Vse članice in člane odbora in ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 2. nujno sejo Odbora za finance.

Imamo nekaj pooblastil o nadomeščanju, in sicer Metko Pešl Šater nadomešča Duško Vujanović, Aleksandra Gungla nadomešča Aleksander Reberšek, Jano Gržinič nadomešča Maruša Babnik in Martina Mikuliča nadomešča Andrej Černigoj.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer zahtevo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 12. 6. 2026 posredovalo navedeno zahtevo, ki je označena z varstvom podatkov, in določilo desetdnevni rok za odgovor Državnega zbora. Odboru sta bili posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zahteve. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Ustavnega sodišča z dne 12. 6. 2026, ki vsebuje varovane podatke, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade. Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Preden dam besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, imamo še eno pooblastilo, in sicer Eleno Zavadlav Ušaj zamenjuje oziroma nadomešča poslanec Franc Križan.

Sedaj pa dajem besedo gospe Voršič iz Zakonodajno-pravne službe.

Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki jo je vložila Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije in Branimir Štrukelj kot predstavnik predlagatelja referenduma. V zahtevi vlagatelj zatrjuje, prvič, zlorabo zakonodajne pristojnosti, ker je zakonodajalec v tako imenovani omnibus zakon združil različne zakonske ureditve, na to pa je bil v zakonodajnem postopku opozorjen. S takšno zakonodajno tehniko je izključil referendum o zakonih, ki bi sicer lahko bili predmet referendumskega odločanja, ter s tem posegel v pravico do referenduma iz 90. člena Ustave. Po mnenju vlagatelja zahteve je zakonodajalec zavestno združil vsebine z namenom omejitve referenduma. Drugič, v zahtevi po mnenju vlagatelja ZIURS sploh ne vsebuje materije, za katero bi bil referendum izključen po 2. in 4. alineji drugega odstavka 90. člena Ustave. Pri drugi alineji meni, da se izključitev referenduma pri davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah nanaša le na zakone, ki ta področja urejajo celovito in sistemsko, oziroma na zakone, pri katerih bi bila lahko ogrožena finančna stabilnost države; ZIURS po njegovem mnenju takšne ureditve sploh ne vsebuje. Glede 4. alineje drugega odstavka 90. člena Ustave pa meni, da ZIURS e odpravlja protiustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ker posamezne določbe urejajo vprašanja, glede katerih protiustavnost ni bila ugotovljena oziroma so bile že spoznane za ustavno skladne. In tretjič, vlagatelj zahteve meni, da je zaradi različnih vsebin treba opraviti tehtanje med pravico do referenduma in ustavnimi vrednotami, ki utemeljujejo njegovo izključitev. Določbe, glede katerih referendum ni dopusten, predstavljajo le manjši del ZIURS, pri tem pa je bila zlorabljena zakonodajna pristojnost, zato bi morala prevladati pravica do referenduma.

Predmet obravnavanega ustavnega spora je nedopustnost zakonodajnega referenduma. Ustavno sodišče pri presoji ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma presodi ali so izpolnjeni pogoji za izključitev zakonodajnega referenduma.

V okviru presoje po drugi alineji drugega odstavka 90. člena Ustave odgovori na vprašanje ali je ZIURS zakon o davkih in drugih obveznih dajatvah v okviru presoje. Pa četrti alineji drugega odstavka 90. člena Ustave pa odgovori na vprašanje ali se zakon, ki je predmet zakonodajnega referenduma, nanaša na protiustavnost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, ali zakon to ugotovljeno protiustavnost vsaj v pretežni meri odpravlja in ali zakon poleg odpravljanja ugotovljene protiustavnosti ureja morda tudi druga z odpravo protiustavnosti nepovezana pravna vprašanja.

