prilivi tujih naložb v mandatu torej so upadli. Transakcije neposrednih tujih naložb v Sloveniji v milijonih evrov od 2018 do 2025. Tu si poglejte, zadnja tri leta. Glede na to, da je v letu 2022 polovico leta vladala Vlada gospoda Janeza Janše.
Neto prilivi tujega kapitala, torej, poglejte, transakcije, tuje naložbe v Sloveniji minus slovenske naložbe v tujini v milijonih evrov 2018 do 2025. Tu ste prevzeli mandat. Tu lahko vidite zmanjšanje neto prilivov tujega kapitala, ki so se dobesedno sesuli v Slovenijo. Hvalili smo se in hvalili ste se s tremi velikimi naložbami Leka, Sandoz, ki je že tu leta in leta, Renaulta, ki je dobil veliko subvencijo Republike Slovenije, in podjetja Palfinger, ki je prav tako bil že v Sloveniji. Kjer sem še celo sam moral posredovati v Salzburgu, zato, da je to podjetje začelo investicijo v Ormožu. Slovenija izgublja prednost pred Evropo. Realna rast BDP-ja. Tu si lahko pogledate kakšna je v Evropski uniji povprečje, kakšna je v Sloveniji realna rast bruto družbenega produkta. Celotna javna poraba, to pa je tisto, kjer smo danes, 31 milijard in strmo navzgor, gre za konsolidirane odhodke štirih blagajn javnega financiranja plus občine, plus ZPIZ, plus Zavoda za zdravstveno zavarovanje v milijardah evrov odhodki, rdeči stolpci so stolpci Golobove vlade, 31 milijard je javna poraba vseh štirih konsolidiranih, torej blagajn plus občine in tako naprej.
Prispevki za socialno varnost, davki in prispevki. Torej, z uvrstitvijo med državami Slovenija prvo mesto v Evropski uniji, prvo mesto v Evropski uniji. Dolg države v mandatu višji za skoraj devet milijard, natančneje 8,8 milijard. V času debelih krav je Slovenija se zadolžila dodatno za 8,8 milijard. Ne pozabimo, tudi za poplave, kot smo dobili velik del denarja iz evropskega proračuna in tako naprej. Štiri leta mandata, 6,2 milijardi primanjkljaja, to je ta graf. Poraba
državnega proračuna od leta 2022 v treh letih na rekordnih ravneh. Torej odhodki državnega proračuna v milijardah evrov, povečanje za 22,9 procenta. Odhodki. 22,9 procenta. Masa plač v javnem sektorju, mislim, da je podatek, s katerim lahko sedaj operiramo, plače in drugi izdatki zaposlenih s prispevki delodajalca konta, govorimo o kontih 400 in 401, v milijardah evrov. Tu vidite te štiri stolpce, povečanje 28 procentov, da bom natančen, 27,7, masa za plače javnega sektorja. Ob dejstvu, da je v javnem sektorju zaposlenih več kot 7000 ljudi, od tega 1500 dodatno zaposlenih v čisti birokraciji, čisti državni upravi. Stroški delovanja države, izdatki za blago in storitve, konto 402, od 2019 do 2025, mandat Golobove vlade, 2024 rekordnih milijardo 310 milijonov torej stroški delovanja države. 32 procentov so recimo v 2, 24 zrasli na leto 2022 v prvih dveh letih delovanja ali pa leto pa pol Golobove vlade. Zdravstvena blagajna strošek 47 procentov v treh letih, rast odhodkov blagajn javnega financiranja 47 procentov. Imate boljše storitve, manj čakalnih vrst? 47 procentov večji strošek izdatkov za javno blagajno. Ste takoj na vrsti pri zdravniku? Draginja, inflacija, vztrajanje torej nad evrskim območjem. Ves čas Golobove vlade smo bili nad evrskim območjem z inflacijo, ves čas. Seveda ni bila za vse to kriva Golobova vlada, bodimo realni, prišlo je do energetske krize že v letu 2022, ukrajinska kriza in tako naprej, ki je generirala to krizo in še vrsto drugih zadev, kriza dobavnih verig zaradi in tako naprej. Inflacija pridemo tveganja revščine, prag tveganja revščine je danes po zadnjih podatkih, potem ga bom predstavil, več kot 1000 evrov. Bil je 980, mislil sem, da je realen podatek, je že preko 1000 evrov prag tveganja revščine. Vsak, ki gleda to sejo se naj vpraša, koliko ima pokojnine, koliko ima realne plače v neto in se naj vpraša, kaj je delal v življenju, da živi pod ali pa na tveganjem ali pa blizu tveganja revščine. Brez kriznih izgovorov primanjkljaj v 2025, javnofinančni saldo sektorja država brez interventnih ukrepov, covid energetika, poplave v procentih. 