Dobro jutro, kolegice in kolegi in pa lep pozdrav vsem članom in članicam odbora. Začenjam 5. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo.

Kar se tiče nadomeščanj, vas obveščam, da poslanko Mojco, poslanka Mojca Žnidarič nadomešča poslanca ... Aha, izpraznjeno mesto, okej, v redu. Namesto državne sekretarke verjetno, ne, Barbare Levstik Šega. Da potem Vinko Levstek nadomešča Anjo Bah Žibert in pa da magistrica Tamara Kozlovič nadomešča Tamaro Vonta. Ter magistrica Tamara Kozlovič. Saj sem rekel, ja. / oglašanje iz dvorane/ Magistrica. Treba poslušati kaj se reče.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je dnevni red tako določen s sklicem seje.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev in je bil 27. maja objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 8. seji 2. junija 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Državni zbor na 12. redni seji, Državni zbor je na 12. redni seji 9. junija ponovno odločal o navedeni odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora in sprejel sklep, da se Predlog zakona o spremembah Zakona o lokalnih volitvah obravnava po skrajšanem postopku.

Gradivo, ki je k tej točki priloženo, ste dobili. Amandmaji so v poslovniškem roku, to je do začetka obravnave na seji odbora, vložile naslednje poslanske skupine: Poslanska skupina Svoboda in pa k vsem členom in poslanske skupine koalicije, ki pa bodo še razdeljeni kot amandmaji odbora.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, po opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato tudi o vseh členih skupaj, če se strinjate, da je tako kot je bila do sedaj praksa.

Sedaj pa besedo dajem najprej predlagatelju predloga zakona, to je poslancu Andreju Kosiju.

Hvala, spoštovani predsedujoči, za besedo. Dobro jutro želim vsem prisotnim.

Torej, Državni zbor je novembra 2024 na svoji 25. redni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah.

Med vsemi ostalimi spremembami je bila tudi sprememba 109. člena Zakona o lokalnih volitvah, kjer se je določilo, da se volitve v ožje dele občin, torej v krajevni, vaške oziroma četrtna skupnost izvedejo v eni sami volilni enoti. Tem spremembam smo v takratni opoziciji tudi odločno nasprotovali, saj takšna ureditev negativno vpliva na enakomeren oziroma uravnotežen razvoj občin ter seveda pravično zastopanost različnih delov lokalne skupnosti. Kajti prav prejšnja ureditev pred to spremembo je omogočala, da so bile določene lokalne skupnosti uravnoteženo zastopane v teh svetih, krajevnih, vaških oziroma četrtni skupnosti, kar, saj so bili predstavniki izvoljeni iz različnih delov torej teh, te skupnosti, torej tudi vključno z manjšimi kraji in naselji. In na ta način se je tudi odločanje, torej vključevalo interese tako mestnih kot podeželskih območij. S to spremembo, ki je bila takrat torej sprejeta, se pa je dejansko to izničilo, kajti po pogovorih s številnimi predstavniki občin smo prišli do enakega zaključka, da se bo s tem manjša naselja, bolj odločna naselja v tej krajevni skupnosti oziroma območja več ne bodo morala imeti svojih zastopnikov v teh svetih, saj bo, saj pač ti predstavniki nimajo možnosti, da bodo izglasovani, ampak bodo izglasovani predstavniki tistih naselij, tisti deli krajevnih skupnosti, kjer je tudi večje število prebivalcev v teh naseljih.

Zato smo v, torej podali predlog spremembe in dopolnitve tega zakona, da se torej to vrne nazaj. Ker pa je bil takrat tudi predlog nekaterih občin, da se, da lahko ima krajevna skupnost zgolj eno volilno enoto, kajti določene občine imajo težave, torej s pridobitvijo kadrov, torej kandidatov za krajevne svetnike oziroma tudi predsednike krajevnih skupnosti oziroma mestne četrti, da dajemo s tem izbiro, torej možnost, da občina ali se odloči, da ima v svojem lokalnem področju, torej krajevna skupnost eno volilno, eno volilno enoto ali jih ima več. Torej, ali želi torej, da se njeno območje ureja torej po novem ali pa, da lahko se ureja tudi po starem. Tako dajemo tudi večjo veljavo lokalni samoupravi in seveda, ker gre za manjšo razliko, torej v, manjšo spremembo tega zakona, je tudi predlog, da se to obravnava po skrajšanem postopku.

