Spoštovane kolegice in kolegi!

Nadaljujemo sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki sta zdaj odprti za javnost.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, Zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, Bruselj 14. 7. 2026.

In prosim državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, doktor Stanislava Raščana, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica, spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, vsi navzoči!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo v torek 14. julija v Bruslju, Irsko predsedstvo bo na zasedanju, tokrat pod točko razno, predstavilo trenutno stanje prednostne naloge in načrte glede obravnave večletnega finančnega okvira za obdobje 2028-2034 v drugi polovici leta 2026 v Svetu EU. Razprava ni predvidena. Slovenija si bo v nadaljnjih pogajanjih prizadevala za tri ključne prioritete, ki so vezane na izboljšanje nacionalne lokacije za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko na omogočanje dostopa slovenskih podjetij in drugih deležnikov do sredstev za krepitev konkurenčnosti EU, ter na zagotovitev pravičnega sistema financiranja proračuna EU.

Svet za splošne zadeve se bo seznanil s prednostnimi nalogami irskega predsedstva za delo Sveta EU v drugi polovici leta 2026 s poudarkom na vsebinah, ki jih obravnava Svet za splošne zadeve. Kot ste že bili prej seznanjeni, se bo predsedstvo pod sloganom enotnostjo osredotočilo na krepitev evropskih konkurenčnosti, obrambo svojih evropskih vrednot in zagotavljanje varnosti. Svet za splošne zadeve bo izmenjal mnenja glede trenutnega stanja in napredka pri poenostavitvi zakonodaje ter nadaljevanje tega procesa. V zakonodajnih svežnjih za poenostavitev svežnjih Omnibus so zajeti zakonodajni predlogi za poenostavitev obstoječe zakonodaje, zmanjševanje administrativnih bremen ter izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Slovenija pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za čim bolj jasno, enostavno in manj obremenjujočo zakonodajo, ki bo zagotavljala pravno gotovost za podjetja in državljane, trajnostno gospodarsko rast in delovanje enotnega trga. Poenostavitev zakonodaje ne smejo pomeniti zniževanje evropskih standardov. Uporaba tako imenovanih omnibus pristopov v prihodnje ne sme biti pravilo za zmanjševanje bremen ali poenostavljanje zakonodaje. Za zmanjšanje bremen se je treba primerno posvetiti običajnemu zakonodajnemu postopku, ki mora graditi na poglobljeni in kakovostni oceni učinka, vključno z analizo stroškov in koristi za deležnike. Predvsem pa se je treba izogibati pretirani regulaciji in novim administrativnim bremenom ter zmanjšati dinamiko zakonodajnih predlogov. Člani in članice sveta za splošne zadeve bodo predvidoma brez razprave odobrili sklepe sveta EU o oceni letnega dialoga v pravni državi, in sicer na podlagi sklepov španskega predsedstva iz leta 2023. Besedilo, ki pozitivno ocenjuje proces redne obravnave stanja vladavine prava v EU in v državah članicah, je bilo decembra 2023 sprejeto kot s sklepi predsedstva in ne sveta zaradi nasprotovanja dveh držav članic, Madžarske in Poljske. Obe omenjeni državi sta naknadno izrazili podporo besedilu, s čimer je zagotovljena podpora vseh držav članic EU. Irsko predsedstvo zato predlaga, da se usklajeno besedilo formalno sprejme kot sklepi Sveta EU. Naslednja ocena procesa je predvidena do konca leta 2027. Slovenija podpira letni dialog o vladavini prava, kot pomemben preventivni mehanizem za njegovo krepitev na ravni Evropske unije. Dialog razume kot priložnost za odprto in vključujočo razpravo, ki omogoča celovit in uravnotežen pristop k obravnavi razmer v vseh državah članicah. Slovenija pozdravlja, da dialog na Svetu za splošne zadeve uspešno poteka v skladu s tem pristopom in podpiramo predlog irskega predsedstva, da se doseženo soglasje formalizira s sprejemom sklepa sklepov sveta EU. Na delovnem kosilu bodo ministri in državni sekretarji za evropske zadeve izmenjali mnenje s poročevalcem EU o prihodnosti enotnega trga /nerazumljivo/ načrtu ena Evropa, en trg, ki predstavlja pomemben korak za krepitev konkurenčnosti EU. Slovenija pozdravlja ambicioznost tega načrta in pri tem opozarja, da mora kakovost zakonodajnih rešitev ostati ključna prednostna naloga. Med najpomembnejšimi področji za Slovenijo je krepitev enotnega trga eu na področju storitev in trgovinske politike.

