Lep pozdrav, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Začenjam 7. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da se seje ne more udeležiti Luka Mesec. Namesto Franca Breznika je danes z nami poslanec Luka Simonič in namesto Borisa Mijiča je danes z nami poslanec Nedeljko Todorović.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. In vse prav lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Na podlagi petega odstavka 154. člena Poslovnika Državnega zbora z dnevnega reda današnje seje umikam 4. točko. Ker predsedstvo sveta svetu še ni poslalo dokončnega dnevnega reda zasedanja sveta, v povezavi s to točko ni bilo možno pripraviti izhodišč in zato nismo prejeli v obravnavo, bomo jih pa vam posredovali. Določen je torej takšen dnevni red današnje seje odbora, kot ste ga sprejeli s sklicem ter z današnjim umikom točke brez dnevnega reda.

In prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Zasedanje Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, Luksemburg 22 in 23. 6. 2026.

Gradivo k 1., 2. in 3. točki smo prejeli od Vlade 18. 6. na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Ker z nami ni danes ne ministra ne državnega sekretarja, tokrat izjemoma dopuščamo, da izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta predstavi Sara Suzana Lara Krause, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za hrano in ribištvo z ministrstva za kmetijstvo. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci ter ostali prisotni.

Dovolite mi, da uvodoma opravičim ministra in oba državna sekretarja, ki se seje nista mogla udeležiti zaradi drugih obveznosti, in se vam zahvaljujem, da vas lahko seznanim s točkami dnevnega reda, ki bodo obravnavane na tokratnem zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo.

Sporočilo o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2027. V okviru te točke bo Evropska komisija predstavila sporočilo o stanju skupne ribiške politike ter posvetovanje o ribolovnih možnostih za leto 2027.

Gre za osrednji dokument, ki opredeljuje načrtovani pristop komisije pri oblikovanju ribolovnih možnosti in služi kot podlaga za kasnejše sprejemanje letnih uredb o dovoljenem ribolovu v prihodnjem letu. Ob tem želim poudariti, da ciljne vrste rib, ki jih lovijo slovenski ribiči, niso vključene v sistem kvot in omejitev ulovov, kot ga določa režim skupne ribiške politike. Ne glede na to, da se ta položaj Slovenije nekoliko razlikuje od nekaterih drugih držav članic, pa bomo z veliko pozornostjo spremljali predlog, ki ga bo Evropska komisija jeseni letos podala v zvezi z ribolovnimi možnostmi v Sredozemlju in Črnem morju. Opozorili bomo tudi na nujnost po prilagojenih ukrepih, ki bodo upoštevali posebnost malih ribiških flot.

S področja ribištva, bo komisija predstavila tudi poročilo o oceni izvajanja skupne ribiške politike. Evropska komisija v poročilu, da je bil v zadnjem desetletju dosežen napredek pri trajnostnem upravljanju ribolovnih virov, vendar ostajajo pomembni izzivi zlasti v Sredozemlju, kjer številni ribji staleži še vedno niso obnovljeni in trajnostne ravni. Poročilo izpostavlja še zlasti potrebo po krepitvi odpornosti sektorja, zmanjšanju administrativnih bremen ter večji podpori malemu priobalnemu ribolovu in lokalnim skupnostim kar bo pomembno tudi pri oblikovanju prihodnje vizije Evropske unije za ribištvo in akvakulturo do leta 2040.

