Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, predstavniki ministrstva, pričenjam s prvo sejo Odbora za okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam!

Zdaj opravičil in pooblastil do sedaj nisem prejel.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda seje odbora, s sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Poročilo o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda v letu 2025, ki ga je 3. 6. 1026 Državnemu zboru v seznanitev posredovala vlada. K točki dnevnega reda smo vabili Ministrstvo za okolje in prostor in Direkcijo Republike Slovenije za vode. No, vseeno sem pa sedaj prejel pooblastilo in sicer poslanca Aleksandra Gungla nadomešča poslanka magistrica Marjeta Šmid in jo tudi lepo pozdravljam.

Prehajamo torej na obravnavo poročila o izvajanju obvezne gospodarske javne službe urejanja voda v letu 2025. In besedo dajem predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, državnemu sekretarju Iztoku Slatinšeku, da nam poda torej dopolnilno uvodno obrazložitev k poročilu. Izvolite.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Danes glede na dnevni red bomo predstavili poročilo o izvajanju obvezne državne gospodarske službe urejanja voda v letu 2025. Urejanje voda je ena temeljnih nalog države pri zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja, varovanja vodnih ekosistemov ter trajnostnemu upravljanju vodnih virov. Pravni okvir za izvajanje teh nalog določata Zakon o vodah in podzakonski predpisi, ki opredeljujejo obseg, način in organizacijo izvajanja gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda. Direkcija Republike Slovenije za vode kot organ v sestavi pristojnega ministrstva zagotavlja izvajanje teh nalog na območju celotne države. Celotno območje Republike Slovenije se zaradi zagotavljanja celovitega upravljanja z vodami deli na osem vodnih območij, ki so hkrati območja sektorjev Direkcije Republike Slovenije za vode. Znotraj območja spodnje Save deluje tudi družba Infra d.o, ki izvaja obvezno gospodarsko javno službo urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save. V letu 2025 smo uspešno izvajali vse ključne naloge javne službe. To so izdelava strokovnih podlag, zbiranje in vodenje podatkov, spremljanje stanja vodne infrastrukture, obratovanje vodne infrastrukture, izvajanje izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda, vzdrževanje vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč, vzdrževanju vodne infrastrukture, zgrajene v okviru avtocestnega programa in evropskih projektov ter druga dela v okviru javne službe.

Skupna finančna realizacija izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe ureja, urejanja voda je v letu 2025 znašala 54,7 milijonov evrov z DDV. Ta sredstva so bila namenjena izvajanju nalog na vseh območjih Republike Slovenije in predstavljajo pomembno naložbo v varnost ljudi, zaščito premoženja ter trajnostno upravljanje slovenskih voda. Z izvedenimi aktivnostmi se je zagotavljalo redno vzdrževanje vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč, izvajanje izrednih ukrepov in ohranjanje funkcionalnosti vodotokov na območju, na vseh območjih izvajanja gospodarske javne službe.

Zdaj bi pa prosil kolega Romana Kramerja, v. d. direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode, da predstavi samo poročilo v pomembnih segmentih. Prosim.

Hvala državnemu sekretarju. Pa gospod Roman Kramer, direkcija zavoda, imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Neke uvodne stvari je že državni sekretar povedal v bistvu, da pač se obvezna državna gospodarska javna služba na področju urejanja voda je določena z Zakonom o vodah, potem tudi z uredbo in s pravilniki. Naša naloga pač je, da zagotavljamo na področju celotne države obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, ki je namenjen ohranjanju, uravnavanju vodnih količin ter tudi vodne infrastrukture, ki je namenjen varstvu pred škodljivim delovanjem voda, to se pravi pred poplavami. Imamo tudi izvedbo izrednih ukrepov po naravnih nesrečah zaradi škodljivega delovanja voda. In seveda pa redno vzdrževanje, to je tisto najbolj pomembno, vodnih in priobalnih zemljišč. To je področje, ki je bilo desetletja zanemarjeno, zamenjalo se je v preteklosti za področje Slovenije med 8 in 11 milijonov evrov in temu primerno so tudi potem postali naši vodotoki. Zdaj moram reči, da ta zadeva se je z letom 2020 začela izboljševati, nekje je prišla pol do 30 milijonov tam v letu 2022, no zdaj pa smo že na 55 milijonih. Sicer, zakaj je to pomembno? Pomembno je to, ker mi skozi gradimo predvsem iz evropskih sredstev, kohezijskih sredstev. Zdaj imamo načrt za okrevanje in odpornost, končujemo. In vsa ta nova infrastruktura, to je pa isto kot v vsakem podjetju, ko imaš nekaj na novo, je treba potem tudi amortizacijo narediti. Mi pa smo včasih, pozabimo, vso to infrastrukturo je treba vzdrževati, zato se mora ta številka pravzaprav, ki jo država nameni za redno vzdrževanje, se bo morala po nekem sistemu povečevati. Ker če bo vedno več objektov, bo treba tudi vedno več vzdrževanja in bo treba nek sistem narediti. Ampak zaenkrat smo lahko zadovoljni s temi številkami, ki jih imamo.