No, in pa še ena sprememba tega zakona pa je, da se torej tujcem iz tretjih držav torej več ne dovoli volilne pravice. Sledimo torej dejansko ciljem oziroma tudi načelom skoraj vseh, večinoma evropskih držav, tudi našim sosednjim, kajti evropske države več kot polovica, pa tudi naše sosednje, razen Madžarske, nimajo teh, teh predpisov, da bi lahko tujci iz tretjih držav torej volili v teh državah. Prav tako pa tudi Slovenci, v večinoma teh tretjih državah, torej tudi država bivše Jugoslavije, nimajo volilne pravice, torej glasovati, tudi če imajo, torej tudi, če bivajo, imajo stalno prebivališče, v teh državah, na lokalnih volitvah.

In, seveda, s tem sledimo temu cilju. Prav tako pa je tudi težava v Sloveniji, da imamo zelo veliko torej kršitev, torej fiktivnih prijav. Ko na enem naslovu prebiva veliko število prebivalcev, ki dejansko nima z lokalno skupnostjo nič, zgolj prebivalstvo, ima stalno državljanstvo, delajo pa v Avstriji ali v tujini, torej ne vplivajo na lokalno skupnost, omogočajo pa jim tudi volilno pravico. Torej tako, da s tem sledimo tem ciljem, kot ga imajo skoraj vse naše sosednje države, tudi velike države Evropske unije, od Francije do Nemčije in podobno, da, za nekatere države pa še te omogočajo, torej, da imajo državljani treh držav volilno pravico le, kadar velja, torej meddržavni sporazumi, torej tistih držav, ki veljajo meddržavni sporazumi, kot na primer Španija in podobno. Tako da sledimo pač temu cilju. Več o ostalih pa mogoče pač kasneje, če se bo karkoli pojavilo.

Hvala, gospod Kosi.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Izvolite, Saša Bricelj, magistrica Saša Bricelj.

Hvala lepa, predsednik. Vsi lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje, ki ste ga prejeli včeraj, zato naj strnem bistvene pripombe.

V mnenju v zvezi z vsebino 1. člena, ki zakona črta volilno pravico tujcev za lokalne volitve, ugotavljamo, da za predlagano rešitev ni navedenih nobenih razlogov, prav tako za to rešitev ni prikazal ureditve v drugih pravnih sistemih. V skladu s tretjim odstavkom 43. člena Ustave lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. To ustavno pooblastilo je zakonodajalec leta 2002 tudi uveljavil in določil aktivno volilno pravico za tujce na lokalnih volitvah, pri čemer je volilno pravico omejil na tiste tujce, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče. Volilna pravica je temeljna politična človekova pravica, ki je vtkano samo bistvo demokratične države. Z določitvijo volilne pravice z zakonom na podlagi ustavnega pooblastila je volilna pravica tujcev postala ustavno pravno varovana in del zagotovljenega ustavnega standarda človekovih pravic. V skladu s petim odstavkom 15. člena Ustave namreč nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta Ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Omejitev volilne pravice iz 43. člena Ustave je sicer dopustna v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave, torej samo v primerih, ki jih določa Ustava ali če je to potrebno zaradi varstva pravic drugih oziroma javnega interesa. Po tretjem odstavku 15. člena Ustave mora prestati tudi ustavno sodno presojo po strogem testu sorazmernosti. Prav tako je treba predlagano rešitev presojati z vidika drugega odstavka 14. člena Ustave, ki ureja enakost pred zakonom. Zakonodajalec namreč glede aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah po veljavni ureditvi enako obravnava poleg državljanov Republike Slovenije tudi vse tujce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in sicer tako državljane drugih držav članic Evropske unije kot tudi državljane tretjih držav. Po ustaljeni ustavnosodni presoji načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa da tega ne sme početi samovoljno in brez razumnega in stvarnega razloga. Glede na to, da se vsebina nanaša na temeljno politično pravico, ki jo Republika Slovenija zagotavlja tujcem od leta 2002 in da ni navedenih nobenih razlogov, ki bi utemeljevali odvzem volilne pravice, pomeni takšna rešitev po mnenju ZPS tudi poseg v načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Ta po ustavnosodni presoji zagotavlja varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej in posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Prav tako iz načela varstva zaupanja v pravo v povezavi s petim odstavkom 15. člena Ustave izhaja prepoved zniževanja dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic oziroma načelo nedopustnosti regresije. Glede na navedeno je po naši oceni predlagana rešitev tega člena, za katero ni navedenih nobenih razlogov, ustavno pravno sporna.