Glede zlorabe zakonodajne pristojnosti Državni zbor zavrača navedbe vlagatelja zahteve, in sicer zato, ker zakonodajalec ni združil zakone z namenom, da se o teh vprašanjih ne bi odločalo na referendumu, s čimer bi zlorabil svojo zakonodajno funkcijo. Zakonodajalec je pri sprejemanju ZIURS postopal v skladu z ustaljeno parlamentarno prakso, ki se je oblikovala v vseh preteklih mandatih. In seveda Ustavno sodišče je že presojalo omnibus tehniko, celo v povezavi z zakonom, ki je urejal davek, in odločilo, da izbira načina noveliranja same zakonske ureditve ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca, ustavnopravno upoštevna pa bi lahko postala le v primeru, če bi bila zaradi nje kršena kakšna ustavna določba, zlasti načelo jasnosti in pomenske določljivosti ter načelo pravne varnosti, ki izhajata iz 2. člena Ustave. Državni zbor nasprotuje tudi navedbam, da ZIURS ne vsebuje materije, za katero bi bil referendum izključen po drugi alineji drugega odstavka 90. člena Ustave. ZIURS namreč vsebuje spremembe in dopolnitve zakonov, ki posegajo v bistvene elemente posameznih davčnih obveznosti. Poleg tega pa vsebuje tudi posebno zakonsko ureditev na področju davka na dodano vrednost, kar pomeni, da vsebuje davčne zakone. Poleg tega ZIURS posega tudi v posamezne določbe sistemskih zakonov in v poseben zakon na področju socialne varnosti, pri čemer te določbe vsebujejo elemente obveznih dajatev, zato gre seveda za te zakone. Pri tem se Državni zbor opredeljuje tudi do stališča vlagatelja zahteve, da je treba definicijo zakonov o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah določiti z uporabo dvostopenjskega testa, ki ga je razvila pravna teorija. Po tem testu je treba najprej presoditi ali gre za davčne zakone oziroma za zakone iz prve, iz druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave in nato presoditi ali bi zaradi odložitve samega sprejetja zakona oziroma zaradi odložitve odločanja prišlo do neposredne ogroženosti finančne stabilnosti države. Državni zbor meni, da bi bila uvedba obveznega dodatnega kriterija pri nedopustnosti zakonodajnega referenduma za zakone o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah pravno sporna iz naslednjih razlogov. Za ta kriterij namreč ni nobene izrecne podlage v drugi alineji drugega odstavka 90. člena Ustave, niti ni podlage za način ugotavljanja tega kriterija. Po mnenju Državnega zbora gre za tako pomemben kriterij, da bi ga ustavodajalec, če bi hotel, da je sestavni del Ustave, moral ta kriterij izrecno vključiti v besedilo same druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Celo nasprotno: iz ustavodajnega gradiva izhaja, da je omejitev na področju davkov in drugih obveznih dajatev eno najpomembnejših izključitvenih izhodišč oziroma tako imenovano sidro in da je bil v ustavno revizijskem postopku dan izrecen predlog vključitve tega kriterija, vendar je bil ta predlog s strani članov strokovne strokovne skupine in Ustavne komisije zavrnjen. Državni zbor pri tem izrecno opozarja, da bi bili v primeru, če bi zakonodajalec moral pri izključitvi referenduma obvezno uporabiti ta dodaten kriterij, dopustni vsi referendumi, ki v razumni meri zvišujejo, znižujejo, uvajajo ali ukinjajo davke, carine ali druge obvezne dajatve. To pa bi seveda bistveno vplivalo na samo zakonodajno pristojnost Državnega zbora in pa na fiskalno suverenost države.