V okviru opredelitve Slovenija pozdravlja pripravo celovite ocene izvajanja skupne ribiške politike. Pri tem opozarja na potrebo po upoštevanju posebnosti malih ribiških flot in obalnih skupnosti ter na zagotavljanje sorazmernih rešitev, ki ne bodo ustvarjale dodatnih administrativnih in finančnih bremen. Potrebno je ohraniti tudi dolgoročno sposobnost sektorja za oskrbo trga s trajnostjo in morsko hrano. V povezavi s Predlogom Uredbe o izvajanju podpore ribištva in akvakulture za obdobje 2028 do 2034 se predvideva, da bo predsedstvo skušalo doseči delni splošni pristop glede Predloga Uredbe o izvajanju podpore. Tekom obravnave je bil osnovni predlog pomembno nadgrajen. In sicer je v okviru ribiške ovojnice pomeni zamejena sredstva za izvajanje podpore v sektorju ribištva in a kulture znotraj enotnega sklada poleg ukrepov ribištva in akvakulture. Omenjena tudi potreba po financiranju zbiranja podatkov o ribištvu ter nadzora ribištva kot sofinanciranje predelave in trženja ribiških proizvodov. Ključna je tudi določba, ki omogoča prenos podjetja z namenom generacijske obnove ribiškega sektorja. Pomemben je tudi pristop preprečevanja dodatnih administrativnih in finančnih bremen. Slovenija podpira predlog predsedstva za skupno stališče sveta. Za nas so posebej pomembne rešitve, prilagojene malemu priobalnemu ribolovu ter spodbujanju akvakulture.

Glede prihodnje skupne kmetijske politike za obdobje 2028-2034. V okviru kmetijskih točk se bo nadaljevala razprava o prihodnji skupni kmetijski politiki za to obdobje. Razprava se tokrat osredotoča na iskanje ravnotežja med skupnimi cilji Evropske unije ter večjo prožnostjo in subsidiarnostjo pri izvajanju na nacionalni ravni. Po novem naj bi države članice imele širši manevrski prostor pri prilagajanju ukrepov s svojim razmeram ob hkratnem ohranjanju enotnega evropskega okvira in jasno določenih skupnih ciljev.

Pri obravnavi zakonodajnega svežnja je bil dosežen napredek, zlasti pri večji jasnosti in prožnosti določb, vključno z nezavezujočo naravo nacionalnih priporočil, bolj ciljnim pristopom pri regresivnem plačilu ter dodatnim možnostim prilagoditev pri vezani podpori. Pomemben korak predstavlja tudi prenos določb, ki se nanašajo izključno na SKP, v SKP uredbo ter okrepljena pravna javnost, jasnost glede sklica na definicijo kmeta. Slovenija glede tega poudarja potrebo po uravnoteženem pristopu, da politika Evropske unije ostaja dovolj enotna, da zagotovi enake pogoje na notranjem trgu, hkrati pa dovolj prilagodljiva za učinkovito naslavljanje nacionalnih posebnosti,

zato je ključna prožnost držav članic ter zmanjšanje administrativnih bremen ob ohranjanju ciljno usmerjenih in izvedljivih ukrepov. Nadaljevala se bo tudi razprava o razmerah na kmetijskih trgih, tokrat predvidoma ob prisotnosti kmetijskega ministra oziroma visokega predstavnika Ukrajine.

Kmetijski trgi ostajajo pod vplivom kombinacije stroškovnih pritiskov, geopolitičnih negotovosti in vse pogostejših podnebnih ekstremov, kar zmanjšuje stabilnost trgov ter odpornost kmetijske proizvodnje. To se odraža v slabših tržnih razmerah in več sektorjih tudi v Sloveniji.

Trenutno je v ospredju reševanje problematike v sektorju gnojil. Napovedan je izredni ukrep pomoči Evropske unije za kmete v višini 540 milijonov evrov. Podrobnosti ukrepa bodo znane v kratkem, v nadaljevanju pa bo govora še o enem paketu ukrepov za gnojila. Slovenija pozdravlja ukrepe za stabilizacijo kmetijskih trgov, še zlasti v sektorju gnojil, ter poudarja potrebo po dolgoročnih sistemskih rešitvah na ravni Evropske unije, ki bodo okrepile odpornost sektorja, zagotovile prehransko varnost in izboljšale predvidljivost pogojev za kmete. Predvidena je bila tudi sprememba skupne kmetijske politike 2023 do 2027 s področja gnojila, a je bila ta točka umaknjena, kar je bilo predhodno usklajeno. Kljub temu, da je bila točka umaknjena, vam želim podati nekaj kratkih podatkov o tem, čemu je bila namenjena. Konkretno gre za uvedbo nove vrste intervencije, ki bo državam članicam omogočila izjemno in začasno likvidnostno pomoč kmetom, ki jih je prizadelo zvišanje cen gnojil zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Fiksni znesek na hektar, sofinanciranje do 65 odstotkov iz drugega stebra, uporaba neuporabljenih sredstev, možnost dodatnega nacionalnega financiranja do 200 procentov, izplačilo podpore kot fiksni znesek na hektar preko strateških načrtov skupne kmetijske politike. In drugič, možnost izplačevanja višjih predplačil ter možnost izplačila predplačil pred 16. oktobrom 2026, da se podpre denarni tok kmetov. Tretjič, zagotovitve možnosti prilagoditve dodelitev neposrednih plačil za koledarsko leto 2027. Gre za prenos med stebroma, da se omogoči prožno načrtovanje podpore kmetom v zadnjem letu strateških načrtov SKP. Slovenija pozdravlja vse predvidene ukrepe. Obravnavanih bo tudi več informativnih točk, med njimi poročilo o konferenci direktorjev plačnih agencij in konferenci MedFish4Ever ter o napredku obravnave pri nekaterih pomembnejših aktualnih zakonodajnih predlogov, kot so SKP po letu 2027, revizija ekološkega kmetovanja, zaščita živali med prevozom in rastlinski razmnoževalni material.