S pravnosistemskega vidika pa v mnenju tudi opozarjamo, da je treba predlagano rešitev proučiti in pojasniti tudi z vidika razmerja do Zakona o lokalni samoupravi, ki ureja neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini. Prav tako je treba zagotoviti usklajenost Zakona o evidenci volilne pravice, ki je prilagojen sicer veljavni ureditvi zakona o lokalnih volitvah in volilni pravici tujcev. Glede tega slednjega, glede te slednje pripombe ugotavljamo, da je upoštevana v vloženem, z vloženim amandmajem za novi 4.a člen.

V zvezi z 2. členom ugotavljamo, da se v celoti spreminja 109. člen zakona. Vendar se predlagane spremembe nanašajo zlasti na oblikovanje volilnih enot za volitve članov krajevne, vaške oziroma četrtne skupnosti. Predlagane rešitve se navezujejo na zakonsko ureditev, kot je veljala pred novelo ZLV-K, vendar predlagano besedilo ni povsem jasno in nedvoumno, iz obrazložitve pa tudi ni mogoče razbrati, kakšna ureditev naj bi se predvidevala za oblikovanje volilnih enot pri volitvah v ožje dele občin, oziroma bolj nakazuje na obvezno oblikovanje več volilnih enot, kot je veljalo tudi pred novelo ZLV-K. Zastavlja se namreč vprašanje ali je torej namen

predlagane rešitve za vse občine obvezno oblikovanje več volilnih enot ali pa upoštevanje smiselne uporabe določb 19. do 23. člena ZLV, ki ureja volilne enote za volitve v občinski svet. V zvezi z oblikovanjem volilnih enot je sicer pomembno upoštevati temeljno pravilo, ki izhaja iz načela enakosti volilne pravice, in sicer da se en predstavnik voli na približno enako število prebivalcev, kot to izhaja tudi iz prvega odstavka 20. člena ZLV. To sicer izhaja tudi iz ustaljene ustavnosodne presoje. Pogost način kršitve enakosti volilne pravice je oblikovanje različno velikih volilnih enot, se pravi nedopustna volilna geometrija in iz tega razloga je Ustavno sodišče v več primerih razveljavilo občinske odloke. Ob tem je Ustavno sodišče tudi sprejelo stališče, da največ pet odstotna odstopanja pri oblikovanju velikosti volilnih enot še ne pomenijo kršitev enakosti volilne pravice. Iz ustavnosodne presoje tudi izhaja, da je pri oblikovanju volilnih enot primarno in obvezno upoštevati enakost volilne pravice, se pravi, oblikovanje volilnih enot na približno enako število prebivalcev. Zahteva po enakopravni krajevni zastopanosti ne izhaja niti iz ustavnega koncepta občine niti iz načela enake volilne pravice, kljub temu pa lahko pripomore k boljšemu uresničevanju lokalne samouprave, saj povečuje zavest o skupnih interesih in skupni pripadnosti prebivalcev in zagotavlja, da specifični lokalni interesi posameznih ožjih območij občine niso prezrti, je pa to lahko dopolnilni kriterij ob upoštevanju enakosti volilne pravice. Ob pregledu vloženih amandmajev. ugotavljam, da se je izkazalo, da je namen predlaganih sprememb v bistvu tretja varianta, se pravi, prosta odločitev občin glede tega ali bodo za volitve v ožje dele občin oblikovale več volilnih enot ali eno volilno enoto. In to je zdaj ustrezno upoštevano z vloženim amandmajem, ki upošteva tudi pripombe ZPS navedene k temu členu.