Glede četrte, alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Vlagatelj zahteve navaja, da ZIURS ne odpravlja ugotovljenega protiustavnega stanja, ki bi ga ugotovilo Ustavno sodišče, temveč celo odpravlja nekatere zakonske določbe, za katere je Ustavno sodišče v preteklosti že ugotovilo, da so skladne z Ustavo. Državni zbor v zvezi s tem odgovarja, da veljavna ureditev z vidika splošnega načela sorazmernosti iz 2. člena Ustave ni nujna. ZIURS, ki spreminja veljavno ureditev, ureja več, kot izhaja iz delne odločbe ustavnega sodišča, pri tem pa je Državni zbor uredil tudi nekatera vprašanja, ki so z ugotovljenimi protiustavnostmi neločljivo povezana glede tehtanja pravice do referenduma in drugih ustavnih vrednot. Vlagatelj zahteve na koncu na koncu zavzame stališče, da je zaradi različnih vsebin ZIURS treba opraviti tehtanje med ustavno pravico do referenduma na eni strani in ustavnimi vrednotami, ki jih varujejo posamezne določbe ZIURS, na drugi strani. Državni zbor predlaganemu tehtanju nasprotuje. V ustavnosodni judikaturi je namreč ustaljeno stališče, da je ustavodajalec že vnaprej izključil referendum o zakonih, ki so določeni v drugem odstavku 90. člena Ustave. V teh primerih sploh ni mogoče govoriti o pravici zahtevati referenduma, zato ustavno sodišče pri presoji odločitve Državnega zbora, da je referendum nedopusten, ne opravi tehtanja med ustavnimi vrednotami, ampak zgolj ugotovi, ali gre v konkretnem primeru za zakon iz drugega odstavka 90. člena Ustave. Državni zbor pri tem poudarja, da je, torej da pred spremembo 90. člena ustave ustava omejitve zakonodajnega referenduma ni poznala, zato je v teh primerih Ustavno sodišče moralo tehtati vrednote in ocenjevati možnost nastanka protiustavnih posledic. Ustavodajalec pa je to ureditev želel spremeniti, zato je izrecno določil zakone, o katerih referendum ni dopusten. Po mnenju Državnega zbora so za to vrednote iz drugega odstavka 90. člena Ustave zavarovane že neposredno na podlagi Ustave. Zakonodajalec pri odločanju o nedopustnosti zakonodajnega referenduma ne sme in ne more tehtati vrednot, ker jih je tehtal in zavaroval že ustavodajalec. Zakonodajni referendum je v teh primerih izključen neposredno na podlagi Ustave. Če bi ustavno sodišče v postopku sodnega varstva spet tehtalo vrednote, ki so določene v drugem odstavku 90. člena ustave in ustavno pravico do referenduma kot pred spremembo 90. člena Ustave, sprememba ustave sploh ni dosegla svojega namena oziroma cilja. Za Državni zbor je pomembno tudi naslednje. Če iz drugega odstavka 90. člena Ustave, ki določa nedopustnost zakonodajnega referenduma, izhaja tudi nedopustnost združevanja zakonov, o katerih referendum ni dopusten, z drugačnimi zakoni, lahko da takšno zavezujočo razlago le Ustavno sodišče. Ustava namreč v 90. členu tega izrecno ne prepoveduje, zato je zakonodajalec sprejel že številne zakone, v katerih je združil zakone, o katerih referendum ni dopusten, z zakoni, ki nimajo takšne pravne narave. Pri presoji tehtanja, ki ga predlaga vlagatelj zahteve, je odločilno tudi, da je predmet referenduma zakon kot celota in ne njegova posamezna vprašanja, zato je pri nedopustnosti zakonodajnega referenduma mogoče presojati le celoto. Če bi Ustavno sodišče sledilo vlagatelju zahteve in bi v obravnavanem primeru tehtalo vrednote, glede katerih je, glede katerih je referendum izključen ter ustavno pravico do referenduma, bi moralo to tehtanje opraviti v vseh primerih, ko bi bile te vsebine združene, to pa pomeni, da bi Ustavno sodišče pravzaprav dopustilo združevanje vsebin, ki se nanašajo na 90. člen ustave, z drugimi vsebinami. Ustavno sodišče je po spremembi 90. člena Ustave in uskladitvi zrl iz Ustavo s tega vidika presojalo zgolj dopustnost združevanja bistvenih vsebin,

s podrednimi vsebinami, ki so bile minimalna, minimalne. Primere, ko bi bil en zakon združene vsebine, ki se nanašajo na drugi odstavek 90. člena Ustave, in tiste, ki se ne in bi bile te na eni in na drugi strani samostojne vsebine, pa Ustavno sodišče še ni presojalo.

V zaključku Državni zbor meni, tudi če bi Ustavno sodišče štelo, da je treba v ZIURS vendarle opraviti tehtanje vrednot in abstraktno, je pomembno, da druga alineja drugega odstavka 90. člena varuje fiskalno suverenost, ki je del suverenosti države, njenega obstoja in delovanja, zato ta vrednota po teži pretehta nad drugimi vrednotami. Glede odprave protiustavne ureditve pa je ena najvišjih ustavnih vrednot ustavna demokracija, kar pomeni, da je tudi ljudstvo pri odločanju omejeno z Ustavo. Zato o odpravi protiustavnosti ni dopustno odločati na referendumu. Določbe ZIURS, ki se nanašajo na drugo in na četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave zato po teži vrednot pretehtajo nad drugimi vsebinami.

Če pa bi Ustavno sodišče, in to je zaključek, štelo, da je treba tehtati vsebine v ZIURS in konkretno, pa Državni zbor meni, da so vsebine iz drugega odstavka 90. člena Ustave bistvene in pretežne vsebine ZIURS, zato je referendum nedopusten. Glede na navedene argumente, Državni zbor seveda meni, da je zahteva za oceno ustavnosti neutemeljena. Hvala.

Predstavnici Zakonodajno-pravne službe se zahvaljujem za podano mnenje, zdaj pa sprašujem predstavnico Vlade, če želi besedo?

