Lepo pozdravljeni, vse člane in članice odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 1. sejo Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti, gospod Luka Goršek. Na seji kot nadomestni član oziroma članica odbora s pooblastilom sodelujejo: Marjetka Šmid nadomešča Ivo Dimic. Drugih obvestil nismo dobili.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi, Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2025, Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2023-2023 za leti 2024, 2025. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko, to je pobuda za oceno ustavnosti Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Besedilo pobude iz dne 7. 1. 2026 ste člani in članice zaradi varstva podatkov sprejeli na varovani predal sistema UDIS. Na spletnih straneh Državnega zbora pa je objavljeno mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 3. 2026, mnenje Vlade z dne 10. 2. 2026, ki pa je nadomeščeno z novim mnenjem Vlade z dne 30. 6. 2026. in ste ga prejeli danes.

K točki sta bila vabljena Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe Lenči Arko Fabjan.

Hvala za besedo.

Torej v predmetni pobudi za oceno ustavnosti je izpodbijan Zakon o dolgotrajni oskrbi v celoti. Ustavno sodišče je poslalo pobudo Državnemu zboru v odgovor kot nasprotnemu udeležencu. Odgovor Zakonodajno-pravne službe je pripravljen na ustaljen način. Glede na to, da iz spremnega dopisa Ustavnega sodišča izhaja, da Ustavno sodišče še preizkuša ali so izpolnjene procesne predpostavke za začetek postopka, se pripravljeni odgovor uvodoma sklicuje na sklep Ustavnega sodišča, in sicer na tisti sklep, kjer je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, ker v pobudi niso bile opredeljene določbe zakona, ki se izpodbijajo. In tudi v predmetni pobudi gre za tak primer, kajti izpodbijan je zakon v celoti, brez podrobnejše opredelitve. Glede na to, da je zadeva pred Ustavnim sodiščem še v fazi preizkusa, je z vidika procesnih predpostavk nadalje izpostavljeno, da pobudnik ne navaja, kako bi morebitna ugotovljena neustavnost vplivala na njegov pravni položaj. Po ustaljeni

ustavno sodni presoji je namreč za presojo pravnega interesa bistveno, kako bi se pobudnikov pravni položaj spremenil. Pobudnik pa v utemeljitev svojega pravnega interesa navaja, da je vprašanje ustavnosti pomembno za vse osebe, ki so zavarovane za dolgotrajno oskrbo. Pripravljeni odgovor nadalje upošteva, da je izpodbijanih več kot 150 členov zakona o dolgotrajni oskrbi in da je verjetno glede na to zatrjevano neskladje le pavšalno. Pobudnik zatrjuje neskladje s členi 14, 33 in 74 Ustave, pri tem pa v utemeljitev svojih zatrjevanj izhaja iz lastnosti, ki jih, ki je zahtevana za davke, da je pač ureditev ustavno skladna. Zato odgovor v nadaljevanju poudarja, da ne gre za davke, temveč da gre za prispevke. Navedeno je, kaj mora zakonodajalec upoštevati pri zakon, ureja prispevke na zakonski ravni in kaj so temeljne zahteve ustavnih določb, za katere pobudnik zatrjuje neskladje. Glede na vse navedeno je v odgovoru narejen zaključek oziroma predlog Ustavnemu sodišču, da pobudo zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno. Hvala.

Hvala lepa za besedo.

Vse lepo pozdravljam na 1. seji. V prihodnje se bomo še pogosteje srečevali kot do zdaj, ko smo se tu pa tam samo.

Torej, Vlada meni, da je pobuda pomembna z ustavno pravnega vidika, zato predlaga, da Ustavno sodišče obravnava. Hkrati pa ocenjuje, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi v pretežnem delu ustavno skladen. Pri štirih določbah pa sama ugotavlja neskladje z ustavo in predlaga njihovo razveljavitev. Ključna stališča Vlade so pa naslednja: obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je ustavno dopustno, torej dolgotrajna oskrba predstavlja eno temeljnih socialnih tveganj sodobne družbe, zato je njena ureditev kot obveznega socialnega zavarovanja skladna z načelom socialne države in pravico do socialne varnosti iz 2. in 50. člena Ustave. Drugič, obvezni prispevek sam po sebi ni protiustaven, prispevek predstavlja zakonit in sorazmeren poseg v premoženjske pravice posameznika, saj zasleduje legitimen cilj dolgoročno stabilno in solidarno financiranje sistema dolgotrajne oskrbe. Zato Vlada ocenjuje, da zakon ni v neskladju s 33. členom Ustave, torej pravice do zasebne lastnine, niti s 40. členom Ustave svobodna gospodarska pobuda. Vlada ocenjuje, da težave pri izvajanju posameznih pravic, da te ne pomenijo same po sebi protiustavnosti zakonske ureditve.