2025, to, kar je opozarjal Fiskalni svet glede na rezerve iz 2024, kar ste večkrat govorili, se je potrojil, iz 2024 na 2025 se je potrojil. Po vsej verjetnosti izdatki za plače javnega sektorja, pa še kaj se bo dodalo, to bomo potem debatirali. Potrojil se je. Zaposlenost 2025, zanimivo, v 2025, konec leta je celo sama zaposlenost v 2025 kljub temu, da smo toliko ljudi zaposlili še v javnem sektorju, pa smo izgubili gospodarstvo, se je celo začela prvič po pandemiji zmanjševati tudi zaposlenost. Rezerve, poraba preko posebnih namenov se je podvojila, rezerve, konto 409, pretežno sredstva za posebne namene, od leta 2019 do 2025, torej se je podvojila. Tukaj je spet ta graf rdeči Golobove vlade. Očiščen saldo iz presežka v globok primanjkljaj, letni saldo državnega proračuna brez interventnih ukrepov od leta 2022 do 2025. Tu se je zgodil preobrat za 1,55 milijarde evrov v enem letu, torej iz presežka 351 milijonov 2024, kar je bilo za pozdraviti v primanjkljaj eno milijardo skoraj 200 tisoč v 2025. To je ta pozitivna zgodba še leta 2024, 2025 primanjkljaj za 1,2 milijardi. Polletni saldo državnega proračuna z in brez interventnih ukrepov v milijonih evrov 2022 do 2026. Torej interventni ukrepi niso bili več izgovor za primanjkljaj. Brez ukrepov presežek 365. Torej vsi ti zadnji izdihljaji, lahko vidite ta primanjkljaj, ki se povečuje, brez interventnih ukrepov, ki jih smo razumeli, zaradi poplav,
Torej na koncu brez kriznih izgovorov proračun tone, lahko bi rekel, tudi očiščen proračun, kumulativni mesečni saldo državnega proračuna brez interventnih ukrepov, junija 2026 minus 909 milijonov evrov brez interventnih ukrepov. V 2022 je bil proračun v tistem času v presežku 365 milijonov. To so ti grafi in rdeči kaže to zadnje obdobje. Torej, vse štiri blagajne skupaj je primanjkljaj 2025 se je, v samo 2025 se je podvojil. Javno finančni saldo štirih blagajn javnega financiranja, torej Dpzs, Zpiz in pa občine v milijardah evrov, 2025 se je primanjkljaj vseh štirih blagajn skoraj podvojen, podvojen primanjkljaj. Zadnji graf rezerve v volilnem letu, torej, koliko so nastale volitve, koliko so ostale volitve za to, da bi Golob dobil te volitve? Koliko je bilo teh bombončkov, kot ste govorili nekoč v tej bombonjeri? Poraba iz rezerv v konto 409, pretežna sredstva za posebne namene januar-junij 2024-2026. V volilnem letu stroški +38 procentov na 2025 in 107 procentov nad letom 2024, poraba torej mimo standardnih programov. To pa je zadnje obdobje. To pa je to minsko polje na finančnem področju. Tako zvani taktika požgane zemlje javnih financ, ko pride nova vlada, taktika požgane zemlje.
Spoštovani kolegice, kolegi. To je bilo nekaj statistike torej na današnji seji. Mislim, da sem v dneh predstavil tudi inflacijo, življenjske stroške, predvsem pa padec konkurenčnosti Slovenije. Mogoče še nekaj o tem, torej, po podatkih inštituta IMD iz Lozane, o katerem sem največkrat govoril tudi pri poslanskih vprašanjih, je Slovenija ob koncu mandata ostala na 46. mestu med 69 državami, potem ko je v preteklih letih izgubila precejšen del konkurenčne prednosti, ki jo je imela pred leti. Leta 2022, torej pri začetku mandata, je bila Slovenija na 38. mestu. Čisto vsako leto vlade Roberta Goloba je Slovenija padala za dve mesti, torej v mandatu je padla za osem mest in je padla v letu konec leta 2025 na 46. mesto. Posebej, kar smo lahko zaskrbljeni, so bile številne primerljive države, ki so napredovale hitreje od Slovenije. Estonija je bila uvrščena na 33. mesto, Češka je že na 25. mestu, medtem ko je Slovenija zaostajala Predvsem na področjih učinkovitosti države, poslovne učinkovitosti, davčnega okolja, regulacije in tako naprej.