Besedo dajem državni sekretarki na Ministrstvu za finance, Maji Hostnik Kalinšek.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovane poslanke, poslanci in ostali prisotni!

Vlada je pripravila mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti Sklepa o nedopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Vlada v povezavi s celotno situacijo izpostavlja tri vsebinske sklope z vidika izvršilne veje oblasti. Prvi med njimi izpostavlja davčno politiko kot pomemben element vplivanja na gospodarski razvoj države. Davki predstavljajo orodje za odzivanje na različne interventne izzive, s katerimi se lahko sooča gospodarstvo in prebivalstvo. Ravno iz tega razloga davki z vidika dopustnosti referenduma uživajo posebno varstvo. Pomembno je, da si je v tem okviru zakonodajalec s sprejetjem konkretnega zakona prizadeval, da davčno politiko uskladi z dolgoročnimi strateško razvojnimi cilji države.

V drugem sklopu Vlada izpostavlja, da sprejeti zakon odpravlja protiustavnost Zakona o zdravstveni dejavnosti na področju človekovih pravic in svoboščin in drugo protiustavnost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče. S tem zakon sodi v kategorijo zakonov iz četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, o katerih referenduma ni dopustno razpisati, saj gre za zakon, ki je nujen za odpravo protiustavnosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Morebitna zavrnitev zakona na referendumu bi namreč ohranila protiustavno stanje, kar pa je po ustaljeni praksi ustavnega sodišča nedopustno. V tretjem sklopu pa vlada predstavi svoj vidik glede izbrane tehnike spreminjanja in dopolnjevanja zakonov, pri čemer poudarja, da načeloma način tehnike noveliranja zakonodaje sodi v polje proste presoje zakonodajalca. Kar je v preteklosti potrdilo tudi že Ustavno sodišče. Hvala.

Hvala lepa za podano mnenje.

Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor za finance podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. 6. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Sedaj pa odpiram razpravo, kdo želi besedo?

Gospod Šega, beseda je vaša.

Ja, hvala za besedo.

Oglasil se bom z nekaj laičnimi mnenji,

kajti Ustava in zakonodaja je ravno zato tu, da nas laike, obvaruje pred samovoljo tistih, ki imajo moč v roki.

Precej me je zmotilo naslavljanje nekih mnenj, ki jih kot pravnika ne bi pričakoval, to pomeni nekih osebnih mnenj. In sicer mnenje, da zakonodajalec ni vključil v ta zakon odločbe, ki urejajo davke in ostale stvari zato, ker bi želel preprečiti referendum. Ta ocena, seveda zakonodajalec je zmetal vse v en kup ravno, zaradi tega, da bi preprečil morebitne posledice ljudstva, ki bi se ob takšni manipulaciji uprlo. Pozabljamo na eno bistveno vrednoto zakona in sicer, kaj je zakonodajalec hotel povedati s tem, ko je sestavil nek zakon? Seveda poseganje v davčne zgodbe s strani referenduma ni dopustno, vendar je zakonodajalec to sprejel zaradi tega, da ne bi bil ogroženo fiskalno stanje države. Ta referendum tega fiskalnega vprašanja ne naslavlja, ravno obratno. S sprejemom tega zakona bo fiskalno stanje države lahko ogroženo. Govorilo se je o ustavnih vrednotah. Ne, govorimo o ustavnem črkopisju in ne vrednotah. Pravniki ne tolmačijo vrednot ustave, ampak tolmačijo, kar je zapisano in kako si ljudje naj predstavljajo, kaj bi te ustavne pravice ljudem prinašale ali odvzemale. Torej, ne govorimo o vrednotah, ker s tem, kar sedaj počnemo, rušimo ravno te ustavne vrednote in to krepko. Seveda praksa bo pokazala, kako zgrešeno je bilo naše ravnanje. To pomeni, nova vlada bo lahko sprejemala zakone, ki bodo krepko posegali ali na delovno pravno pravico delavcev ali na pravice državljanov, kakršnekoli in vmes bo še mimogrede spremenila, kaj jaz vem, DDV za kakšen promil gor ali dol in seveda ljudje se ne bodo na tak zakon morali pritožiti, zato, ker bo pač noter neka rahla sprememba zakonodaje. Namen tega zakona je bil buldožerski, to je vsakemu jasno, ki je pri zdravi pameti. Seveda črkopisje Ustave ne dopušča, morda ne dopušča referenduma o takšnem skupnem zakonu, ampak ravno to je bil namen zakonodajalca. Da krši človekove pravice in v to isto zakonodajo še nameče malček nekih davčnih zgodb, da ljudje ne smejo in ne morejo odločati o svoji usodi na tem referendumu. Iz prakse skandinavskih držav sem se večkrat začudil, kako to, da je njihova delovna zakonodaja in na splošno zakonodaja tako skromna. ZDR v Skandinaviji ima po dva, tri liste in se vpraša, kako pa urejate to, kako urejate drugo? In odgovorili so mi, saj to pa je logično. In tu pri nas v tej novi sestavi Vlade pozabljamo na to, kaj je logično. Ne morete kršiti človekovih pravic s tem, da daste še en stavek zraven, ki pa bo urejal kakršnekoli davčne olajšave.