Sistem dolgotrajne oskrbe se uvaja postopoma, vemo, da so z njim težave, vendar pa morebitne organizacijske ali kadrovske težave pri izvajanju pomenijo vprašanje izvrševanja zakona in morebitnih zakonskih sprememb in ne njegove ustavne skladnosti. Pobudnik izhaja iz napačne predpostavke glede čakalnih vrst. Navedeni podatki se nanašajo predvsem na prošnje za institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu, ne pa na dejanske potrebe oziroma čakalne vrste v sistemu dolgotrajne oskrbe. Poleg tega ena oseba pogosto vloži več prošenj, zato se število evidentiranih prošenj ne predstavlja dejanskega števila čakajočih. V mnenju je tudi potem aktualizirano stanje čakajočih po tem Zakonu o socialnem varstvu, ki ga vodi Skupnost socialnih zavodov. Vlada pa ugotavlja dve dejanski, po mnenju Vlade protiustavnosti zakona. Prvič, prispevek za osebe, ki poleg redne zaposlitve opravljajo še postransko dejavnost, tako imenovani popoldanski espe, dopolnilna dejavnost na kmetiji in podobno. Namreč, te osebe so že vključene v obvezno zavarovanje iz delovnega razmerja, dodatni prispevek pa jim ne prinaša nobenih dodatnih pravic. In takšna ureditev pomeni neenako obravnavo in je po oceni Vlade v neskladju s 14. členom Ustave. In drugič, prispevek od pokojnin, Vlada namreč meni, da obremenitev pokojnin z dodatnim prispevkom posega v ustavno varovano pravico do socialne varnosti ter ni skladna z načelom socialne države. Zato ocenjuje, da sta tretji odstavek 55. člena in deseti odstavek 56. člena Zdosk v neskladju z 2. in 50. členom ustave. Zato je mnenje Vlade Republike Slovenije, da bi Ustavno sodišče potrdilo, da ureditev obveznega sistema dolgotrajne oskrbe in obveznega zavarovanja ni v neskladju z Ustavo, da bi ugotovilo, da

ZDOsk-1 ni v neskladju s 33. členom Ustave in 14. členom Ustave, in da bi ugotovili, da sta prvi odstavek 55. člena in četrti odstavek 56. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi v neskladju s 14. členom Ustave zaradi neupravičene dodatne obremenitve oseb, ki poleg zaposlitve opravljajo še postransko dejavnost, in da bi ugotovilo, da sta tretji odstavek 55. člena in deseti odstavek 56. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi v neskladju z 2. in 50. členom Ustave zaradi obveznosti plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin, ter da te določbe razveljavi. Takšno stališče po eni strani varuje ustavne temelje novega sistema dolgotrajne oskrbe, po drugi strani pa odpravlja posamezne rešitve za katere vlada ocenjuje, da niso v skladu z Ustavo.

Hvala.

Zaključili smo s predstavitvijo mnenj.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Gospa Gazinkovski.

Najlepša hvala za besedo.

Najprej bi rada povedala, da mnenja, novega mnenja Vlade nismo prejeli, ga ni v sistemu, tako da mi je res žal, da smo ga zdaj prvič v bistvu tudi slišali. Bom pa tako začela. Dolgotrajna oskrba je solidarnostni sistem, in če govorimo o prispevkih, je prav, da ga plačujemo vsi, in to, da zdaj govorimo, da nekatere posamezne skupine ne bi smele plačevati prispevka, s tem, da bodo te osebe konkretno tudi uporabljale največkrat dolgotrajno oskrbo, da jim ne bi bilo treba plačevati prispevka, je rahlo zavajajoče za druge, za druge ljudi, ki pa ga bomo morali plačevati, pa je vprašanje oziroma ki ga plačujemo in je vprašanje, če bomo kdaj sploh dolgotrajno oskrbo uporabljali.

