lepo, dobro jutro vsem skupaj. Mislim, da lahko pričnemo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjamo 8. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer Luka Mesec.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.

2. 2. 2. ste prejeli dnevni red seje odbora. Naknadno ste 7. 7. prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda, in sicer z naslednjimi točkami: točko2 - EU E 203, 3 - EU E 207, 4 - EU E 208. In tako razširjam, tako razširitev določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej takšen dnevni red današnje seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in razširitvijo, in mislim, da mi ga ni potrebno še enkrat brati.

In prehajam na 1. točko dnevnega reda - zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve v Bruslju, 10. 7. 2026.

Gradivo smo prejeli od Vlade 2. 7. na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in prosim državnega sekretarja gospoda Petra Papeža, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Prosim.

Predsednica odbora, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Dovolite, da predstavim izhodišča Republike Slovenije za zasedanje Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ki bo potekal danes, 10. julija, s pričetkom ob 10. uri, kakšen bo dnevni red, o čem se bo razpravljalo.

Začelo se bo s sámo politično razpravo o paketu ukrepov za integracijo in nadzor kapitalskih trgov. V bistvu tu je namen tega paketa okrepiti integracijo kapitalskih trgov EU, povečati odpornost in tudi vzpostaviti varnejše in učinkovitejše okolje za financiranje gospodarstva in naložb. Zdaj, Slovenija kot manjša članica EU sveženj podpira, vendar da dosledno zagovarja sorazmernost in zaščito manjših trgov ter uskladitev financiranja evropskega nadzornega organa preko nacionalnih prispevkov glede na dejansko velikost nacionalnih finančnih trgov. Potem bo v nadaljevanju zasedanja tudi irsko predsedstvo predstavilo svoj delovni program za drugo polovico leta 2026. Zdaj, kje bo poudarek, je na konkurenčnosti evropskega gospodarstva, v nadaljnjem razvoju Unije varčevanja in naložb ter tudi na digitalnem evru. Potem bo tudi stalna točka v zadnjem času obravnava in pregled ekonomskih in finančnih posledic ruske agresije proti Ukrajini. To v bistvu Evropska komisija potem tudi poroča, ne bo pa nikakršnih zaključkov pri tej točki, ampak gre za točko, ki je povezana z obveščanjem. Potem se bo obravnavalo tudi izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost naj bi se potrdile spremembe nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost za Nizozemsko, Litvo, Latvijo, Finsko, Ciper, Luksemburg, Nemčijo, Madžarsko in tudi Slovenijo. V bistvu, če povem za Slovenijo, to gre zdaj za zadnjo spremembo, šesto spremembo načrta za okrevanje in odpornost in so v bistvu manjše prilagoditve za sam zaključek izvajanja in črpanja. Potem pa še v okviru letošnjega cikla Evropskega semestra bo potem ECOFIN obravnaval in sprejel priporočila za posamezne države članice. Sloveniji predlaga priporočila za odražanje ključne izzive na področju

javnih financ, konkurenčnosti in izvajanja strukturnih reform.

Potem bo pa še točka, kjer predvideva priporočila za sprejem srednjeročno fiskalnih strukturnih načrtov za Nizozemsko. Na dnevnem redu pa sta tudi predstavitev konvergenčnih poročil Evropske komisije in Evropske centralne banke o napredku pri izpolnjevanju pogojev za uvedbo evra ter priprava skupnih stališč EU za prihajajoče zasedanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20. Najlepša hvala.

Hvala za to predstavitev. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Izvolite. K besedi se je prijavila kolegica Lucija Tacer Perlin. Izvoli.

Hvala lepa, predsednica. Hvala za predstavitev državnemu sekretarju. Imam nekaj vprašanj na začetku glede izboljšanja učinkovitosti kapitalskih trgov. Komisarka, pristojna za to področje, je bila konec prejšnjega mandata tukaj na obisku in nam je predstavila te načrte. In mislim, da smo se vsi strinjali, da je to smer, v katero želimo, da gre Slovenija, je tudi takrat pohvalila nekatere korake, ki smo jih naredili na nacionalni ravni, posebej individualne naložbene račune, ki so se začeli izvajati z marcem. Tako da mislim, da je to pač smer, v katero, kjer smo enotni, da gremo, da gremo tukaj naprej čim prej zato, da bomo imeli kapitalske trge, v katere bo pač vredno vlagati in v katere bomo tudi državljanke in državljani opolnomočeni, da bomo lahko vlagali svoj denar.

