Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, prav en lep pozdrav. Pričenjam s 1. sejo Odbora za finance.

Do tega trenutka nimam obvestil o morebitnih zadržanjih oziroma nadomeščanjih. Če se bo pa nam kdo kasneje pridružil oziroma če bomo to obvestilo dobili, ga bomo pa pač tudi prebrali.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Zato kar prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer Letno poročilo Banke Slovenije 2025 z letnim obračunom Banke Slovenije 2025 (računovodski izkazi), ki je sestavni del tega poročila, in Finančni načrt Banke Slovenije za leto 2026, ki ga imamo v dokumentnem sistemu pod EPA 113-X.

Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Poročilo je Banka Slovenije poslala na podlagi 49. člena Zakona o Banki Slovenije. Odbor je prejel tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

K tej točki so vabljeni predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance in Državnega sveta.

Naj opozorim, da je del gradiva označen z varstvom podatkov, zato prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me naprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Sedaj pa dajem kar uvodno besedo predstavniku Banke Slovenije, guvernerju doktor Dolencu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani.

V veliko veselje mi je, da imam danes priložnost predstaviti letno poročilo Banke Slovenije, poročilo o našem delovanju v preteklem letu. Hkrati bom, kot je to običajno, predstavil tudi naš pogled na trenutne razmere v slovenskem in svetovnem gospodarstvu. Zdaj, jaz bi se predvsem osredotočil na to vsebino. Če bodo potem potrebna kakšna pojasnila, kar se tiče računovodskih izkazov, bi lahko to obdelali, odgovorili kasneje.

Minulo leto so v veliki meri zaznamovala povečana negotovost, torej leto, na katero se nanaša letno poročilo. Ta negotovost je bila v mednarodnem okolju in se je prenašala tudi v Slovenijo. In ključna stvar preteklega leta so bila povečana trgovinska trenja, predvsem zaradi uvedbe proč carin za uvoz blaga v ZDA. Kljub temu je svetovno gospodarstvo ostalo robustno, čeprav so bila tveganja med večjimi gospodarstvi precej raznolika. V evrskem območju, kamor se mi kot Slovenija najbolj fokusiramo, se je rast ob manj restriktivni denarni politiki in ugodnejših pogojih financiranja nekoliko povečala, cenovna gibanja pa so se umirila. Lansko leto smo tako v okviru evrskega območja zaključili z inflacijo na našem cilju pri 2 odstotkih in s tem izpolnili naš mandat. Če se fokusiram na Slovenijo, v Sloveniji je bila gospodarska slika v lanskem letu najslabša po pandemičnem letu 2020, vsaj kar se tiče gospodarske rasti. Ta se je znižala le na 1,1 odstotka, kar je pod povprečjem evrskega območja, čeprav je še decembra 2024, ko smo imeli napovedi na Banki Slovenije, po naših napovedih kazalo, da bo ta meja presegla oziroma da bo ta napoved oziroma bo gospodarska rast presegla 2 odstotka, kar pomeni, da je negotovost v zunanjem okolju opravila svoje. Dodatna negotovost, o kateri smo govorili celotno lansko leto, zaradi zasuka trgovinske politike je torej ne samo opravila svoje v smislu percepcije, ampak tudi dejansko realnih gospodarskih učinkov. Manj ugodne razmere in nižji izvoz so še naprej zavirali investicije v opremo in stroje in oteževale razmere v predelovalnih dejavnostih, kar se je potem odrazilo v upadu dodane vrednosti, kar je delno kompenzirala država z okrepljenim investicijskim ciklom, predvsem

v gradbeništvu in nekako prispevala k manjšemu znižanju gospodarske aktivnosti, kot bi sicer bila.