Še v zvezi s prehodnimi in končnimi določbami, ki predvidevajo uveljavitev in uporabo predlaganih rešitev tega zakona že za redne lokalne volitve, ki se bodo izvedle v novembru letošnjega leta, pri čemer se razpišejo že v naslednjem mesecu, smo opozorili na časovni vidik spreminjanja temeljnih elementov volilnega sistema tik pred razpisom volitev. Že iz načela pravne države in v tem okviru načela pravne varnosti in iz varstva volilne pravice izhajajo ustavnopravni standardi, da morajo biti pravila, ki urejajo temeljne elemente volilnega sistema, stabilna, predvidljiva in znana vsem udeležencem dovolj časa pred volitvami, da se zagotovi poštena volilna tekma, enakopraven položaj vseh udeležencev volilnega postopka in zaupanje v poštenost volilnega postopka. V skladu z ustavno pravnimi standardi stabilnosti in predvidljivosti temeljnih elementov volilnega sistema pa je treba tudi zagotoviti, da se ti v določenem obdobju pred volitvami ne spreminjajo. To izhaja tako iz stališč Ustavnega sodišča kot tudi iz Zakonika dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je izdala Beneška komisija in na katerega se sklicuje tako judikatura Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi ustavno sodna judikatura. Časovni okvir, v katerem se ne spreminja volilnih pravil, se ne razteza le na obdobje od razpisa volitev, temveč tudi na določeno obdobje pred razpisom volitev. Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah priporoča, da se v zadnjem letu pred volitvami ne spreminjajo volilna pravila. Torej upoštevaje ustavno pravne standarde, stališča Ustavnega sodišča in priporočila Beneške komisije ter časovne vidike zakonodajnega postopka in razpisa volitev smo opozorili, da je treba začetek uporabe predlaganih rešitev proučiti in zagotoviti, da se ne bodo uporabljale za volitve, ki bodo izvedene v relativno kratkem obdobju po uveljavitvi tega zakona.

Poleg ustavno pravnih vidikov časovnega spreminjanja elementov volilnega sistema smo v mnenju opozorili tudi na vprašanje izvedljivosti teh sprememb za letošnje redne lokalne volitve, prav tako pa tudi na neustreznost in nejasnost prehodne določbe v 4. členu. Ta neustreznost in nejasnost 4. člena je sedaj ustrezno upoštevana z vloženim amandmajem k 4. členu, torej v zvezi z oblikovanjem volilnih enot se torej daje možnost občinam, da v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona določijo več volilnih enot, sicer pa bo območje ožjih delov občine ena volilna enota.

Hvala lepa.

Hvala za mnenje.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod župan Ivan Meglič, ... Leopold Pogačar, izvolite.