Hvala.

Zahvaljujem se kolegu Šegi.

Kdo še želi besedo? Kolega Ratajc, potem pa kolegica Bratušek.

Hvala lepa.

Lep pozdrav.

Torej, mi smo Odbor za finance. Danes obravnavamo neke pravne zadeve, ki govorijo o zakonu oziroma o postopkih, ki so že v teku in čakajo samo še na Ustavno sodišče, da se o tem opredeli. Torej, kot Odbor za finance bi danes lahko obravnavali posledice tega zakona, finančne. Torej, verjetno je Ministrstvo za finance sedaj že napravilo oceno, bi se morali o tem pogovarjati bolj kot o tem. Jaz ne vem, sprašujem Zakonodajno-pravno službo, kateri odbori bodo še to problematiko obravnavali?

Zdaj vloga odbora je, da skrbi za javne finance, da imamo neko kontrolo, da usmerjamo torej proračun, ZPIZ blagajno, zdravstveno blagajno. Torej zakon interventni je bil vložen 10. aprila, ko se je konstituiral Državni zbor. Jaz verjamem, da so ta zakon pisali strokovnjaki, profesionalci. Torej zakaj to govorim? Če so taki strokovnjaki, bi morali verjetno oceniti, da bo takšen zakon, če bo šel v proceduro in če bo sprejet, naletel na odzive javnosti in tudi ta možnost ustavne presoje in vseh ostalih postopkov bi profesionalci morali predvideti. Zdaj, ali so bili profesionalci ali so bili amaterji, zdaj ne vem, vsak, vsakdo naj to presodi sam. Torej, jaz bi rekel takole, jaz bi predsednik danes dal še en predlog, še enega sklepa, torej, da naj Ministrstvo za finance pripravi poročilo o tem kakšne bodo posledice tega zakona in naj to vključi tudi ostale blagajne in dajmo to na nek način tudi obravnavati. Jaz ne dvomim v to, kar ste vi v Zakonodajno-pravni službi pripravili, torej to vaše mnenje. Seveda se pa spomnim tudi mnenja, ki ste ga napisali takrat, ko se je ta zakon sprejemal. Na 32 straneh ste, bom rekel, to opisali in ste imeli kar velike pomisleke glede zakonitosti, tudi ustavne, ustavna, bom rekel vprašanja so se tukaj pojavljala. Tako da ja, torej, jaz bom predlagal tudi ta sklep, da Odbor za finance o tem odloča, torej da Ministrstvo za finance naj pripravi poročilo o vplivu tega zakona na javne finance. Zakaj to govorim? Tukaj imamo prejšnjega ministra, torej prejšnja vlada je spravila ta javni primanjkljaj na 2,9 procenta, če to drži, kakšen vpliv bo dodatno imelo implementacijo tega zakona za javne finance. Mislim, da mi kot Odbor za finance bi morali biti s tem seznanjeni in se o tem resno pogovarjati.

Toliko, hvala lepa.

Ja, dovolite samo kratko obrazložitev.

Zdaj, kot sem na začetku povedal, današnja točka dnevnega reda oziroma edina točka je zahteva Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Morebitno to, kar ste vi predlagal, to je tema morebitne nove seje. Na tej seji pač o tem ne moremo, ne moremo razpravljati, tako da lahko se pa pač pogovarjamo o novi seji oziroma drugi seji, kjer bomo ta vaš predlog lahko, lahko obravnavali.

Izvolite, proceduralno.

Ja. Ne glede na to, dnevni red lahko odbor o tem glasuje, o tem mojem predlogu, če bo pač to zavrnjeno, potem pa, ne, potem pa se pač naj to da na naslednjo sejo, ampak jaz vseeno vztrajam pri tem, da se o tem glasuje.