Kar se tiče inflacije, inflacija je v Sloveniji v letu 2025 znašala 2,5 odstotka, predvsem zaradi višjih cen hrane v prvi polovici leta, ki so se potem v drugi polovici leta začele umirjati. Vemo pa, da tekom poletnih mesecev so cene hrane dosegle celo 7 odstotkov. Morda je vseeno smiselno poudariti, da je bila inflacija pri nas nižja od inflacije v sosednjih državah in nekoliko širše v regiji, edina izjema v naši bližnji okolici je bila Italija. Letos so se razmere v mednarodnem okolju dodatno zaostrile z vojno na Bližnjem vzhodu. Po naših zadnjih napovedih, ki smo jih objavili nedavno v juniju mesecu, bo gospodarska rast letos dosegla 1,9 odstotka, čeprav smo še decembra računali, da bo preko 2, v letih 2027 in 2028 pa se bo povzpela na 2,2 odstotka. Negotove obete letos spremlja povišana inflacija, seveda zaradi višjih cen energentov in potem vseh posrednih učinkov in ostalih učinkov. Ta naj bi letos v Sloveniji znašala 3,6 odstotka, s pričakovanim umirjanjem cen, cen energentov in domačih stroškovnih pritiskov pa naj bi se leta 2027 in 2028 potem postopno približevala našemu cilju 2 odstotkov. Osrednjo napoved Banke Slovenije seveda spremljajo okrepljena, okrepljena tveganja povezana z razmerami na Bližnjem vzhodu, domačimi strukturnimi izzivi in javno finančnim položajem. V teh okoliščinah smo se na podlagi najnovejših makro ekonomskih napovedi držav evroobmočja člani sveta ECB na naši zadnji seji, ki je bila pred tremi ali štirimi tedni, odločili za dvig ključne obrestne mere za četrt odstotne točke. Nadaljnji koraki denarne politike bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov, spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije, jakosti učinkovanja naših ukrepov. In kot je znano, kot večkrat javno povem, bomo o naravnanosti denarne politike se še naprej odločali na vsaki seji posebej na podlagi podatkov in naša naslednja seja je čez 14 dni.

Zdaj. kljub zahtevnim domačim in mednarodnim razmeram je bančni sistem v Sloveniji ostal stabilen, likviden, dobro kapitaliziran in je še naprej podpiral gospodarstvo in prebivalstvo. Mi smo pred dnevi obravnavali tudi stresne teste za bančni sistem, celovite, od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor, mikrobonitetne in tako naprej. Ključni rezultati bodo v kratkem objavljeni, lahko pa povem, da ta stavek, ki sem ga omenil, da je bančni sistem stabilen in dobro kapitaliziran in likviden, še vedno držijo.

Tveganja za finančni sistem so obvladljiva, a zahtevajo stalno pozornost, zlasti v razmerah morebitnega poslabšanja makroekonomskih razmer in geopolitičnih dejavnikov. Kot vemo, se tisti fokus, ki ga imamo trenutno, nič ne spreminja, torej še vedno je naš fokus na Bližnjem vzhodu, kjer se pa razmere ne umirjajo, ravno obratno, vsak dan spremljamo, kako se kršijo dogovori o premirju, kako ena stran bombardira drugo in tako naprej, skratka stvari so precej kompleksne. Kar se tiče naše makrobonitetne politike, ki je zavezana k temu, da ohranja finančno stabilnost, ta ostaja preventivno naravnana in usmerjena v ohranjanje odpornosti finančnega sistema. Rad bi omenil en poseben projekt, s katerim se, s katerim se ukvarjamo v Banki Slovenije in v evrskem območju, to je projekt digitalnega evra. Tukaj aktivno sodelujemo in ta projekt se bo nadaljeval. Pripravljalna faza se je zaključila konec leta 2025 in ključni moment je, ključna momenta sta zdaj dva. Po eni strani poteka faza tehnične pripravljenosti, ki vključuje tudi izvedbo pilotnega digitalnega evra, ki ga bomo uvedli tudi v Sloveniji, drugi pomemben mejnik pa je, da je ravno konec preteklega meseca na evropski ravni Odbor za ekonomske in monetarne zadeve Evropske komisije podprl predlog o uvedbi digitalnega evra z veliko večino, kar pomeni, da gremo z zadevo naprej v smislu tega, da se približujemo usmeritvi družbe