Ja, lepo dobro jutro. Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci in ostali vabljeni.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesna skupina lokalnih interesov sta sicer kljub različnim pogledom v razpravi na koncu podprli predlog zakona, ki prinaša spremembe na dveh področjih lokalne volilne ureditve. Sicer celotno obsežno mnenje ste prejeli s sklicem, jaz bi predstavil samo bistvo razprave in mnenja. Razprava, kot rečeno tudi zaradi predloga sprememb je šla v dveh smereh, najprej v zvezi z volitvami v organe krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Pri tem smo ocenili, da predlagana ureditev občinam zagotavlja večjo avtonomijo in prilagodljivost, saj jim ponovno omogoča, da glede na lokalne razmere same odločijo ali bodo oblikovale eno ali več volilnih enot. Po naši oceni občine najbolj poznajo svoje lokalne posebnosti, organiziranost naselij in potrebe prebivalcev, zato je primerno, da jim zakon omogoča ustrezno stopnjo samostojnosti pri urejanju teh vprašanj. Ob tem smo poudarili, da gre za možnost in ne obveznost občin ter da je do letošnjih rednih lokalnih volitev še dovolj časa za morebitne prilagoditve občinskih aktov.

Druga zadeva, ki je seveda povzročila precej razprave, pa glede volilne pravice državljanov tretjih držav, je večina članov komisije interesne skupine podprla predlagano ukinitev aktivne volilne pravice za osebe tretjih držav s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Ocenili smo, da je takšna ureditev primerljiva z rešitvami, uveljavljenimi v večini držav Evropske unije, medtem ko volilna pravica državljanov držav članic Evropske unije temelji na skupnem evropskem pravnem okviru in načelu vzajemnosti, saj imajo tudi slovenski državljani primerljive pravice v drugih državah članicah. Večina držav članic Evropske unije državljanom tretjih držav aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah ne priznava. Ob tem velja tudi opozoriti, da slovenski državljani v večini držav izven Evropske unije nimajo pravice voliti na lokalnih volitvah zgolj na podlagi prebivanja, na primer v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji, Združenih državah Amerike, Turčije in številnih drugih državah. Med člani komisije interesne skupine je prevladalo stališče, da gre pri tej spremembi izključno za vprašanje politične participacije in ne vprašanje odnosa do tujcev ali njihovega prispevka družbi. Ob tem so sicer posamezni člani opozorili tudi na vidik vključevanja in integracije oseb, ki v Sloveniji zakonito bivajo, delajo in plačujejo davke.

Komisija in interesna skupina sta se seznanili tudi s pisnimi mnenji Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije ter po opravljeni razpravi in predstavljenih pojasnilih ocenili, da predlog zakona ustrezno krepi avtonomijo občin pri urejanju volitev v organe ožjih delov občin, predlagana rešitev glede volilne pravice državljanov tretjih držav pa sledi rešitvam uveljavljenim v večini držav Evropske unije. Hvala.

Hvala, gospod župan.

Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi prvi?

Nataša Sukič.

Ja, dobro jutro vsem skupaj!

Vidim, da imamo široko javno razpravo tukaj ob tako nepomembnem vprašanju kot je seveda volilna pravica, vidim tudi, da se lotevamo nepomembnih tehničnih sprememb, kot je sprememba volilne pravice tik pred lokalnimi volitvami, kar s poslanskim zakonom. Vidim, da bomo za demokracijo v tem mandatu vzorno skrbeli, namreč s poslanskimi hitrimi zakoni po najhitrejšem možnem postopku ali pa verjetno kmalu z dekreti in odloki o katerih verjetno Državni zbor niti odločal ne bo. Pač takšni so časi, bi se reklo.

Slišali smo mnenje Zakonodajno-pravne službe, jaz mislim, da smo ga vsi dobro slišali. Slišali smo, da imajo sosednje države to urejeno, sosednja država, Združene države Amerike, ima tako urejeno, ki trenutno je zgled, kako ravnati s tujci, mislim, da je to najbolj vzoren primer, najbolj demokratičen pristop, možen, sploh v globalnem smislu. Vidimo pa, da recimo Madžarska, ki je pa res sosednja država, zanimivo, pa je bila Orbanova