Spoštovani, spoštovane! S tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 14. julija 20026 v Bruslju in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala lepa.

Hvala državnemu sekretarju. Želi kdo od poslancev in poslank razpravljati? Če ne, bi sama v bistvu samo podala konkretno oceno, da me veseli, da bo usklajeno besedilo kar se tiče sklepa o oceni letnega dialoga v pravni državi sprejeto kot sklep EU, da sta Madžarska in Poljska umaknili svoje oziroma izrazila podporo besedilu in da tudi Slovenija podpira letni dialog o vladavini prava kot pomemben preventivni mehanizem za njegovo krepitev na ravni Evropske unije.

Bi želel še kdo od poslank in poslancev? Vidim, da ni potrebe po razpravi, zato zaključujem razpravo.

In na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišče za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 14. 7. 2026. Glasujemo sedaj samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od številke ena do številke 20.

Začenjam glasovanje.

Končujem glasovanje. Od 14 prisotnih je za glasovalo 11 članic in članov, proti ni bil nihče.

Tako ugotavljam, da je sklep sprejet.

In s tem končujem 2. točko dnevnega reda, ter dajem besedo predsedniku Odbora za zunanjo politiko, gospodu Brezniku.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 14. julija 2026.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda.

Besedo ponovno predajam predsednici Odbora za zadeve EU, gospe Andreji Katič.

Hvala.

Prehajamo na 2.a točko dnevnega reda, in sicer stališče Republike Slovenije do osnutkov skupnih stališč EU za začasno zaprtje poglavij 25 - Znanost in raziskave, 26 - Izobraževanje in kultura in 30 - Zunanji odnosi z Albanijo.

Gradivo smo prejeli od Vlade 2. 7., in na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Del omenjenega gradiva ste poslanke in poslanci zaradi varovanih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve EU in Odboru za zunanjo politiko kot pristojnima odboroma.

In prosim državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, doktor Raščana, da nam predstavi osnutke skupnih stališč EU in zlasti stališče Republike Slovenije. Prosim.

Hvala lepa. Gospa predsednica, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, vsi navzoči!

Dovolite mi, da vam s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve predstavim splošno stanje v pristopnih pogajanjih z Albanijo, skupna stališča EU in stališča Slovenije za začasno zaprtje poglavij 25 - Znanost in raziskave, 26 - Izobraževanje in kultura in 30 - Zunanji odnosi z Albanijo. Albanija je status kandidatke pridobila junija 2014. Pogajalski proces je začela s sklicem prve medvladne konference 19. julija 2022. Novembra 2025 je odprla še zadnji pogajalski sklop. 26. 5. 2026 je potekala medvladna konferenca z Albanijo, na kateri so države članice potrdile izpolnjevanje vmesnih meril s strani Albanije in določile zaključna merila za sklop 1, temelji vključno s poglavjem 23, 24 - Vladavina prava. Albanija je s tem vstopila v novo fazo pristopnega procesa, ko lahko prične ob izpolnjevanju meril zapiranjem pogajalskih poglavij. Albanija sicer izkazuje aktivno angažiranost EU v pristopnem procesu z ambicioznimi cilji in zaprtjem vseh pogajalskih poglavij do konca 2027, ter polnopravnim članstvom leta 2030. Usklajenost Albanije s skupno zunanjo in varnostno politiko EU je bila doslej 100 procentov. V osnutkih skupnih stališč za začasno zaprtje poglavij 25 - Znanost in raziskave, 26 - Izobraževanje in kultura, 30 - Zunanji odnosi. Evropska komisija ugotavlja, da je Albanija v veliki meri usklajena s pravnim redom EU. Merila za zaprtje teh poglavij so povzeta v drugem delu dokumentov, aneksi, ki bodo potrjeni na medvladni konferenci med EU in Albanijo. Slovenija podpira osnutke skupnih stališč EU za začasno zaprtje poglavij 25 - Znanost in raziskave, 26 - Izobraževanje in kultura in 30 - Zunanji odnosi za Albanijo in pozdravlja dejstvo, da je Albanija v zadnjih mesecih dosegla napredek v pristopnem procesu. Albanija se v skladu s svojim pogajalskim stališčem zavezuje, da se bo do pristopa v celoti uskladila s pravnim redom EU, odpravila pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri pregledu njene zakonodaje. Slovenija poudarja, da je za polnopravno članstvo v Evropski uniji potrebno izpolnjevanje vseh meril in kriterijev.