kot takšne, da potrebujemo več digitalizacije. Seveda digitalizacija zahteva dodatne napore, ampak in to bi rad posebej poudaril, tukaj vedno in vsepovsod, da še vedno stremimo k enakovrednemu dostopu do vseh zanesljivih in splošno dostopnih oblik plačilnih sredstev, tudi gotovine, kjer je seveda Državni zbor v koncu lanskega leta sprejel spremembo Ustave. Z Ministrstvom za finance smo tako sodelovali in še vedno sodelujemo pri oblikovanju predloga zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev s katerim bi uresničili to ustavno pravico do gotovine, ampak hkrati zagotovili tudi jasen zakonski okvir, ki bi vsem skupinam potrošnikov omogočil izbiro med gotovino in sodobnimi elektronskimi plačilnimi sredstvi. To se nam zdi zelo pomembno.

Druga stvar, ki se, ki bi jo rad posebej poudaril, je naša vloga pri nadaljnjem razvoju finančnega okolja v Sloveniji. To vključuje tudi oblikovanje ustreznejše strukture depozitov, spodbujanje uravnotežene dinamike obrestnih mer, krepitev slovenskega kapitalskega trga. Naš cilj je vzpostaviti stabilen, pregleden, učinkovit finančni sistem, ki bo dolgoročno deloval v korist državljanov in podpiral trajnostni gospodarski razvoj. Torej, vsi napori, ki gredo v smeri razvoja kapitalskega trga so podprti tudi z našimi inputi in za našo podporo. Eden od naših strateških ciljev je tudi finančno izobraževanje, ki mu v zadnjih letih namenjamo še več pozornosti. Menimo namreč, da bolj finančno pismeni posamezniki sprejemajo odgovornejše finančne odločitve, kar zmanjšuje tveganja in prispeva k večji odpornosti gospodinjstev in podjetij na gospodarske šoke in posledično seveda tudi ohranja finančno stabilnost sistema kot takšnega. In v veliko veselje mi je, da smo z našimi izobraževalnimi programi v preteklem letu dosegli več kot 15000 posameznikov.

Ob številnih izzivih, ki jih prinašajo hitro spremljajoče se gospodarske, tehnološke, družbene razmere, ostaja naša ključna usmeritev tista, ki je seveda zapisana v zakonu, torej zagotavljanje stabilnega in zaupanja vrednega finančnega okolja, s poudarkom na stabilnosti cen, nadzoru finančnega sistema in nemotenemu delovanju finančnih oziroma plačilnih sistemov. In ocenjujem, da smo tudi v preteklem letu uspešno izpolnili na zakonsko določen mandat, za kar si bomo prizadevali tudi v bodoče. Hvala lepa.

Guvernerju doktor Dolencu se zahvaljujem za predstavitev. Z nami je tudi predstavnik Ministrstva za finance, državni sekretar Peter Papež. Pa ga sprašujem, če želi besedo, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora, spoštovani guverner Banke Slovenije. Banka Slovenije je bila ustanovljena z Zakonom o Banki Slovenije, je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem in je v izključni lasti v državni lasti je pa s finančno in upravljavsko avtonomijo. Njeno delovanje nadzira Državni zbor, Banka Slovenije pa mora Državni zbor seznaniti z letnim obračunom in finančnim načrtom. Zato tudi danes tukaj sedimo in razpravljamo. V skladu s statutom. Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke mora biti Banki Slovenije zagotovljena funkcionalna, institucionalna, finančna in osebna neodvisnost. Na podlagi navedenega, torej Ministrstvo za finance oziroma Vlada Republike Slovenije letnega obračuna in finančnega načrta Banke Slovenije ne obravnava in je na podlagi tega tudi ne more komentirati. Z vidika Ministrstva za finance pa lahko povem, da je v zvezi z račun računovodskimi izkazi Banke Slovenije v letu 2025 izkazan presežek prihodkov nad odhodki v višini enega milijona evrov in v skladu s 50. členom Zakona o Banki Slovenije je bilo 25 odstotkov presežka prihodkov nad odhodki za leto 2025. Po razporeditvi sredstev preneseno posebno rezervo vplačano v proračun Republike Slovenije.