Način izvajanja obvezne državne gospodarske službe se zdaj že kar nekaj časa izvaja preko koncesijskih pogodb. Mi imamo na, Slovenijo smo razdelili na osem območij, kjer imamo sektorje območij, to se pravi Mura, Drava, Savinja, Sava, razdeljena na tri dele, zgornja, srednja, spodnja. Potem imamo Soča in pa sektor območja jadranskih rek z morjem. Potem pa imamo še enega koncesionarja, to je v območju spodnje Save, kjer imamo znotraj elektrarn oziroma teh akumulacij to Infro in pa pokrivamo še, mi rečemo to kako deveti koncesionar je pa območje onesnaženja, tu imamo enega koncesionarja, ki skrbi za ukrepa takrat, ko se kje zgradi na vodotokih ali morju onesnaženje kjerkoli v Sloveniji.

Kot sem rekel, zdaj pač imamo ta model s koncesionarji, s koncesijskimi pogodbami. Smatramo, da je tu ta model v redu. Čeprav je ministrstvo v preteklosti neke študije delalo, ki so tudi potrdile, da je ta model v redu, ampak na koncu so bili zaključki, da bi pa imeli neko drugačno obliko. Mi smatramo, da je tista oblika ni v redu in da moramo ta model nadgraditi. Verjetno še malo več kontrol in nam, to že imamo dosti dobro pripravljeno, tudi tako da bomo šli s tem naprej.

Če pa se zdaj obrnemo na leto 2025, so bila dela po potrjenem letnem programu izvedena pravzaprav na vseh območjih, in to v velikem odstotku, med 28,5 do 100 procentov so bila realizirana dela na vseh sektorjih, območjih. Izvaja so se dela za zagotavljanje pretočnosti vodotokov, naplavin za rasti plav in odpadkov, redna košnja, obratovanje objektov spremlja stanje na terenu ter ukrepanje ob povečani ogroženosti.

Če, kot smo rekli že, bilo je realizirano za 54 milijonov 693000 evrov vzdrževalnih del. Od tega na Muri, sektorju Mura 3 milijone 900, na Dravi 7 milijonov 800,

na Savinji 7 milijonov pa 70 tisoč, Zgornja Sava 5 milijonov 700, Srednja Sava 13 milijonov, Spodnja Sava skoraj pet milijonov, Soča 5 milijonov 400, sektor območja jadranskih rek z morjem tudi skoraj pet milijonov, za onesnaženje je bilo pa porabljenih okrog 300 tisoč evrov, in pa še za vzdrževanje te energetske infrastrukture na Savi milijon 400, to se pravi skupaj realizacija, delo je bilo opravljeno solidno. Na teh sektorjih območij imajo vzpostavljeno kontrolo nad koncesionarji. Tisto, ko se je veliko govorilo, da koncesionarji nadzirajo sami sebe preko rečnih nadzornikov, to je pač samo ime rečni nadzornik, ki pa ne podpisuje situacij in ne nadzira koncesionarja, ampak nadzira vodotoke oziroma stanje na vodotokih in priobalnih zemljiščih. Tako da sektorji območju imajo tudi dobro vzpostavljeno kontrolo in se je vršila, da je dejansko tudi bil fizično izveden ves program, ker mi delamo na tem, da vsako leto nekje do oktobra pripravimo program vzdrževanja za naslednje leto. Po drugi strani se tudi en bolj dolgoročni program, recimo desetletni program pripravlja, seveda ga ne moreš imeti natančnega, ker se ti nepredvideni dogodki dogajajo, stvari na vodotokih in zato se ta program nekje do oktobra in je tudi, ga preuskladimo z Zavodom za varstvo narave, ki je v pomembnem deležu, tako da, ko je novo proračunsko obdobje s 1. januarjem, je možno takoj izvajati program in ga redno tudi izvesti do konca leta.