Potem minus v proračunu, o tem bomo govorili kasneje, tudi moji kolegi, je slabo črpanje evropskih sredstev. Tega se bom sedaj izognil, bom jih omenil in jaz mislim, da bi nekako to prihranili za nadaljevanje te seje.
Treba pa se je nekaj zavedati, ko sem govoril o povprečnih plačah, bruto plače v javnem sektorju, o dodatnih zaposlenih v javnem sektorju, ob 1500 zaposlenih samo v birokratskem delu javnega sektorja, ob približno več kot 7000 zaposlenih v javnem sektorju je povprečna mesečna bruto plača v javnem sektorju povprečje leta 2025 znašala 3027 evrov. V decembru 2025 je zaradi rednih uskladitev in plačne reforme povprečna bruto plača v javnem sektorju po statističnem uradu znašala že 3164 evrov bruto plače. V istem času je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za zadnjo obravnavo leto pod pragom tveganja revščine živelo 96000 upokojencev, kar predstavlja približno 20 odstotkov vseh upokojencev v državi. To je ta statistika, lahko bi rekel, del te statistike Vlade Roberta Goloba. Torej, kot predlagatelj seje Odbora za finance pa sem prepričan, da je zaradi zaščite javnih financ in odgovornega ravnanja z denarjem davkoplačevalcev nujno opraviti razpravo o razlogih za zgodovinsko rast proračunskih odhodkov, o učinkovitosti porabe javnih sredstev, o stanju izvajanja ključnih razvojnih projektov ter o posledicah štiriletnega upravljanja javnih financ v času Vlade doktor Roberta Goloba. Zato Odboru za finance predlagamo, da se po končani razpravi sprejme naslednja sklepa in tudi sam bom predstavil še en sklep.
V samem gradivu smo pripravili prvi sklep: Odbor za finance torej priporoča Vladi Roberta, torej Vladi, Vladi Republike Slovenije, da v roku šestih mesecev opravi revizijo porabe javnega denarja Vlade Republike Slovenije pod vodstvom doktor Roberta Goloba v času opravljanja tekočih poslov. Prvi sklep. Drugi sklep: Odbor za finance priporoča Vladi Republike Slovenije, da do konca leta 2026 prouči možnosti zmanjšanja porabe javnih sredstev z namenom izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev. To sta bila dva predloga sklepov. Sam pa predlagam še naslednji sklep: Odbor za finance priporoča Vladi Republike Slovenije, da v roku šestih mesecev opravi revizijo porabe javnega denarja v zadnjem letu mandata Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Roberta Goloba zaradi zadnjih ugotovitev, ki smo jih prejeli od Ministrstva za finance.
Toliko s te strani in hvala za poslušanje.
Spoštovani kolegi! V 70-ih letih sem hodil v osnovno šolo in že takrat smo poznali grafoskope. Zdaj smo izgubili 20 minut popolnoma brez potrebe, zato ker v 21. stoletju še vedno z nekimi papirčki okoli mlatimo. Jaz apeliram pač na organizatorje teh skupov, da pač pripravijo se eno sobo, tako da bo lahko nekdo tudi pokazal slikovno gradivo, da to slikovno gradivo in ti papirčki nikogar ni zanimalo. sem gledal, edino gostje so bolj ali manj vljudnosti pač gledali te slikice. Od strankarskih kolegov nihče. To pomeni, dajmo se pripraviti na sejo tako kot se je treba, ker s temi papirčki smo res smešni. Nismo več v vrtcu, še tam, tam pač, ker ne znajo drugače, pač obešajo na omarici te svoje slikice. Ampak tukaj smo pa v Državnem zboru v 21. stoletju. In prosim, pripravite se na sejo tako kot se šika.