Najprej naj povem, da Zakon o dolgotrajni oskrbi seveda se je začel pisati že v prejšnji vladi, Janševi, potem smo ga mi sprejeli v naši vladi in smo ga tudi popravljali. Dejansko je to sistem, ki še živi in še ni v bistvu zaživel s polnimi pljuči, bom rekla. In zato govoriti, da je neustaven, ne da bi počakali, da zaživi, je, kot sem že prej rekla, zavajajoče oziroma se ne moremo strinjati, da je protiustaven. Predlagatelj te pobude v bistvu kontrira celotnemu zakonu, ne kontrira pač samo prispevku, ampak celotnemu zakonu, kar pa vemo, da je nesmisel. To pa vemo zato, ker imamo starajočo se družbo in vemo, da moramo poskrbeti za te ljudi. Potem govoriti, da sistem sploh ne deluje, je tudi zavajajoče oziroma moramo vedeti, da je ta sistem pripravljen tako, da se uveljavlja postopoma in to je bilo predvideno že ob sprejemu zakona in dejansko mi moramo počakati, da zaživi dokončno in da vidimo, kje so napake, kje bi jih lahko popravili. Tukaj se ne bi smeli deliti ne na leve, ne na desne, ne na prejšnjo vlado, ne na novo vlado, ampak se moramo skupaj odločiti, da je ta sistem treba oplemenititi, popraviti tam, kjer ga je treba popraviti, ne pa na vsak, mislim, zdaj bom malo politično mogoče zvenela, ampak od samega začetka novega sklica poslušamo, da je dolgotrajna oskrba oziroma ta zakon slab. Kot sem že rekla, treba je, moramo pustiti zakonu, da zaživi in da bomo potem potem videli, kako oziroma kaj je potrebno sploh opravljati. No, pri vzpostavitvi novega sistema organizacijski izzivi tudi ne kažejo protiustavnosti, nasprotno. Smo videli, da podatki kažejo, da je bilo v register vpisanih 70 izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu, pokritost občin z izvajalci pa je stoodstotna, kar pomeni, da tudi ta sistem deluje. V sistem je bilo spomladi 2026 vključenih že več kot 35000 uporabnikov. Tudi to kaže, da zadeva deluje. Nikoli pa nismo rekli, da je popoln, sistem seveda še se uspešno razvija. Potem naprej. Neutemeljene so tudi trditve o nepravilni porabi zbranih sredstev, del sredstev je ostal v presežku zato, ker se pravice uvajajo postopoma. To smo govorili od začetka sprejema zakona, v popravkih in

v vseh razpravah, ki smo jih bili deležni glede dolgotrajne oskrbe. Prosta sredstva so bila začasno naložena v okviru enotnega zakladniškega računa države, pri čemer ostajajo namenjena izključno financiranju dolgotrajne oskrbe. Spet očitek, ki so nam ga v bistvu vedno servirali, češ da bo ta denar porabljen za nekaj drugega in ne za dolgotrajno oskrbo, ne drži. Poleg tega zakon omogoča uporabo teh sredstev za financiranje zakonsko določenih pravic, kot je tudi dodatek za pomoč in postrežbo, kar pa je del prehodnega obdobja vzpostavljanja novega sistema. Jaz moram reči, da ta sistem je kompleksen, da pa bom vedno zagovarjala, četudi pomagamo samo enemu starostniku, da sistem mora obstajati, da ga moramo plačevati vsi, ne glede na to ali smo upokojeni ali smo delovno aktivni ali smo kmetje ali kakorkoli že. In mislim, da ni prav, da zdaj govorimo, da je nekaj protiustavno, samo zato, ker se pač ne strinjamo s tem. Dolgotrajna oskrba, kot sem že rekla, naj bo prioriteta za vse nas. Ne glede na to, kdo predlaga, kako predlaga, naj bo predlog vsebinski in naj bo popravil napake, kjer so se pač pojavile. Tako da jaz se strinjam z Zakonodajno-pravno službo in menim, da pač v naslednje, ko bo mnenje vlade predloženo, naj bo predloženo prej, da ga lahko preberemo. In to je v bistvu v tem trenutku to. Kar se pa tiče samega prispevka, dojeti moramo, da smo solidarna družba, da imamo pokojninski sistem, zdravstveni sistem, zdaj tudi sistem dolgotrajne oskrbe in da vsi ti sistemi morajo delovati na enak način za to, da lahko delujejo tako kot morajo.