Toliko bi jaz na kratko, če bo pa treba kaj več, bolj podrobno kakšno vprašanje, bomo pa povedali.

Ja, hvala, spoštovani predstavnik Direkcije Republike Slovenije za vode, Roman Kramer.

Mogoče še želi gospa iz Urada za vzdrževanje voda, Tamara Benedikt, še besedo, izvolite.

Državni sekretar, povedala vse eno temo, bomo pa podrobnejše odgovorili na vprašanja, če bodo zastavljena. Hvala.

V redu, hvala.

Torej, prehajam na razpravo in besedo dajem zdaj članicam in članom odbora. Želi kdo v zvezi s tem poročilom razpravljati? Če ne, se bom k razpravi prijavil jaz.

Zdaj. veseli me torej, da je za vzdrževanje vodotokov vedno več sredstev oziroma tako kot ste povedali, je bilo lansko leto okrog 50 milijonov. Seveda upam, da se vsi enotnega stališča, da so vode zelo pomembne in da je tudi urejanje vodotokov zelo pomembno, glede na to, da je voda dobrina, ki bo imela vedno večjo veljavo in tudi prav je, da z vodo ravnamo zelo dobro, zelo gospodarno in tudi z vodotoki, kajti saj zadnje čase nas vedno tudi naravne ujme, kot so poplave, dajo vedeti, da je potrebno res z vodotoki. Vzdrževati. Zdaj, tudi iz poročila je razvidno, da je neka skupna točka je, vsaj tako kot so tu zapisali, da so velike potrebe po vzdrževalnih in sanacijskih delih na vodotokih vzdolž celotnega območja posameznih rek, da ugotavljajo, torej koncesionarji, da prihaja do zaraščenosti in zamuljenosti posameznih vodotokov, tudi do poškodb na brežinah, in da seveda se zaradi tega tudi povečuje, stopnjuje poplavna ogroženost teh območij ob vodotokih. Seveda, zdaj, jaz bi mogoče imel eno vprašanje, zdaj prihajam iz območja, kjer je, torej imamo reko Dravo. V reki Dravi je veliko gramoza. Zdaj po zadnjih podatkih bi se na spodnjem Podravju, torej nižje dol Ptuja bilo okrog 810 tisoč kubikov tega gramoza in včasih so se ljudje iz tega območja, torej ta gramoz zelo dobro uporabljali oziroma ga torej odvažali, ko so gradili hiše in objekte in se spomnim še kot mano otrok, sem bil zraven, ko so moji starši, dedek in babica torej, šli s traktorji in tam nalagali gramoz v tej strugi in potem ta gramoz uporabljali za gradnjo. Potem se je seveda to odpravilo, gramoz je se nalagal in vsak skorajda ob večjem deževju tam