Zanima me glede točke, vezane na ekonomske in finančne posledice ruske agresije proti Ukrajini. Če imate tukaj kaj dodatnih informacij, ki jih lahko delite, z nami in z državljankami in državljani glede številk o katerih se boste pogovarjali in pa kaj to pomeni za Slovenijo.

Na koncu ste pa omenili tudi obravnavo načrta za okrevanje in odpornost. Tukaj bi me tudi zanimalo, če lahko delite z nami številke, sicer zadnje številke, posebej me zanima procent črpanja za Slovenijo, posebej za nepovratna sredstva, ker vemo, da so to res tista sredstva, ki jih ne bomo vračali in ki smo jih z reformami pridobili. Iz tega načrta za razvoj naše države. Hvala.

Hvala kolegica. Želi še kdo razpravljati? Kolega Kosi.

Hvala za besedo. Lep pozdrav. Me pa samo zanima glede nadaljnjega razvoja digitalnega evra, torej o čem bo govora in kako daleč smo na tem področju oziroma kakšen je potem predviden razvoj glede tega uvedbe digitalnega evra? Kajti še veliko je neznank, vse v javnosti, pa mogoče, če lahko malo bolj podrobno. Hvala.

Hvala. Želi še kdo od poslank in poslancev? Vidim, da ne. Prosim državnega sekretarja. Izvolite.

Najlepša hvala. Glede vprašanj gospe poslanke Tacer Perlin glede kapitalskih trgov, ko ste izpostavili individualne naložbene račune. Podpiramo to smer in bi radi še potem tudi to nadgradili. Je to eden izmed zadev, kot ste tudi omenili, kjer na ravni Evropske komisije podpirajo zdaj glede same razprave oziroma kapital. Slovenija je vseeno majhna država in kot majhna država se na ravni EU moramo prizadevati, da nas ne bodo, bom rekel po domače, veliki kapitalski trgi pojedli. Tako da si stališče Slovenije je, da zagovarjamo razvoj in pa tudi varen kapitalski trg v Republiki Sloveniji. Glede individualnih računov bomo pa to nadgrajevali, je tu s samo promocijo in pa tudi upamo, da bo potem čim večji spekter naložb tudi omogočen v tem, da bodo lahko državljanke in državljani varno nalagali v kapitalske trge.

Glede vprašanja glede Ukrajine je bilo konkretno vprašanje, če lahko z vami delimo kakšne številke, bom rekel, da številk ne moremo deliti, ker je točka tako zastavljena, da Evropska komisija na sami potem točk pri točki predstavi potem napredek in je potem znano, kar se je od zadnje točke

obravnavalo, bo pa to potem navedeno tudi v poročilu ministra glede udeležbe. Še enkrat pa poudarjam, da ni tu končnih zaključkov, ampak gre za sam koncept obveščanja. Glede načrta za okrevanje in odpornost pa kar konkretno 87 procentov. Tako da to je pa, kot vemo, se tole, načrt za okrevanje in odpornost zdaj v zadnjih mesecih, tako da so ti zadnji popravki sprememb vse z namenom, da se počrpa, upamo, da 100 procentov, ampak težko je vedno biti sto procenten, ampak vsekakor z namenom črpanja oziroma uspešnega zaključka načrta za okrevanje in odpornost.

Glede vprašanja gospoda poslanca Kosija. Glede digitalnega evra. Stališče Slovenije je, da digitalni evro podpira. To se nekaj časa že potekajo razprave, že več let je pa to v pristojnosti same Evroskupine, kjer je potem bolj konkretno vključena Banka Slovenije, tako da zdaj na tej točki kdaj, kako in se bo to izvedlo in na kakšen način se morajo potem še na Evroskupini dogovoriti.

Najlepša hvala.

Hvala.

Prejela sem obvestilo, da poslanka Lena Grgurevič nadomešča poslanca Tomaža Laha.

Želi še kdo razpravljati? Ne vidim potrebe po razpravi, zato zaključujem razpravo in se zahvaljujem za odziv.

In na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, ki bo v Bruslju 10. 7. 2026.