Dovolite mi, da vas obvestim še o 1. točki, ki jo bo izpostavil minister, pravzaprav o vsebini. Slovenija bo v razpravi o razmerah na kmetijskih trgih opozorila, da se v Sloveniji kmetje že več let soočajo z obsežnimi škodami zaradi pozebe, toče, poplav in suše. Slovenijo so prejšnji teden ponovno prizadela huda neurja, ki so povzročila precejšnjo škodo tako na infrastrukturi kot tudi na kmetijstvu. Takšni dogodki postajajo vse pogostejši in dodatno potrjujejo potrebo po krepitvi odpornosti evropskega kmetijstva. Zato so hitri podporni instrumenti na ravni Unije ključni in tu ima pomembno vlogo kmetijska rezerva, hkrati pa potrebujemo sistemske rešitve za daljši čas za večjo odpornost kmetijstva. O tem bo minister obvestil evropskega komisarja za kmetijstvo. Hvala za vašo pozornost.

Hvala, spoštovana.

Med nami pozdravljam tudi evropsko poslanko gospo Romano Tomc.

Odpiram razpravo o tej točki, izvolite spoštovane poslanke in poslanci, izvoli.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo, spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani zunanji gostje, najprej en lep pozdrav, gospe Suzani Lari Krause za vašo predstavitev.

Zdaj, uvodoma moram reči in moram pohvaliti hitro delo ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja in njegovo prizadevanje, da bo na tokratni(?) seji izpostavil tudi zadnjo točko, ki ste jo omenila. hitro podporo, podporo in omembo obsežnim škodnim zahtevkom, ki so se zgodili v prejšnjih dneh v Sloveniji. In tukaj se res jaz osebno strinjam, da v bistvu bo treba čim prej začeti črpati sredstva iz teh podpornih inštrumentov, ki jih ima Evropska unija na področju kmetijstva

in zagotoviti nekako slovenskemu kmetu vsaj malo majhno ublažitev te škode, ki jo je utrpel. Vsi se zavedamo, da teh obsežnih škod je v zadnjih letih zmeraj več in jaz upam, da bomo nekako našli neke, neke rešitve, ki bodo nekako slovenskega kmeta obvarovala. Predvsem pa tudi našli to rešitev, da bodo vsi ti zahtevki, ki so bili podani, od kmetov, tudi čim prej izplačani. Jaz verjamem in tudi sem slišal, da si minister prizadeva, da bi bili ti zahtevki tudi iz prejšnjih let povrnjeni kmetu. Ker se morate zavedati, če kmet ima nekaj v dobrem, tudi kmetu nič ne pomaga. Kmet, ko gre v trgovino rabi plačati vsako stvar, nima nič v roki, bom plačal čez nekaj časa. Tako da, hvala vam za to.