okoliški ljudje trepetajo, da bo reka Drava poplavljala. Bili smo torej nekaj let priča tistim, tragičnim lahko dogodki, ko so. bi naj torej tudi iz Avstrije spustili večje količine vode. Zdaj, glede na to, da vsaj iz odgovora, ki sem ga dobil v začetku letošnjega leta s strani Ministrstva, je za letošnjo in naslednje leto predvideno torej odvoz gramoza nekje v količini 500 tisoč kubikov, mislim, da od 1. avgusta do ja, do 30. novembra, torej letošnje in prihodnje leto, kar seveda podpiram. Me pa zanima, kako bo, vsaj tako, kot me tam okoliški prebivalci veliko sprašujejo, predvidena je sanacija kanala hidroelektrarne Formin in ta voda, ki sedaj pač poteka skozi ta kanal, se bo spuščala v to staro strugo, in me zanima, ali bo do takrat stara struga dovolj, torej sanirana, torej bo dovolj odpeljanega gramoza, da potem ne bodo ljudje trepetali ob vsakršnem deževju, da bi lahko prišlo do poplav torej reke Drave. To je zelo pomembno. Zdaj, tudi velikokrat imajo posamezne lokalne skupnosti željo, da bi se mogoče torej vodotoki nižje kategorije predali v upravljanje in združevanje tudi lokalnim skupnostim. Tako da me zanima v prihodnje, kako je s tem glede tega. Torej, ne mislimo te velike reke, ampak manjši vodotokov, potokov. Mislim, da lokalna skupnost torej bolj takoj zazna torej nek problem, ki na tistem območju pač prihaja. In pa ena zadeva, s katerim sem se srečeval v praksi, so pa ta priobalna zemljišča, torej ta varovalni pas 5 metrov in pa 15. Zdaj, tu je nastal, mislim, da stal, torej mi določimo ta petmetrski priobalni pas in torej nekdo, ki kupi neko zemljišče, torej parcelo, ki je lahko tudi gradbena, torej stavbno zemljišče, na tem pasu, ne more graditi, torej vemo, da tam noben poseg ni možen in dejansko je nekdo kupil, ne vem, če je kupil parcelo na primer, ne vem, 800 kvadratov, pa ima tam pet metrski pas, mu lahko tudi 100, 200 kvadratov odpade, torej je tisto kupil brez, brez uporabnosti. Torej in velikokrat sem se srečeval s tem, da so rekli, investitorja, zakaj sem pa potem torej to zemljišče kupil, zdaj pa ga ne morem uporabljati. Ali bi mogoče bilo v prihodnje razmišljati, da se vseeno ta pas nekako določi kot nezazidljivo zemljišče in seveda bi takoj tudi občine imele možnost kvoto stavbnih zemljišč prenesti na druga zemljišča, kjer bi bila gradnja možna. Jaz mislim, da bi to bilo zelo pomembno, kajti tega pasu tako ali tako ne moreš uporabljati, ne moreš graditi, tudi mislim, da ga celo ne moreš uporabljati za kmetijsko obdelavo. Tako da bi bilo smiselno mogoče tudi v prihodnje razmišljati o tem, da bi se torej določilo že v prostorskih aktih ta priobalni pas in bi se ta kvadratura potem nekako izvzela iz območja stavbnih zemljišč, ali pa tudi kmetijskih zemljišč, obdelovanje, ker če pač nekdo, ki kupi to zemljišče, torej, da naj bo to kot del vodnega zemljišča in če ga pač nekdo kupi kot del parcele, je potem tudi druga cena. Predvsem pa je to pomembno pri stavbnih zemljiščih, kajti res, glejte, zemljišča, cene teh zazidljivih zemljišč, stavbnih zemljišč iz leta v leto rastejo in investicija v nakup zemljišč ni tako majhna. In če potem to zemljišče ne moreš uporabljati, ampak je lahko tam samo travnik, niti ne smeš imeti ograje, karkoli, ker to je zemljišče, ki je potrebno za vzdrževanje vodotoka, kar seveda razumem, je zelo razumljivo, da vseeno potem to nekako vzamemo in da to ne dajemo torej, ta problem oziroma da nekdo ne kupi tega, kot bi lahko rekli, tudi mačka v žaklju, ker dejansko res tega zemljišča ne moreš uporabljati. Tako da, v bistvu to mogoče to razmišljanje, če ste mogoče že razmišljali oziroma kakšno je vaše stališče, torej predvsem pa tudi, da torej našim državljankam in državljanom, predvsem tisti, ki bivajo sedaj na tem območju Kanala hidroelektrarne Tolmin oziroma nižje, da torej in povedo, ali je strah, ki ga imajo sedaj, v prihodnje odveč ali ne, torej, kakšno je vaše predvidevanje oziroma plani, če je mogoče že znano. Predvsem pa tudi, kako bo, kako je torej predvideno, glede na to poročilo, tudi v prihodnje, da se torej ta problem, torej ta skupna, problem vzdrževanja, torej zaraščenosti, torej nekako odpravlja. Zdaj tudi en problem, ki ga imamo, je tudi z Zavodom za varstvo narave, ki torej varujejo habitate, kar je tudi mogoče