Hvala lepa.

Hvala za vaše mnenje. Enkrat bi še povedal, da je mnenje bilo res poslano pozno, bilo je danes poslano, dobili ste ga vsi po e-pošti in pa tudi na klopi.

Tako da sedaj pa besedo dajem gospodu Luku Mescu.

Najlepša hvala za besedo.

Zdaj, kar se tiče današnje obravnave, Državni zbor sprejema mnenje Zakonodajno-pravne službe. To mnenje Zakonodajno-pravne službe je pripravljeno korektno, zelo dobro in ga v celoti sprejemam in sprejemamo ga tudi v naši poslanski skupini, tako da ga bomo podprli, ker mislim, da je bistveno povedano. Tak predlog je na Ustavnem sodišču že bil zavrnjen in nobenih utemeljenih razlogov ni, da bi lahko ugotavljali, da je kar celotna ureditev, ki jo določa Zakon o dolgotrajni oskrbi, neustavna, niti predlagatelj ne uspe tega na noben način v svojem mnenju utemeljiti. Kar izhaja iz tega mnenja, je samo pač, da nasprotuje prispevku za dolgotrajno oskrbo, ampak kot je že kolegica povedala, prispevek za dolgotrajno oskrbo je pogoj, da lahko sistem deluje. In sistem danes deluje, vanj vključenih preko 35 tisoč ljudi. Vseh šest storitev, ki so predvidene z zakonom, so v teku, tako da na nobeni točki ne moremo povleči sklepa, da sistem ne deluje. Rabi pa izboljšave, to je pa res.

Zdaj, drugo, kar se tiče mnenja vlade. Prvo bom tudi jaz izrazil obžalovanje, da ga nismo mogli prej prebrati. Drugo pa pozdravljam, da ko sem poslušal sekretarja, vidim, da smo si precej bližje po razumevanju sistema, kot me je do današnjega sestanka skrbelo, sploh glede na to, kakšne polemike smo imeli pred volitvami glede dolgotrajne oskrbe. O obeh točkah, ki ste jih izpostavili, se da pogovarjati. Jaz bom pa vzel v bran to, ko pravite, da je neustavno, da tudi upokojenci plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zdaj, sistem prispevkov pri nas je sistem namenskih davkov in je sistem zavarovanj, se pravi vsi prispevki so utemeljeni na zavarovalniškem principu - prispevek za primer brezposelnosti plačuješ za to, da dobiš nadomestilo za brezposelnost, če izgubiš službo, prispevek za zdravstvo plačuješ za to, da ti država plača zdravstvene storitve, ko zboliš, ali pa bolniško, če ne moreš delati, prispevek za pokojnino plačuješ za to, da boš dobil pokojnino. Iz zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ko zaradi starosti ne boš več mogel delati ali pa ko postaneš invalid. In prispevek za dolgotrajno oskrbo plačuješ za to, da boš iz javne blagajne dobil krit vsaj del

dolgotrajne oskrbe, takrat, ko jo boš potreboval. To je zavarovanje za ta primer. Ne? Zakaj smo se takrat, ko smo določali prispevek, odločili, naj ga plačujejo tudi upokojenci, ostale plačuje, ostale tri, ki sem jih navedel, plačujejo samo zaposleni. Zato ker ni prav, da celotno breme visi na zaposlenih. In recimo jaz vidim logiko, da smo zaposleni tisti, ki plačujemo prispevek za pokojnino, ko se upokojiš, pa začneš pokojnino uživati. Vidim tudi logiko, da zaposleni plačujemo prispevek za brezposelnost, ker mi smo tisti, ki lahko izgubimo službo in bomo zavarovanje za primer brezposelnosti potrebovali. Ampak dolgotrajna oskrba pa je storitev, ki jo bodo nekoč uporabljali tudi tisti, ki so že upokojeni. In jaz mislim, da, tukaj pa ni prav, da rečemo, samo zaposleni naj plačujejo, upokojenci pa ne. Konec koncev so upokojenci tisti, ki bodo nekoč uporabniki.