Najlepša hvala.

Hvala državnemu sekretarju.

Na 24. izredni seji, 7. 7. 2026, je gradivo k 2.a, 4. in 6. točki obravnava obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo jih prejeli.

In za predstavitev mnenja komisije k tej točki prosim državnega svetnika doktor Radovana Stanislava Pejovnika, prosim.

Hvala lepa gospa predsednica, spoštovani visoki zbor.

Naša komisija je obravnavala ta predlog in ga tudi soglasno podprla. Ker pa gre za začasno zaprtje poglavij izobraževanja, bi rad dodal, da ima Albanija relativno velike težave pri izpeljavi bolonjske reforme.

V praksi so vse javne albanske univerze kar dobro izpeljale bolonjsko reformo in ni velikih težav pri priznavanju diplom. Medtem ko je pa veliko število privatnih univerz teh pogojev ne izpolnjuje in tudi Slovenija ne priznava teh diplom praktično v celoti. In zato opozarjamo, da je pač začasno zaprtje možno, ker ima Albanija možnost, da te stvari uredi, ampak da mora biti ne samo v interesu Albanije, ampak tudi v interesu vseh tistih, ki bodo morebiti zaposlovali diplomante teh šol, da je to področje urejeno. Ker mislim, da je to vse, kar je bilo pomembnega izrečeno na naši komisiji. Hvala lepa.

Hvala. Odpiram razpravo. Želi kdo od poslank in poslancev? Kolegica Lucija Tacer Perlin.

Hvala predsednica. Hvala državnemu sekretarju za predstavitev in pa tudi državnemu svetniku za osvetlitev te informacije vezane na izobraževalni sistem. Danes smo že obravnavali nekaj stališč vezanih na širitev, tako da zdaj vemo tudi, kaj pomeni začasno zaprtje. In verjamem, da se bomo o tem še veliko pogovarjali, ker bomo pač redno obravnavali te postopke širitve. Ugotavljali smo, da je pozitivno, da sta tako Črna gora kot Albanija hitro napredovali v tem postopku. Tudi, da je slovenska komisarka zelo aktivna na tem področju in da se vidi Slovenijo kot tisto članico, ki je lahko most nekako med starimi državami Evropske unije in pa tistimi, ki se bodo Evropski uniji še pridružile in se njej približujejo.

Tukaj bi mogoče samo še spomnila zadevo, ki smo jo odprli že na prejšnjem odboru, da morda ni dovolj da samo vsi govorimo, da se strinjamo s tem, da se mora širitev zgoditi, in da se mora zgoditi čim hitreje zato, da tudi ljudje, populacije v teh državah ne obupajo nad Evropsko unijo in nad tem, da bodo enkrat lahko imeli prihodnost v taki skupnosti. Ampak moramo verjetno za to odpreti tudi kakšne bolj konkretne razprave o reformi delovanja Sveta Evropske unije in možnosti za izboljšanje odločanja, da ne more samo ena interes ene države članice v bistvu čisto zavreti tak proces kljub, recimo, izpolnjevanju, vsebinskem izpolnjevanju meril. Tako da jaz to podpiram in verjamem, da tudi v svobodi vsi podpiramo nadaljevanje vseh teh kandidatk, ki si prizadevajo, da zbližujejo svoje sisteme s tem, kar je skladno v Evropski uniji.