razumljivo, vendar včasih tudi ne. Zdaj mi varujemo vse, ne, gradimo hidroelektrarne na Savi, ker so ribe, ampak dobro, ribe v potoku so vedno ali pa v reki. Pa imamo kar nekaj hidroelektrarn že, pa tudi na Dravi in tako in tudi na Muri nimamo nobene, med tem Avstrijci imajo kar nekaj hidroelektrarn na reki Muri. Mi tega ne dovolimo, ker pač varujemo habitat, ampak ko pride do poplave, pa tega habitata ni več. Tudi sedaj, kar se tiče reke Drave, kot sem povedal, imamo kar 800000 kubikov gramoza, zdaj na tistem območju se gradi cesta, ampak mi tega gramoza nismo uporabljali, torej za nasutje, za uporabe teh cest, kjer bi lahko bili stroški gradnje minimalni, ker je neposredno, torej nekaj metrov ali pa kilometrov stran ta gramoz, smo pa ga vozili iz sosednje Hrvaške, nekaj kilometrov nižje iz reke Drave smo pa vozili iz sosednje Hrvaške, ta gramoz za nasutje naših cest ali pa, ne vem, iz Pirešice, kamnoloma ali pa celo iz Avstrije. Čeprav je dejansko gramoz na sami lokaciji, zdaj je cesta že proti koncu, tako da moreš nič, ampak bilo bi pa potrebno vseeno v prihodnje razmisliti in doseči tudi nek dogovor za varstvo narave, da pa vseeno se zavedamo pomena habitata, ampak da res vzdržujemo, tako kot tudi tu piše, v neki roki, ko je gnezdenje, pa to, da res ne, ampak vseeno, če dotoka ne bomo vzdrževali, bo tudi habitat ob prvih poplavah uničen, torej gnezda, ptiče, vse, kar tam varujemo, bo odnesla voda ob velikih poplavah oziroma bo to poplavilo in tudi uničilo in tudi vsakršen koli poseg v naravo, ni mus, da je slab. Ni potrebno, recimo, poglejte primer Ptujsko jezero, ki je zgrajeno torej za potrebe hidroelektrarne Formin, je umetna tvorba, ampak je danes varovana prav zato, ker se tam, imamo ogromno vrst ptic, torej si je narava vzpostavila habitat, ki ga danes celo potem varujemo. Torej, kar ne pomeni, da nek poseg, ki ga človek naredi, da bo torej v prihodnje slab, ampak bo lahko tudi na tistem področju narava po posegu torej vzpostavila nek habitat, v katerem bodo tudi potem živele neke varovane vrste ptic in drugih, drugih živali.

Tako, da jaz s tem zaključujem, pa prosim za odgovor oziroma bomo, bomo začeli, torej bi dal prvo ali pa bi potem odgovore... / oglašanje iz dvorane/ No, potem pa bo dal odgovor, pa bomo potem nadaljevali z razpravami. V redu, v redu, v redu.

?)Gospod: Mogoče bi zdaj v tem segmentu, ko ste omenjali te dvome okoli Zavoda za varstvo narave, mogoče povedal vsem sodelujočim, pa tudi javnosti, malo usmeritev politike Ministrstva za okolje in prostor. Mi smo se tudi zavezali, da bomo zelo tehtali vse vplive, tehtali bomo vplive, ki so pomembni za naravo in tehtali bomo tudi vplive, ki so pomembni za ljudi in za javnost in za dobrine. Tako da, tu prihajamo na malo višji nivo sodelovanja. In moram reči, da so ti prvi, prve smernice, ki smo jih skupaj z Zavodom za naravo in tudi s temi našimi strokovci, smo že dorekli nekatere zadeve in so dobra izhodišča. Moram pohvaliti tudi v bistvu Direkcijo za vode, ki ima v bistvu v svojih vrstah tudi strokovci, ki dosti delajo na področju morfologije reke kot take z modernimi naravstvenimi pristopi urejanja, tako da bi probali čim bolj na vodi dati tisto njeno osnovno dihanje v njeni osnovni geomorfologiji in potem, če bomo v bistvu te projekte uspešno do konca pripeljali in imamo tudi pohvalo s strani Zavoda za varstvo narave, da se na pamet ne betonirajo, pa ne urejujejo samo za reševanje problemov, ampak da se, mislim, vodotoki, da se v bistvu zdaj zabetonira, se voda odpelje, pa se potem drugje naredi problem, da ne bi potem preveč detaliziral. Zelo kompleksno prehajamo v ta področja in Zavod za varstvo narave je v svoji osnovi je dobronameren. On v bistvu nikoli nismo imeli tega občutka, tudi v preteklosti, niti zdaj. Postavlja pač neke svoje strokovna izhodišča in smo več ali manj v bistvu ta mnenja so bila smiselna, nekatera so bila malo pretirana, ampak smo v glavnem to dobro reševali. Tudi zdaj glede tega problema odvoza gramoza, zadeve gredo v pravi smeri,

tako da bomo v bistvu, ne bomo izključevali, narave v tem, tako da bomo zelo, zelo, zelo tehtali vse ukrepe, tako da mogoče sem zdaj v uvodu to povedal, da boste malo vedeli kako bomo usmerjali politiko glede tega na ministrstvu.