Prosim, da glasujemo. Začenjam glasovanje. Bo šlo, se prepustite. Navzočih je 14 članic in članov, za je glasovalo deset, proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je sklep sprejet, in s tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Ker so 2., 3. in 4. točka vsebinsko povezane, predlagam, če se strinjate, da jih obravnavamo skupaj.

In prehajamo na skupno obravnavo točk.

Stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 29 carinska unija, poglavja 14 prometna politika in poglavja 8 Politika konkurence za Črno goro. Skupnega stališča eu za odprtje pogajalskega sklopa 2 - Notranji trg, vključno s poglavji 1 - Prost pretok blaga, 2 - prost pretok delavcev, 3 - pravice do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev, 4 - prost pretok kapitala, 6 - pravo gospodarskih družb, 7 - pravo intelektualne lastnine, 8 - politika konkurence, 9 - finančne storitve in 28 - varstvo potrošnikov in zdravja za Ukrajino. Skupnega stališča EU za odprtje pogajalskega sklopa dva notranji trg vključno s poglavji, ena prosti trg, prost pretok blag, dva prost pretok delavcev, tri pravica do ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev štiri prost pretok, kapitala šest pravo gospodarskih družb sedem pravo intelektualne lastnine, osem politika konkurence, devet finančne storitve in 28 varstvo potrošnikov in zdravja za Republiko Moldavijo.

Gradivo k tem točkam smo prejeli od Vlade 2. 7., na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Del omenjenega gradiva ste poslanke in poslanci zaradi varovanja podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Gradivo je bilo skladno z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

In prosim državnega sekretarja doktorja Stanislava Raščana, na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi gradivo. Prosim.

Hvala lepa gospa predsednica, spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci, spoštovani vsi navzoči!

Dovolite mi, da vam s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve predstavim splošno stanje v pristopnih pogajanjih iz Črne gore, ter skupno stališče EU za začasno zaprtje. Poglavja 29 carinska unija, poglavje 14 prometna politika in poglavje 8m politika konkurence s Črno goro. Črna gora je status kandidatke pridobila decembra 2010, pogajalski proces je začela s sklicem prve medvladne konference junija 2012.

Črna gora je odprla vsa poglavja, začasno pa zaprla 16 poglavij. Na zadnji medvladni komisiji junija letos so začasno zaprli poglavje 8 - Prost pretok delavcev in 28 - Varstvo potrošnikov in zdravja. Hrvaška blokira zaprtje poglavja 31 - Zunanja, varnostna in obrambna politika. V osnutku skupnega stališča za začasno zaprtje poglavja 29 za Črno goro na področju carinske unije, za začasno zaprtje poglavja 14 na področju prometne politike in za začasno zaprtje poglavja 8 na področju politike konkurence Evropska komisija ugotavlja, da je Črna gora v veliki meri usklajena s pravnim redom Evropske unije. Merila za zaprtje teh poglavij so povzeta v drugem delu dokumentov, ki bodo potrjeni na medvladni konferenci med EU in Črno goro. Slovenija podpira osnutek skupnega stališča EU za začasno zaprtje poglavja 29 - Prometna politika, zaprtje poglavja 14 Prometna politika in zaprtje poglavja 8 - Politika konkurence s Črno goro in pozdravlja dejstvo, da je Črna gora v zadnjih mesecih dosegla precejšen napredek v pristopnem procesu. Črna gora se v skladu s svojim pogajalskim stališčem zavezuje, da se bo do pristopa v celoti uskladila s pravnim redom EU in da bo odpravila preostale pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri pregledu njene zakonodaje. Vlada Črne gore ima ambiciozen načrt, da do konca 2026 zapre še preostala poglavja ter ima cilje članstva v EU v letu 2028. Slovenija poudarja, da je za polnopravno članstvo v Evropski uniji potrebno izpolnjevanje vseh meril in kriterijev.

In kot ste poudarili in povedali, gospa predsednica, se točke povezujejo, tako da bom tudi jaz nadaljeval s 3 in 4. In se opravičujem spoštovanim poslankam in poslancem, ki so del tega že poslušali enkrat na Odboru za zunanjo politiko.