Zdaj gradivo, ki smo ga pridobili za naslednjo sejo v Luksemburgu, je kar obsežno - jaz sem si ga pogledal. Kar nekaj točk je, nekaj poudarkov na področju ribištva. Zdaj, nekaj stvari je potrebno nekako pohvaliti. Mogoče bom pa tako rekel, tudi na področju ribištva te zadeve, ki ste jih omenili, me zanima tudi, po kakšni stopnji to vpliva na slovensko ribištvo, ker sami ste omenili, da naj ne bi vplivalo. Ampak me recimo tukaj, tukaj ste rekli poudarek na modernizaciji flote, vključevanje akvakulture, predvsem me pa zanima ta regionalni pristop za Jadransko morje. Vsi se zavedamo, da je pomembno, pomembno upoštevati posebnosti Jadrana, ki se obravnavajo v okviru prilagojenih večletnih načrtov upravljanja in me tukaj zanima recimo, kako bo se upoštevalo nekako tudi specifike Slovenije? Sami vemo, da je stanje staležev v severnem Jadranu po nekih znanstvenih ocenah na nekaterih področjih ribez problematično in tukaj me zanima tudi v bistvu, kako se bodo ti trendi nekako poskušali to rešitev tudi sami odpraviti to problematičnost?

Zdaj, akvakultura, nadzorovano gojenje. Mislim, da v Sloveniji ga imamo in me tukaj zanima, katere konkretne ukrepe Slovenija predvideva za nadaljnji razvoj trajnostne akvakulture?

Zdaj, če gremo naprej. Prej sem že malo omenil, tako da moje zelo direktno vprašanje kakšne konkretne posledice za slovenske ribiče se pričakuje zaradi predvidenih prilagoditev ribolovnih možnosti v severnem Jadranu za leto 2027? Tako.

Zelo pomembni točki so tudi točka o gnojilih: Akcijski načrt Evropske unije za gnojila in prizadevanja za boljši položaj kmeta v prehranski verigi. Tako da, to se mi zdi zelo pomembno. Zdaj, če pa se poskušam vse malo strniti, bom rekel tako. Prihodnji razvoj skupne kmetijske in ribiške politike mora temeljiti na sorazmernih rešitvah predvsem na zmanjševanju administrativnih bremen, večji prožnosti držav članic ter posebnem upoštevanju malih proizvajalcev - mi vemo, da v Sloveniji imamo večinoma male proizvajalce -, družinskih kmetij, slovenskega podeželja - slovenskega kmetijstva brez družinskih kmetij ni -, malega priobalnega ribolova in območij z z naravnimi omejitvami. Mogoče čisto za informacijo. Od včeraj naprej imamo nov park v Republiki Sloveniji, ki smo ga sprejeli v občini Ilirska Bistrica in se nadejamo tudi tam dodatnega razvoja.

In če zdaj povzamem.

Samo na ta način bo mogoče dolgoročno zagotoviti konkurenčno in trajnostno slovensko in tudi evropsko pridelavo hrane.

Tako da, najlepša hvala.

Hvala kolegu Černigoju.

K besedi se je prijavil kolega Tomaž Lah.

Izvoli.

Hvala za besedo.

Mogoče bi par zadev z vidika te skupne, tega načrta skupne kmetijske politike. V bistvu pozdravljam tole, da se bo šlo v smeri prožnosti pri tem vsebinskem izvajanju načrta pa bi me mogoče tudi zanimalo, kako bo potem Slovenija to prožnost na nacionalnem nivoju izkoristila? Vemo, da imamo kar nekaj težav v kmetijstvu na nacionalnem nivoju, se pravi, ki pač ali pa izzivov, če tako rečem - vsaj nekaj je tudi kolega pred mano omenil, družinske kmetije, male kmetije, mladi prevzemniki - ali se bo to potem nekako odrazilo, da se bo vsebinsko tako določila ta prožnost, da bo tudi Slovenija lahko to na ta način izkoristila, kar se dosti govori, da bomo spodbujali? To je ena stvar.