Hvala.

V redu, hvala.

?)Gospod: Če še jaz malo dopolnim, ja, da ta gramoz, Dravi, nam je poznano dejansko, ampak tukaj nas Natura 2000 dokaj omejuje in so te količine lahko majhne. Pravzaprav smo si pa veliko tega, ko sem, če se spomnite na začetku, sem rekel, koliko je bilo včasih malo denarja za vzdrževanje, in ker nismo vzdrževali, so iz tega gramoza nastali otoki in habitati za ptice, ki jih prej ni bilo. Saj imamo tudi na novi strugi, mislim da ta na /nerazumljivo/ elektrarna je nastalo tam, imamo otok, ki je zdaj, ker nismo od naplavin dali ven, je zdaj Natura. Pač, mi si pač ustvarimo, smo si v preteklosti, ampak ni bilo tistega denarja, ki je bil v časih, ko se je za vodno gospodarstvo še, bom rekel, v prejšnji Jugoslaviji namenja 2 procenta državnega proračuna. Tako da, tukaj bomo morali in dejansko, saj tudi kar se gramoza tiče, tam v Prekmurju, mi ne smemo narediti gramoznice, izkoriščati gramoza, potem ga pa vozi z Madžarske, ne, ker se je na obeh straneh je prod in tam pač gramoznica lahko deluje in tako kot ste rekli, Hrvati pa lahko iz Drave v bistvu naš prod nam nazaj prodajajo. Tu pač nam zakonodaja na žalost in bomo mogli, saj zato je prišel državni sekretar, da bomo tudi kakšno zakonodajo morali kje kaj spremeniti, da pač neke razumske, kakor pravijo, NKP oziroma zdrava kmečka pamet še z zakonom zaenkrat ni prepovedana in bomo tudi jo morali verjetno kje bolj uporabljati.

Ko ste prej rekel, da vodotoke drugega reda, da bi bilo dobro, če bi jih lokalne skupnosti prevzele. Ja, pa ne. Ampak moramo pa nekaj vedeti, da v zakonu jasno piše, da priobalni lastniki potokov drugega reda in v glavnem imamo tam lastnike, celo so lastniki, mislim, lastništvo zemlje pod takim vodotoki je v privatni lasti, so dolžni, dolžni skrbeti za vodotok, to se pravi, da naredijo poseke in tako naprej. Mi direkcija to sicer vsako leto tudi preko lokalnih skupnosti daje tako obvestilo, da so ti lastniki dolžni to delati, odstraniti rast, ki je po več stara drevesa, kar je notri padlo, to že imamo, samo pač enostavno tega ne delajo in potem se po poplavah to vse nosi navzdol.

Kar se pa tiče petmetrskega pas oziroma 15 metrske pasa, je pa tako, se strinjam, to bi moral biti v OPN občinskih prostorskih načrtih jasno za, ker zakon jasno govori in to je pač vodno zemljišče in na tem vodnem zemljišču, dober travnik ni problem za kmetovanje, ampak stavbno zemljišče pa absolutno ne more biti. So kakšne izjeme, ki so, ki pa jih rešujemo potem z vladno uredbo, ker pač, in to je, to je to. Tako da tukaj ja, zdaj če so stavbna zemljišča, je to, bom rekel, kiks verjetno lokalnih skupnosti, da so tam neka stavbna zemljišča na priobalnem zemljišču, ker zakon je jasen, se ve kje je pet in kje je 15 in tukaj, tukaj ne bi smelo biti nekega zavajanja nekih kupcev, ker in tam se pač ne sme delati nič ograj pa tega tudi, ker pač mi moramo imeti dostop za mehanizacijo.

Tako da mogoče toliko.

V redu, hvala za pojasnilo.

Kolega Lah, imate besedo.

Ja, hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi gostom, državnemu sekretarju in v. d. direktorja.