Madžarska pa zdaj Madžarova Madžarska. Pač takšne ureditve nima. Ampak pustimo ne pred nami, torej naj bi bila na videz nedolžna tehnična sprememba, mala spremembica volilne zakonodaje v resnici pa je pred nami seveda politična odločitev o tem kdo sme biti polnopravni del lokalne skupnosti in kdo ne. Ali pa bom se v vašem besednjaku izrazila, to imate radi kdo je državljan ali pa prebivalec, občan prvega reda in kdo prebivalec oziroma občan drugega reda. Predlagatelji, skratka, želite odvzeti volilno pravico ljudem, ki dejansko tukaj živijo, ne govorimo o ljudeh, ki imajo stalni naslov, da se razumemo, to pa niso kar eni, ki se natrpajo, tako kot je predlagatelj povedal, da jih je tako, deset jih ima stalni naslov, v resnici pa je samo eden tlele, to dejansko ne drži, ker stalnega naslova pa res nimaš kar tako. Skratka, predlagatelji želite odvzeti volilno pravico ljudem, ki tukaj dejansko živijo, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, uporabljajo iste javne storitve kot mi vsi in soustvarjajo naše lokalne skupnosti. Govorimo torej o ljudeh s stalnim prebivališčem, ki so integralni del naše družbe in na njihovo življenje neposredno vplivajo odločitve občinskih svetov. Vi pa jim želite odvzeti možnost, da o tem, kdo jih bo predstavljal v teh občinskih in mestnih svetih na volitvah preprosto ne soodločajo. Oni so kdo? Delovna sila, ki naj dela, kot je povedal predlagatelj ob neki priložnosti pred kratkim, mislim, da v Državnem svetu, kolikor slišim, ste to izjavil, pač, da so tu za to, da delajo, ne zato, da volijo. Lepo vas prosim. To sem slišala, da ste rekel, zdaj ne vem, ali se mogoče motim? V glavnem, dejstvo je, da je volilna pravica temeljna demokratična pravica, temeljna demokratična pravica. Preberite si ustavo, če mislite, da sem si to izmislil! Torej tista pravica, ki človeka spremeni v politični subjekt. Volilna pravica človeka iz pasivnega opazovalca spremeni v homupolitikus, v posameznika, ki ne živi zgolj v skupnosti, ampak o njej tudi aktivno odloča oziroma soodloča. In zato je še kako zaskrbljujoče, da se to pravico skuša omejevati na podlagi česa? Na podlagi etnične pripadnosti in to, pazite, ne katerekoli, ker nam, ker nekdo iz Švedske, ki tu živi, očitno je bolj vgrajen v to skupnost in ima vse pravice, nekdo iz, ne vem, Srbije pa pač ne pa čeprav naš jezik recimo razume dosti bolj kot nek Šved tamle, ampak pustimo ne. Tisti, ki se bo pogovarjal z nami v angleškem jeziku, ker slovensko ne zna lahko pride na volitve, če ima to stalni naslov, ne naš nekdanji sodržavljan nekdanje skupne države pa ne, nikakor ne. Zanimivo. Predlog seveda razkriva nekaj drugega: kako ozko in kako izključujoče predlagatelji razumete demokracijo in zato jaz opozarjam že od vsega začetka po naših teh zadnjih volitvah, da kaj je predvsem ogroženo v tem mandatu je demokracija v tej državi in to je jasen pokazatelj v katero smer gremo. Ne samo vaš interventni zakon, s katerim dajete temelje dobesedno na glavo, obračate, rušite socialno državo in tako naprej, tisti bomo še imeli Olala, cirkus ne, ker pač čakamo na presojo Ustavnega sodišča. Ne, vi greste dalje kot bager. Vi greste zdaj direktno v srčiko temeljnih demokratičnih pravic, se lotevate postulatov demokracije, se pravi volilne pravice. Ljudi, ki tukaj stalno bivajo in plačujejo davke živijo življenje tako, kot vi, spoštovani predlagatelj, popolnoma polnopravno plačujejo davke, soprispevajo k izgradnji skupnosti in ne, vi jih boste, vi jim boste to vzeli, jim boste omejili nekaj iz golega izživljanja, zato ker niso prave etnične pripadnosti. Skratka, namesto vključevanja gradite delitve. In namesto skupnosti ustvarjate kategorije ljudi, ki naj bi bili dovolj dobri za delo in plačevanje davkov, kot sem že povedala ne pa tudi za odločanje o lokalnem okolju, v katerem živijo in ki ga s svojim delom dejansko soustvarjajo. Pa ga pa igrate v tej skupnosti brez njih, če lahko? Pa zapomnite vsa tista delovna mesta, ki jih avtohtono slovensko prebivalstvo ne želi več