Naj dodam, po informaciji sodelavcev, da je Ministrstvo za finance z Banko Slovenije v prejšnjem letu tesno in uspešno sodelovalo, v času, ko smo pa mi prevzeli mandat, pa lahko tudi povem, da je sodelovanje uspešno in verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje. Eden izmed skupnih zadev, ki ga trenutno obravnavamo, kar je guverner tudi prej izpostavil, je pa ta dostopnost do gotovine z željo oziroma tendenco vpisa, ki je bila vpisana v Ustavo, se pravi dostopnost do, se pravi, gotovine. In skupaj potem v sodelovanju z Banko Slovenije tudi pripravljamo zakon o dostopnosti in uporabi bančnih storitev. Kot komentar. Generalno pa nas veseli, da je bil v letu 2025 stabilen bančni sistem. Zelo pozdravljamo pa tudi vsa prizadevanja in organizacijo dogodkov Banke Slovenije, ki so povezane z izobraževanjem, povezane s finančno pismenostjo.

Hvala.

Državnemu sekretarju gospodu Papežu se zahvaljujem za podano mnenje.

Z nami je tudi predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospod Marko Staroveški in ga sprašujem če želi besedo. Beseda je vaša.

Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo, lep pozdrav tudi poslankam in poslancem, članom tega odbora, predstavnikom Banke Slovenije.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se je z letnim poročilom Banke Slovenije seznanila na 40. seji, 2. 7., pri čemer smo uvodoma izrazili in poudarili zadovoljstvo, da je po začetnih zapletih guverner Banke Slovenije končno imenovan in da lahko suvereno zastopa naša stališča v Svetu Evropske centralne banke. Prav tako je guverner predstavil kratko poročilo Banke Slovenije, tako kot je to naredil tudi danes. Med drugim smo razpravljali o aktualnih informacijah glede na napovedi gospodarske rasti, pri čemer smo izrazili razočaranje nad njenim predvidenim padcem glede na napovedi izpred pol leta. Opozorili smo tudi na velik obseg depozitov v slovenskem bančnem sistemu, to je, predstavlja 29 milijard evrov, in se spraševali, kakšne so dejanske možnosti za aktivacijo navedenih sredstev z vidika investicij, pa tudi, kako bi bilo možno spodbuditi banke, da na tem področju spremenijo svojo dosedanjo politiko. Slovenija namreč kljub temu, da je del Evropske finančne unije, bistveno odstopa od ostalih držav članic v segmentu obrestovanja depozitov oziroma vlog na vpogled. V nekaterih državah EU so namreč obrestne mere na vpogled, vpogled na vloge oziroma depozite tudi dva- do trikrat višje, kot so pri nas v Sloveniji.

Na navedeno večkrat opozarja tudi Banka Slovenije, pri čemer je guverner objasnil, da Banka Slovenije nima nobene pristojnosti na tem področju. Kot nam je pojasnil, je namreč več kot 95 procentov depozitov v slovenskih bankah nižjih od 10 tisoč evrov, zaradi relativno nizkih obrestnih mer pa sredstva pogosto ostajajo neobrestovana. To pa ni optimalno niti za varčevalce, ki izgubljajo kupno moč zaradi inflacije, niti za banke, ki imajo manj stabilno strukturo financiranja. Člani komisije smo opozorili na relativno majhen obseg investicij v državi, na njihovo neustrezno strukturo. Ocenjeno je bilo, da podjetja še vedno premalo vlagajo v raziskave in razvoj, ki praviloma v največji meri vodijo do rasti dodane vrednosti. Tako v Sloveniji kot v Evropski uniji na tem področju po naših ocenah bistveno zaostajata. Prav tako se pri rasti bruto družbenega produkta še vedno preveč zanašamo na tako imenovano delo rok ter že kar precejšen delež tuje delovne sile, ki pa praviloma ni visoko izobražena za to njeno delo ne zagotavlja visoke dodane vrednosti. Kot eno od