Torej, če mogoče najprej čisto na kratko se dotaknem poročila. Jaz mislim, da poročilo lepo izkazuje, da se je stanje upravljanja z vodami v Sloveniji v zadnjem mandatu zelo izboljšalo, seveda moramo biti iskreni in tudi povedati, da so k temu na žalost pripomogle katastrofalne poplave leta 2023, ki so pokazale mnoge šibkosti sistema do takrat, kako se je pač to počelo. Obenem so pa, mislim, da na ministrstvu zelo resno pristopili k sistemskimi spremembami in sistemskem pristopu, ne samo pri sanaciji za katero se iz poročila vidi,

da je za sanacijo, to po poplavno sanacijo vodotokov, namenjenih čez dve milijardi sredstev, lani je bilo 600 milijonov letos je spet predvideno in upam, da se bo to tudi seveda do konca izvedlo. Ampak tudi v sistemskem pristopu ministrstva na tem področju, ne. Tukaj bi omenil zadevo, ki mogoče v poročilu ni toliko omenjena, ampak ministrstvo je izvajalo tudi zadnja leta redne letne sestanke z župani po porečjih, po posameznih porečjih, kjer je predstavila, mislim, poročila za preteklo leto, pa plan za naslednje leto in povabila tudi župane, torej občine, k sodelovanju in je to sodelovanje tudi intenzivno potekalo in mislim, da zelo uspešno. Na vseh treh segmentih, se pravi na vzdrževanju, na sanaciji, pa seveda na investicijskih delih, se pravi, to so pa tista dela, ki sistemsko v naprej, torej za naprej recimo izboljšujejo poplavno varnost. Tako da mislim, da je v tem resorju bilo res ogromno narejenega in da imate vse možnosti, da to delo tudi zelo uspešno nadaljujete in upam, da boste to tudi počeli.

Dotaknil bi se tudi tega, kar je razpravljal tudi kolega Kosi, poplavna varnost stare struge reke Drave od Maribora do Ptuja, torej tam, kjer je kanal Zlatoličje pa stara struga pa potem od Ptuja do Ormoža, kjer je kanal He Formin pa stara struga. Tukaj je bilo dejansko, saj je že kolega Kosi povedal glavne stvari, s katerimi se tudi strinjam. Bi pa samo povedal, da je bilo v preteklih dveh, dveh in pol letih, na pobudo, bom rekel, vseh deležnikov iz Spodnje Štajerske, od kmetov do kmetijsko gozdarskega zavoda, do torej območne enote direkcije za vode, mariborske, in ministrstva, tudi poslanci smo kaj sodelovali, namreč, na Dravi, na stari strugi reke Drave se 30 let nič ni pravzaprav resnega protipoplavnih ukrepov izvajalo, razen pri Dupleku, kjer je pač, kjer so pač fasali pred 15 leti katastrofalne poplave, tam so bili potem narejeni nasipi, dalje dol. Torej, če rečem zdaj od Dupleka proti Ptuju, kaj šele med Ptujem, kaj šele med Ptujem in Ormožem, se ni praktično izvajalo skoraj nič, ne. Obstajala je že v preteklosti delovna skupina, ki bi naj to, te ukrepe načrtovala in potem izvajala, potem je bila ta delovna skupina v času covida nekako ukinjena in potem se sploh ni več začela. In kot rečeno, se je nekje pred tremi leti ta pobuda spet pojavila. Dejansko se je najprej pojavila na terenu, tako da smo najprej se vsi dobili na terenu in smo si to področje ogledali. In potem seveda je bila edina logična stvar, da to zadevo vzame v roke in vodi resorno ministrstvo, kar se je potem tudi zgodilo in na ministrstvu je bila ta zadeva že zelo daleč pripeljana. Bilo je kar nekaj vmesnih sestankov z vsemi deležniki, torej z župani tega območja, kmeti, kmetijskim zavodom oziroma zbornico in tako naprej. Dejstvo je, da Drava na tem območju ob teh katastrofalnih poplavah je poplavljala recimo nekje okoli 2000 hektarjev kmetijskih zemljišč, če gledamo od Maribora do Središča ob Dravi in na ministrstvu, kolikor jaz vem, so bili tudi že izvedene nekatere študije, med drugim tudi študija pretočnosti reke, stare struge reke Drave od Maribora do Ormoža in so že bili pravzaprav pripravljeni ukrepi in predviden je bil, da zdaj ne bom rekel, pravzaprav zadnji predstavitveni sestanek na terenu s strani ministrstva. Tako da to jaz upam, da ga boste izvedli, to sem tudi ministrici na zaslišanju povedal. In mislim, da je treba s to zgodbo nadaljevati in to zelo hitro ravno zaradi tega, kar je tudi kolega Kosi omenil. Predvidena je prenova hidroelektrarne Formin, to je zadnja od osmih v verigi Dravskih elektrarn, ki še ni doživela prenove, s katero se zelo poveča njena kapaciteta. Obenem bo ob prenovi potrebno prenoviti celoten kanal, ki ima asfaltno oblogo, ki je zaradi starosti dotrajana, kar pomeni, da bo kanal treba zapreti za 9 do 12 mesecev.