Skratka osnutka skupnega stališča EU za odprtje pogajalskega sklopa 2 za Ukrajino in Moldavijo sta podobna, dovolite mi, da s strani ministrstva to predstavim. Ukrajina in Moldavija sta prošnjo za članstvo v Evropski uniji vložili neposredno po začetku ruske agresije na Ukrajino leta 2022. Status kandidatke sta prejeli junija 2022, pogajalski proces pa pričeli s sklicem prve medvladne konference junija 2024, na kateri sta potrdili pogajalski okvir. Obe državi sta septembra 2025 uspešno zaključili pregled skladnosti zakonodaje s pravnim redom EU. Evropska komisija je na tej podlagi ugotovila, da obe državi izpolnjujeta pogoje za odprtje vseh sklopov. Zaradi madžarskega zadržka do pristopnih pogajanj z Ukrajino je formalni pogajalski proces januarja 2025 za obe državi zastal, priprava vsebinskih podlag za odprtje pogajalskih sklopov, vključno s sklopom 2, pa se je nadaljevala na neformalni tehnični ravni. V tem okviru je bilo za Moldavijo doseženo neformalno soglasje o vsebini osnutka, za Ukrajino pa soglasje 26 držav članic. Po odpravi madžarskega zadržka do pristopnih pogajanj z Ukrajino sta junija 2026 potekali medvladni konferenci za odprtje pogajalskega sklopa 1 - Temeljne prvine za obe državi. Po odprtju sklopa 1, ki se skladno z revidirano širitveno metodologijo odpira prvi, so nemudoma stekli formalni postopki za odprtje vseh preostalih pogajalskih sklopov. Pogoj za odprtje sklopa je formalno soglasje držav članic glede osnutka skupnega stališča EU. Irsko predsedstvo Svetu EU si prizadeva za čimprejšnje odprtje sklopa 2, glede na trenutni potek razprave je odprtje pričakovati v jeseni. Osnutke skupnih stališč EU za sklop 2 ugotavljata, da sta Ukrajina in Moldavija delno usklajeni s pravnim redom EU in da sta pripravljeni na odprtje sklopa brez dodatnih otvoritvenih meril. Osnutka stališča ob tem določata zaključna merila za posamezno pogajalsko poglavje znotraj sklopov. Dokumenta za obe državi vključujeta zaključna merila na področju vseh štirih svoboščin, prost pretok blaga, delovne sile, storitev in kapitala, prava družb in intelektualne lastnine, politike konkurence, finančnih storitev ter varstvo potrošnikov in zdravja. Obe državi sta zaradi obstoječih prostotrgovinskih sporazumov z EU že zelo dobro usklajeni z EU standardi na področju notranjega trga; med drugim sta januarja letos obe državi vstopili v območje mobilnega gostovanja EU brez doplačil, Moldavija pa je od oktobra 2025 članica območja SEPA.

Ukrajina in Moldavija se zavezujeta, da bosta pravni red EU v okviru sklopa 2 pripravljeni izvajati do dne vstopa v Evropsko unijo, razen na tistih področjih, za katere sta zaprosili za prehodna obdobja. Obe državi sta zaprosili za prehodna obdobja v poglavju 4 Prost pretok kapitala in 9 Finančne storitve, Moldavija pa dodatno še v poglavju 8 Politika konkurence in 28 Varstvo potrošnikov in zdravja. Slovenija podpira osnutke skupnih stališč EU za odprtje pogajalskega sklopa 2 za Ukrajino in Moldavijo. Slovenija obenem podpira tudi odprtje vseh preostalih pogajalskih sklopov z obema državama, za kar po oceni evropske komisije izpolnjujeta vse pogoje. Ukrajina in Moldavija izkazujeta visoko stopnjo politične zavezanosti in velik reformni napredek procesov približevanja EU navkljub izjemno zahtevnim okoliščinam. Slovenija zagovarja ključno vlogo reform na področju vladavine prava, boja proti korupciji in demokratičnih standardov v okviru pristopnih pogajanj ter dosledno spodbuja Ukrajino in Moldavijo k pospešenemu sprejemanju in učinkovitemu izvajanju reform na teh področjih. Slovenija si prizadeva za pospešitev širitvenega procesa in krepitev njegove kredibilnosti. Predvidljivosti in učinkovitosti. Slovenija se zavzema za enakovredno obravnavo vseh kandidatk v širitvenem procesu in poudarja, da je za polnopravno članstvo v Evropski uniji potrebno izpolnjevanje vseh meril in kriterijev. Hvala lepa.