ključnih ovir pa je prepoznano tudi nepopolno povezan evropski trg, ki še vedno so, se še vedno sooča s številnimi administrativnimi, davčnimi, regulatornimi ovirami, ki podjetjem otežujejo širitev poslovanja med državami članicami. Razpravljali smo prav tako o predvideni uvedbi digitalnega evra, prejeli smo pojasnilo, da digitalni evro ne bo nadomestil že obstoječih plačilnih sredstev, temveč naj bi služil kot njihova dopolnitev. Z vidika varnosti in obveze po njegovi uporabi bo predstavljal enako varno in priročno plačilno sredstvo, kot je gotovina. Odporen naj bi bil tudi na morebitne krizne razmere, primer Španije oziroma izpad interneta, saj bo tehnološko zasnovan tako, da bo njegova uporaba možna tudi brez aktivne spletne povezave. Toliko na kratko iz našega mnenja, ki ste ga predhodno sprejeli v širši obliki, a ste dobili v širši obliki. Hvala za pozornost.

Državnemu svetniku gospodu Staroveškem se zahvaljujem za podano mnenje.

Zdaj pa odpiram razpravo. Pa sprašujem, če želi kdo besedo? Naj samo na začetku povem, da sta se predstavnika Banke Slovenije na začetku seje opravičila, da imata razpoložljivi čas do 10 do 11, tako da dajmo skušati to razpravo v tem času odpeljati tako kot se gre, tako da hvala. Kolegica, imate besedo.

Spoštovani, hvala za besedo. Jaz bom kratka. Banka Slovenije najprej glede stanovanjske politike, Banka Slovenije v svojem poročilu na strani 16 ponovno opozarja na problem dostopnosti stanovanj oziroma gradbenih investicij in njegov vpliv na gospodarsko ter socialno stabilnost. Prejšnja vlada je zagotovila pomembna sredstva za povečanje fonda javnih najemnih stanovanj, medtem ko sedanja stanovanjska politika oziroma minister za finance, gospod Šircelj, daje večji poudarek spodbujanju lastniških stanovanj. Vlada Roberta Goloba je junija 2024 sprejela izhodišča za sistemsko financiranje javnih najemnih stanovanj in tako zagotovila kar sto milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj v obdobju desetih let. To pomeni skupaj eno milijardo evrov. Zanima me vaša strokovna ocena oziroma ocena Banke Slovenije. Katera usmeritev z vidika dolgoročne dostopnosti stanovanj, mobilnosti delovne sile, finančne stabilnosti gospodinjstev in predvsem makroekonomske stabilnosti predstavlja učinkovitejši pristop. Ali Banka Slovenije ocenjuje, da bi morala država večji poudarek nameniti povečanju ponudbe javnih najemnih stanovanj, kot je to storila prejšnja vlada?

Potem me zanima glede digitalizacije bančništva. Banke vse hitreje zapirajo poslovalnice, predvsem na podeželju in prehajajo na digitalno poslovanje. Zanima me, kako Banka Slovenije ocenjuje vpliv tega procesa na starejše prebivalce in ljudi na podeželju? Sicer tega v poročilu ne zasledim, ampak vseeno me zanima, ali obstajajo priporočila za ohranjanje dostopnosti osnovnih bančnih storitev?

Potem pa še glede demografskih sprememb, tu večkrat navajate v poročilu in opozarjate na demografske spremembe in staranje prebivalstva. Tu pa me zanima, ali mogoče ocenjujete, da bi bile večje javne investicije v prilagoditev stanovanj za starejše? Tu mislim predvsem gradnjo dvigal v večstanovanjske stavbe, ki so bile grajene recimo v letih 70, 80, ki so brez dvigal. Tudi z vidika javnih financ bi bilo mogoče to dolgoročno smiselno, saj bi omogočilo daljše samostojno bivanje ljudi in zmanjšali pritisk na domove za starejše ter zdravstveni sistem. in tudi s tem nižje izdatke v javno blagajno. Hvala.

Zahvaljujem se kolegici Pešl Šater za razpravo. Me zanima, če želi še kdo besedo? Drugače bi se k razpravi prijavil tudi sam in imam dva vprašanja.