To bi naj se, ta projekt bi naj bil zdaj malo se je zamikal konec leta 2027. Ker pa vemo, da na stari strugi reke Drave se ne da delati, torej teh vzdrževalnih oziroma teh del celo leto ne, ampak samo v določenih obdobjih bi bilo nujno potrebno, da se v prvi polovici letošnjega leta ali pa rečem, torej do jeseni ti sestanki nadaljujejo, da se predstavijo zdaj končne rešitve. Bila je dilema na samem ministrstvu, na eni strani narave, na drugi strani vode. Bom kar iskreno povedal kakšni ukrepi se naj izvajajo, torej ali nasipi ali jemanje gramoza ali kaj tretjega, kar povsod tudi ne boš mogel rešiti, pa boš mogoče moral kakšne druge ukrepe, da se bo pač kmetom kaj nadomestilo, ko jim bo poplavljalo, ali še kaj četrtega. Skratka, pričakujemo naslednji sestanek na tem območju in pričakujemo čimprejšnji začetek del, da se bo lahko to v dveh letih uredilo. Ker drugače si jaz ne predstavljam, kateri minister bo si upal prevzeti odgovornost za zaprtje kanala. Ta problem zelo dobro poznajo, kar je že kolega Kosi zelo dobro opisal. Tudi jaz sem dosti tam na tistem območju, dosti sem tudi ob Dravi v tem območju med Ptujem in Ormožem in vem, kaj se dogaja. Res je, da so ravno zaradi teh naravovarstvenih pomislekov dostikrat se projekti preprečevali ali pa se pač niso k njim pristopila. Čeprav je tukaj treba nekaj povedati, da narava se obnovi. Ta kanal pa spremembe ob stari strugi reke Drave, recimo, če govorim za Formin. To je bilo izvajano v sredini 70 let, nekje okrog leta 1980 je elektrarna začela obratovati, takrat so se z materialom iz kanala zasipavali rokavi Drave, tam, kjer je danes sicer Natura 2000, ampak tudi ta Natura je bila 2000, tako kot ste že sami omenjali, tudi gostje, narava se je obnovila, ne. Kar pa ne pomeni, da se ne da nič delati. Jaz mislim, da je pač potreben kompromis, ki bo ustrezno to uredil. K temu je treba dodati še en potencialni bodoči problem. Treba je vedeti, da po katastrofalnih poplavah, ki so najhuje prizadele Koroško, sta bili zdaj zelo dobro sanirani reka Meža in reka Mislinja. To sta pritoka Drave pri Dravogradu. Kar pomeni, da bomo dol v Maribor in Ptuj in Ormož se zna zgoditi pri kakih spet katastrofalnih poplavah, upam, da ne čim bolj dolgo ne, ampak da bo še več vode v strugi Drave. In kubature, ki pa jih je takrat Drava dosegla že leta 2023 je bilo zelo kritično, Pred tem pa sami veste, leta 2012 je Drava svojo največjo moč pokazala, ker si je svojo strugo rezala iz stare Drave v kanal pod hidroelektrarno Formin v ormoški občini, ne. Za to, zakaj to izpostavljam? Kot rečeno, mislim, da to bi bilo smiselno, da ministrstvo ta projekt zaključi. Torej, da se dejansko skupaj z župani in z deležniki sprejmejo ukrepi, se še mogoče naredi en krog pogovorov in potem se ti ukrepi v jeseni začnejo izvajati, ker v jeseni letos je skrajni čas, da se to začne delati. Če se ne bo, ne vem, se bo pa verjetno prenova elektrarne mogla zamikati, kar pa spet ni dobro. In pa, kot rečeno, te redne po porečjih sestanke z deležniki na terenu, ki jih je ministrstvo izvajalo v povezavi z vsemi temi deli, ali vzdrževalnimi ali sanacijskimi ali investicijskimi. Mislim, da so tudi dali zelo dobre rezultate in je ministrstvo tudi dobilo zelo dosti dobrih odzivov s strani županov, tako da tudi to vam priporočam, da s tem nadaljujete. Hvala lepa.