Druga stvar. Iz vidika dejansko umetnih gnojil, mislim, da je to res zelo pomembna tema. Upam, da se bo res ta uredba čim prej začela izvajati in da bodo naši kmetje tudi prišli do te pomoči, ker vemo, da je to ena od kritičnih točk kmetijstva kot posledica krize na Bližnjem vzhodu. Tu se je dejansko padalo že od ukrajinske krize naprej, že v težave z gnojili, zdaj pa še dodatno. Tako da, to je res zelo pomembno in je v redu, da ste to vključili, pa upam, da boste se čim bolj potrudili izpogajati zadeve za Slovenijo, da bodo naši kmetje čim prej prišli do ustrezne finančne pomoči. Ker pač do zdaj se samo pogovarjamo o ukrepih, ki moramo kmetom pomagati na drugi strani pa v državi višamo cene goriva, ko so že kmetje itak prizadeti glede na to, da se je v bistvu kurilno olje in s tem tudi tako imenovani kmečki dizel, ki ga kmetje uporabljajo za pogon traktorjev v bistvu dvignil za skorajda 50 odstotkov, potem pa še vlada na koncu trošarine dviguje oziroma marže trgovcem. namesto, da bi na drugi strani kmetom vsaj na tem področju pomagala. Tako da upam, da bo potem torej vse to z gnojili se nekako rešilo.

In pa seveda, ja, najbolj pomembna zadeva, ste omenili, sem že tudi jaz imel v bistvu kot vprašanje, pa ste že sami povedali, to se mi zdi pozitivno, da bo minister opozoril na te težave z naravnimi nesrečami oziroma katastrofami, ki prizadevajo v zadnjih letih kmetijstvo vedno bolj, se pravi, ali so to suše, poplave, toče. Res smo imeli zdaj hudo neurje in hudo stanje v preteklem tednu, sploh na Spodnjem Štajerskem, kjer je praktično, bom rekel, stolklo polovico ali pa polovico spodnje Štajerske. In zato bi res bilo potrebno pridobiti tudi na evropski ravni kakšna sredstva za pomoč, tako kot ste tudi navedli. Tako da upam, da boste tu uspeli biti ustrezno prodorni, da se bo pomagalo tudi z evropske ravni, obenem pa seveda tudi s kakšnimi interventnimi ukrepi na nacionalni ravni, kar seveda vsi pričakujemo. Torkova seja odbora za kmetijstvo je pokazala razsežnosti, kaj se je zgodilo. In res, območja so tako velika, da mislim, da res lahko govorimo o naravni katastrofi. Tako da, skratka, tu me bolj zanima, kako boste uspeli to oziroma kaj boste naredili, da boste čim prej ta sredstva dobili?

Hvala.

Hvala kolegu Lahu.

Medtem se nam je pridružil tudi evropski poslanec Matej Tonin, ki ga prav lepo pozdravljam.

Naslednji je k besedi prijavljen kolega Andrej Kosi.

Izvoli.

Hvala za besedo.

Torej, kar se tiče obravnav glede področja kmetijstva, ki bo, to je na Svetu Evropske unije, seveda podpiram stališče Republike Slovenije, ki izpostavlja pomen kmetijstva. Kmetijstvo je torej pomembna panoga, ki na eni strani torej skrbi za to, da imamo hrano, po drugi strani pa predvsem to, da nam daje izgled in identiteto krajine.

Zdaj, seveda, kmetijstvo se v zadnjem času sooča z velikimi težavami in izzivi. Zdaj, zraven vseh teh podnebnih sprememb so, potem še tu geopolitični izzivi glede cen goriv in pa torej surovin, torej gnojil, umetnih gnojil in posledično tudi to nekako občutimo prebivalci in prebivalke tako znotraj

Evropske unije, torej, ne nazadnje tudi v Sloveniji na cenah živil, ki so iz dneva v dan skorajda višje in seveda, zato je tu potrebno se s tem soočiti in torej pomagati kmetom, da to krizo nekako prebrodijo v čim boljši meri in da seveda tudi drastično se te cene živil ne povečujejo.