Zdaj ta strošek za upokojence tudi ni tako velik, je 1 procent njihove pokojnine, kar pomeni pri pokojnini 900 evrov je to 9 evrov na mesec. Ko nekdo pride v dom, pa mu lahko ta prispevek odtehta, da bo namesto 1500 evrov plačal 700 evrov stroškov za storitve domske oskrbe. Kakorkoli obračamo, mislim, da bomo prišli do zaključka, ki je zelo pač jasen. Največ od tega imajo upokojenci, ta sistem je bil vzpostavljen za upokojence in tudi prav je, da tudi upokojenci nekaj manj prispevajo. čeprav je to ta 1 odstotek.

Hvala.

Naslednja je prijavljena, Lucija Tacer Perlin.

Hvala za besedo, predsednik.

Hvala Zakonodajno-pravni službi za predstavitev opredelitve Državnega zbora v tem postopku pred Ustavnim sodiščem. Tako kot je izpostavil kolega Mesec, v bistvu danes glasujemo o tej, o tej vsebini, ki jo bomo kot Državni zbor predložili na Ustavnem sodišču. In jaz mislim, da je korektno napisana, predvsem pa za razlike, za razliko od vladnega mnenja pač opozarja na to, da dejansko pobuda ne izpolnjuje teh procesnih predpostavk, ki so potrebne, da se nekaj obravnava na Ustavnem sodišču. Jaz razumem, da je želela Vlada povedati svoje politično stališče, ki ga načeloma tudi že vemo, ker je sprejela tudi zakon s to vsebino že, za katerega se zbirajo podpisi, so že zbrani podpisi za referendum in bomo jeseni o tem odločal, torej prav vsi ljudje, kaj si mislimo o taki politiki. Mi je pa, da ne bom rekla, čudno mi je, no, da bi kot Vlada pozivali Ustavno sodišče naj sprejme v obravnavo pobudo, ki ne izpolnjuje procesnih pogojev, ker kot Vlada sama, ampak tudi s strani poslancev lahko daste zahtevo na Ustavno sodišče. in če želite, da se opredeli do tega, se lahko opredeli. In v bistvu lahko, če želite, tudi svojim pobudnikom pomagate, ker vi ne rabite izpolnjevati teh istih zahtev kot je pravni interes, črpanje sredstev v pravnem sistemu.

Tako da iz tega vidika mi je nenavadno to mnenje, če Vlada meni, da je to protiustavno, lahko to preveri, lahko tudi s podpisi poslancev to preveri in neposredno bo dobila opredelitev Ustavnega sodišča. Zato res to spremenjeno mnenje Vlade, jaz razumem, da ste želeli svoje politično stališče povedati, ampak ta poziv je nenavaden. In v luči pristojnosti, ki jih imate. Jaz pač menim, da je tukaj že na procesni, na procesni točki zelo jasno, da bo zadeva zavržena. Zato imamo to varovalko na Ustavnem sodišču, kjer je Ustavno sodišče tisti zadnji branik ustavnosti, prej pa zakone preizkušamo na vseh sitih, tudi mi tukaj v Državnem zboru in tudi mislim, da bo ta debata še naprej potrebna. Je to nekaj novega, da upokojenci plačujejo prispevek, se vsi strinjamo, je pa tudi res, da je nekaj novega ta sistem, ki prej ni obstajal. Tako da tukaj bo potreben medgeneracijski dialog in čim manj neke populistične retorike, ki temelji na demonizaciji

davkov, kar je povedala predsednica republike na seji, na svojem govoru ob Dnevu državnosti in tukaj mislim, da je imela zelo dobro poanto. Če bomo skupaj zgradili državo, če bomo skupaj gradili sisteme, ki bodo skrbeli za tiste, ki so najšibkejši v naši državi bomo to morali delati v dialogu in pa morali bomo za to pobirati davke. In dokler jih bomo demonizirali, bomo težko rastli. To je moje mnenje. Zakonodajno-pravni službi še enkrat zahvala za spisano in to bom z veseljem podprla.

Hvala.

Naslednja je prijavljena Tereza Novak.