Ja, kolega Šega, jaz mislim, da je stvar predlagatelja oziroma predstavnika predlagatelja, kako bo prezentiral oziroma kako bo predstavil to zahtevo, tako da to je v domeni kolega Breznika. Tako da tukaj mislim, da samo proceduralno.../oglašanje iz klopi/ Še eno proceduralno.
Jaz bi se pridružil temu predlogu, ker jaz pa sploh nisem imel šanse, da bi to videl, ker sedim tu kjer sedim, pa sem relativno blizu na tej strani mize, niso imeli teoretične šanse, da bi videli, kaj je na teh papirjih. Hvala.
Predlagam, da se gradivo, ki ga je predstavil kolega Breznik, razmnoži in razdeli vsem, ki tega niste videli, pa boste lahko, pa boste lahko v miru še pogledali tekom razprave, pa tudi uporabili. Lahko nadaljujemo? Še, kolega Breznik je že pred vami se prijavil za postopkovno.
Ja, kolega Šega, hvala. Veste, na žalost je Državni zbor zadnja leta zelo malo vlagal v digitalizacijo. Jaz sem tukaj po mojih petih mandatih imel marsikatero predstavitev. Žal ste 10 metrov stran od monitorja in to te kazalnike, če bi vam pokazal na monitorju, niti ne vidite, niti ne vidite številk, niti ne vidite napisov, niti praktično tega ne morete delati. Spomnil bi vas samo, da ministrica, ki ste jo imeli v prejšnji Vladi za digitalizacijo, je prišla pa s fasciklom na prvo sejo, ki je predstavljala program, ministrica za digitalizacijo. Tako se je tudi končalo na koncu vse skupaj, vse skupaj, lahko bi rekel, je ostalo zelo analogno. Jaz sem pa danes pripravil ravno zaradi tega to gradivo, ki ga bom zdaj vsem razdelil. To so kazalniki, ki sem jih pripravil, so viri, Statistični urad in pa Ministrstvo za finance. Tako da prosim strokovno osebje, da vsem kolegom, ki dvomijo kakorkoli v te podatke, da izvolite, dobite vsi to na mizo in si boste lahko od blizu pogledali vir, povem vir na Ministrstvu za finance in pa to. Če bi pa to bilo, tako kot ste vi rekli, prikazano, glede na to, da sem 15 let tu notri na monitorju, ki je približno 12 metrov odstranjen od vaših oči imate še očala, ne bi videli niti ene številke gor, videli bi samo neke grafe in ničesar ne bi videli in tudi na drugo stran ste več kot 10 metrov, ne na ene, pa ne na druge. Tako da glejte, to so iz tega, vejo moje izkušnje s tem noter, ker so imeli ogromno predstavitev in če bi pa to naredili, pa bi imeli vi drug izgovor, ker vam te številke ne odgovarjajo. Imeli bi izgovor, nisem nič videl na monitorju, hočem imeti pa pisno. Zato smo pripravili to. Pričakoval sem to, kar ste rekli in za to dobite te dokumente na mizo
v nekaj minutah.
Najlepša hvala.
Ja. Bodimo pošteni, da predsednik ne dovoli grafičnega prikaza na teh ekranih. To je dejstvo. Jaz sem prosila včeraj, tako da na žalost bom tudi jaz morala delati, tako kot smo delali v osnovni šoli, ko sva midva hodila v osnovno šolo, ampak tako pač je. Vsekakor sem že tudi v tej dvorani imela predstavitev in absolutno se na teh ekranih številke zelo dobro vidijo, gospod Breznik. Da se tudi tam malo povečati na računalniku, saj to verjetno poznate. Tako da se vidi dobro. Mi je žal, ker se strinjam, o številkah se je mnogo, mnogo lažje pogovarjati, če jih imaš pred sabo. Ampak predsednik se je tako odločil, tako da tudi jaz bom na žalost ročno, bom rekla, prestavljala papirje. Mi je zelo žal in apeliram, da vsaj na teh odborih, kjer govorimo o številkah, o dejstvih, o dejstvih, o številkah, neizmišljenih, če so številke od statističnega, statističnega urada, od Eurostata, od IMF in tako naprej, in bi bilo res zelo dobro, da te številke imamo pred sabo. Ker se lahko bistveno bolj kvalitetno pogovarjamo. Verjamem pa, da smo še pa vedno tam. Če enemu rečeš ne smeš, potem tudi drugemu moreš reči ne smeš.