Banka Slovenije v poročilu ugotavlja, da se je gospodarska rast v Sloveniji leta 2025 upočasnila in je bila 1,1 odstotna, hkrati pa so se poslabšali ključni kazalniki zunanje konkurenčnosti, predvsem stroškovna konkurenčnost. Rast je pomembno podpirala država z investicijami in dohodkovno politiko. Kako Banka Slovenije ocenjuje dolgoročno vzdržnost takšne strukture rasti, če hkrati zaostajamo pri produktivnosti, investicijah v tehnologije in konkurenčnost gospodarstva? To bi bilo prvo vprašanje.

Potem pa še eno. Mislim, da ste sicer v svoji predstavitvi že mogoče malo odgovoril na njega, ampak

vseeno, v poročilu je navedeno, da se je kreditiranje gospodinjstev okrepilo, posebej potrošniška posojila, hkrati pa se je kakovost bančnih naložb nekoliko poslabšala, zlasti pri nefinančnih družbah. Ali Banka Slovenije ocenjuje, da se ob visoki rasti plač, upočasnjeni gospodarski aktivnosti in rasti potrošniških posojil že kažejo znaki povečanja tveganja za prezadolženost gospodinjstev oziroma za poslabšanje portfeljev bank. Tako da to bi bilo vprašanje z moje strani. Zdaj še enkrat sprašujem, če bi še kdo želel, tako da probamo z nekimi tremi vprašanji. Še kolega Luka Simonič, izvolite, beseda je vaša.

Ja, lep pozdrav. Prvo bi iskreno rad vprašal to, kar je že tudi kolegica iz Svobode začela, ravno to, ki prihajamo iz podeželja, če je pripravljeno zdaj, ko bo tudi vpis za gotovino, če je kakšna smer, tako za Banko Slovenije vprašanje kot tudi za ministrstvo, da bodo poslovalnice ostale odprte, in da bodo predvsem starejši in tisti, ki pač prihajajo iz oddaljenih krajev, da bodo imeli še vedno na voljo možnost dviga gotovine oziroma iti na poslovalnico. Je mogoče tudi kakšna druga povezava tu ali se pripravlja kak zakon, ki bi lahko to izboljšal. Vseeno imamo vlado, ki jaz mislim, da je cilj decentralizacija in to mora biti prednost tudi pri bančnih storitvah. Vseeno bančne storitve, mislim da, mislim, da so banke zabeležile 991 milijonov dobičkov, se pravi, denar za to je in jaz mislim, da je tudi podeželje tisto. Ker vseeno moramo se zavedati, da vedno, ko kak bankomat, kakorkoli, ali pa se poslovalnica zapre, je to velika izguba za neko manjšo lokalno skupnost in jaz mislim, da tu moramo imeti tendenco, da tudi Banka Slovenije proba oziroma kakšna je tu pot. Zdaj, omenili ste tudi izobraževanje finančne pismenosti, mislim, da ste rekli, da okoli 15000 ljudi. Mogoče me zanima strategija, kako naprej. Se, je tu tendenca, da bi bilo več predvsem mladih, vključili v to, zato ker se mi zdi, da mlajša generacija potrebuje dodatno finančno pismeno. Mogoče imate tudi poglede za kak predmet. Dobro, čeprav se to ne tiče, ampak kako bi tudi mogoče vi kot guverner na to gledali, ker se mi zdi, da je to izredno, izredno pomemben vidik. Potem druga stvar pa ta, ki ste že tudi sami, je pa zmanjšanje konkurenčnosti. Mislim, da plače v javnem sektorju so se izredno povečale za krat 2 napram javnemu, se pravi, napram v gospodarstvu, je pa res, da sama produktivnost pa se je izredno zmanjšala. Kako vi sami to ocenjujete in mislite, da lahko nova vlada uspe z nekimi dodatnimi ukrepi? Bi pa še dodatno mogoče tudi vprašal na to, ker gospa je že omenila stanovanjsko problematiko, ki je velika. Mi smo imeli takrat tudi pripravljeno stanovanjsko jamstveno shemo, ki gre ravno v tej smeri za neka posojila, ki je možno priti do, se pravi, do lastnega stanovanja ali ali z možnostjo nekega dolgoročnega najemanja in odkupanja stanovanj. Kako vi gledate na to?

Hvala lepa.