Zdaj, pri tem je potrebno razumeti, da je tudi Evropska unija v preteklosti vodila zelo napačno politiko na področju kmetijstva in mislim, da so politike na ravni Evropske unije streznili ti protesti v Bruslju, še posebej tudi ti zadnji, mislim, da so bili lansko leto decembra, ko so dejansko kmetje dali vedeti, da tako več naprej ne gre. In seveda sedaj to, kar pač piše, ta stališča in ta politika ne gre nekako v boljšo smer. Še posebej zato, ker tudi izpostavljamo, torej prožnost pri izvajanju skupne kmetijske politike glede na, torej naravne danosti, glede na strukturo kmetijstva, kajti Slovenija je tu specifika. Torej, mi smo majhna država, imamo raznolik teren, torej predvsem veliko kmetijskih površin, predvsem po hribovih in gričih. Torej, kot je bilo že omenjeno, veliko imamo teh gorskih kmetij, družinskih kmetij in zato je tu potrebno, torej, vzpostaviti in opozoriti Evropsko unijo in zagovarjati, torej, našo kmetijsko politiko, da ohranjamo te kmetije, seveda pa tudi, da zmanjšujemo administrativne ovire. Kajti vemo, da smo bili še v preteklosti pač priča tem predpisom, da kakšne oblike naj bo kumarica, paprika, milijon nekih administrativnih ovir in pač dajmo pustiti torej kmetom, naj kmetuje in naj se torej ne ukvarja s papirologijo.

Zato je seveda potrebno, to, kar tudi v stališču torej opozarjamo, da se to debirokratizira in da torej nekako predlagamo ukrepe nove arhitekture, skupne kmetijske politike, ki torej, torej, mi opozarjamo tudi na prekomerno normativo, torej da se ti normativi zmanjšajo in torej omogoča nekako bolj, boljše kmetovanje.

Zdaj tudi podpiram stališče, da Slovenija izpostavlja potrebo po ohranitvi obvezne podpore vinskemu sektorju. Mi smo vinska država, ki pa nam grozi, da bomo celo ta naziv izgubili. In če tu ne bomo torej stopili skupaj in dali večjo podporo vinskemu sektorju, bomo na žalost tudi to, kar imamo. To, tudi to panogo nekako izgubili, kljub temu, da Slovenija lahko vsaj po kvaliteti vin spada v sam vrh. Je pa še ena stvar, ki pa mogoče ni bila toliko omenjena, je pa ta 11. točka glede pridelave in trženja rastlinskega oznoževalnega(?) materiala. To je pa zelo pomembno. Še posebej, ko gre vprašanje o gensko spremenjenih semenih.

Zdaj, tu se je treba zavedati, da po eni strani je genetika pač prinesla to, da lahko torej semena, imamo taka semena, da je potem rastlina bolj odporna na te vremenske nevšečnosti, vendar po drugi strani lahko ta semena, če bomo, če ne bomo to dovolj regulirali, če bomo pustili, da bo, da bodo te multinacionalke, farmacevtske, fitofarmacevtske multinacionalke dobile moč, potem bodo ta semena izrinila avtohtone vrste v, tudi nenazadnje v Evropski uniji in pa seveda nenazadnje tudi v Sloveniji kot del Evropske unije. Zato je tu potrebno biti zelo, zelo previden in tu torej spodbujati, da se to zelo dobro regulira. Se tudi, kot je tu navedeno, da se torej glede tega, da se, torej, da gre za politično občutljivo vprašanje, ampak vseeno jaz mislim, da tu mora Slovenija, zagovarja stališče, da seveda, da se ta, da je pri teh gensko spremenjenih semenih res velika pazljivost, zelo velika pazljivost,

da ne bomo, potem prišli v to odvisnost in torej tudi izrinili tiste avtohtone sorte. Predvsem pa tudi to, kar še, to, kar sem prej pozabil še povedati, da pa tudi je to stališče, da se tudi ta hrana, torej domača hrana - in sicer zdaj sezonsko se nekako, tu je pod vprašanjem naziv sezonsko - čim več uvršča torej na jedilnike v šole in pa tudi druge zavode. Mislim, da je to zelo pomembno, da potem se v šolah da že, torej otroke spodbujamo k temu, da jedo domačo, lokalno pridelano, bi lahko rekel, tudi sezonsko hrano in seveda s tem tudi nekako krepimo zavedanje pomena kmetijstva in pa tudi kmetijski sektor.

Hvala, kolegi Kosi.

Odpiram razpravo še naprej.

Evropska poslanka Romana Tomc, izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem.

Moje področje delovanja v Evropskem parlamentu sicer ni kmetijsko področje, vendar pa sodelujem, bi rekla, pri nekih splošnih debatah in okvirih tudi v okviru naše politične skupine Evropske ljudske stranke, tudi pri teh debatah seveda. Evropska ljudska stranka zelo velik poudarek daje tudi kmetijstvu. Posebej v sedanjem času se veliko pogovarjamo o novem večletnem finančnem okviru, ki danes sicer ni tema, ampak vendarle opozarjam na to, da bo tukaj prišlo do velikih sprememb. In eno zelo pomembno delo in naloga nove vlade je, da zagotovi v tem večletnem finančnem okviru primerna sredstva in primeren, bi rekla, položaj tudi za kmetijsko politiko. Kot najbrž veste, se večletni finančni okvir po strukturi spreminja in predlog komisije je šel v začetku v smer, da bi bilo za kmetijstvo in za kohezijo namenjeno manj denarja kot doslej. V nekem delu se te stvari že spreminjajo. Države članice pritiskajo seveda na Evropsko komisijo in naša vlada bo zagotovo vztrajala na tem, da se sredstva za kmetijstvo ne zmanjšajo. To, kot vem, je tudi naše uradno stališče.

Ampak vseeno, zdaj na temo, ki je bila odprta glede poenostavitve skupne kmetijske politike lahko rečem samo to, da v zadnjih dveh letih je prišlo do velikih sprememb na področju regulative, ki je urejena na nivoju Evropske unije, ki poenostavlja delovanje kmetijstva, skratka olajšuje življenje kmetom, posebej manjšim kmetom. Tako da bilo bi potrebno pregledati kaj točno lahko oziroma ne samo lahko, ampak mora država sama urediti na svojem področju, da bo sledila tistemu, kar v Evropski uniji pravzaprav je že sprejeto. Namreč, določene stvari se spreminjajo, tako da se spreminjajo uredbe. Kar pomeni, da je veljavnost neposredna in takoj tudi v državi članici. V drugih primerih pa gre za to, da se spreminjajo posamezne direktive ali drugi predpisi. Strateške narave, ki pa potem naprej nalagajo obveznost državi članici, da tudi sama spremeni svoje predpise, svoje strateške načrte, posebej na kmetijstvu recimo, tukaj je zelo, zelo pomembno. Tako da, kot mi je znano, v zadnjih dveh letih, v času prejšnje vlade na tem področju ni bilo prenosa teh poenostavitev v naš pravni red in olajšanja življenja kmetom. In apeliram na novo vlado, da to čim prej naredi. Kajti, pravila se dejansko zelo poenostavljajo, predvsem za male kmete. In da tako na splošno rečem, ponuja se tudi lažji pristop do finančnih sredstev z manj birokracije. Pač ljudem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Tako da tukaj predlagam, da nova Vlada zelo pozorno prevetri vse te možnosti,

ki so bile dane v zadnjih dveh letih s strani Bruslja in jih potem zelo hitro in čim hitreje pač tudi vpelje v Slovenijo.

Pa še nekaj, kar se tiče naravnih nesreč. Kot veste, je Slovenija prejela za poplave, to pač ne govorimo konkretno samo za kmetijstvo, ampak za poplave, s strani Evropske unije 430 milijonov evrov, kar je bil izjemno visok znesek in nam je Bruselj seveda pomagal pri reševanju teh težav, ki smo jih imeli s sanacijo poplav. Upam, da je ta denar do danes že prišel tja, kot je moral priti, nekaj zadreg je bilo na začetku. Ampak ravno tako na nivoju Evropske unije obstajajo skladi, ki so namenjeni ravno temu naravnim katastrofam v kmetijstvu, kot so suše in podobne neprilike tako da verjamem, da bo Vlada znala počrpati ta sredstva, ki so na voljo, da bo zelo, bom rekla, aktivna pri tem, ker vem, da sredstva obstajajo, treba se je pa potruditi, da pridejo na koncu tudi do slovenskega kmeta.

Hvala lepa.