zapomniti. Me prav zanima, kako dolgo bo funkcioniralo vse skupaj. Skratka, pomenljive so vaše besede, predlagatelj, ko sem slišal, da ste to dejansko rekel na Državnem svetu, pa ko so vas slišali izjaviti, da so tukaj tujci za to, da delajo, ne pa, da odločajo, lepo vas prosim, no, mislim no. Ta vaša izjava pove vse. Saj ni čudno, da nimamo nobenih gradiv, pa nobenih primerjalnih analiz, kako v resnici je v drugih državah, ampak to kar nekaj kvasite v sosednjih državah pol pa slišim, da je sosednja država so Združene države Amerike, pa sosednja država je Turčija, pa lepo vas prosim no. Mislim, dajte vi meni primerjalne analize na mizo, pa da vidimo res kako to izgleda v drugih državah, ne pa da kvasite take stvari kar na pamet, mi pa vam ne verjamemo, ker ste tako resnicoljubni, da se nikoli še niste nič zlagali v tem parlamentu ali kako. Skratka, vztrajamo, mi vztrajamo, da niso zgolj delavci in davkoplačevalci ti tujci s stalnim prebivališčem, ampak so, ponavljam, homo politicus, se pravi, ljudje, ki imajo pravico soodločati o skupnosti, v kateri živijo in tukaj sploh nimamo imeti kaj debatirati v resnici. Vi bi morali to, kar ste zdaj nam na mizo dali, preprosto umakniti. In res je pa to drugo vprašanje. Kako si vi predstavljate spreminjati volilni sistem tik pred lokalnimi volitvami? Kje ste še to videli? V kateri normalni, približno normalni demokratični državi? Se kar smejte, kolega tam čez, ampak dejstvo je, pa se malo pozanimajte, v kateri približno normalni državi se lotevaš sprememb volilne zakonodaje tik pred nekimi volitvami, tokrat govorimo o lokalnih volitvah, ki bodo, kdaj, novembra meseca mi smo pa zdaj junija meseca, s poslanskim zakonom mimo vsake javne razprave, mimo mnenja občin, ki so podale odklonilno mnenje na to, kar počnete no, med drugim, a ne. Tako, da tako velikih sprememb volilne zakonodaje se skratka ne loteva in ne ustvarja tik pred volitvami, v normalni državi pač ne, ampak saj vam je vseeno, kakšna država smo, vi pač imate neko svojo revolveraško demokracijo, dajmo ga ne pičiti, fantje, dajmo mi to z našim glasovalnim bagerjem povoziti ono opozicijo tam naj se pač derejo koliko se hočejo, mi bomo svoje naredili, aneda, tako vi funkcionirate po novem, ne poslušate nikogar, vi ste se odločili, tudi na opozorila občin se vas ne zanimajo in vas ne zanima, da takšne spremembe v resnici terjajo čas, pripravo, temeljito pripravo in pa predvsem soglasje. Vi enostavno želite pravila igre spreminjati poljubno, dobesedno sredi tekme, mimo, mimo vseh dosedanjih uveljavljenih pravil, ker pač lahko ne, ker pač imate vi tiste svoje glasove tam, imate svoje kooperante v tako imenovani opoziciji, ki to seveda ni. tako v čudoviti, v čudovitem privezku, imenovanem Resnica in tako naprej, in se lahko zafrkavate in zato je pač povsem jasno in nehajmo se slepiti, vam niti približno ne gre za nobeno demokracijo, ampak preprosto za vašo fiksno idejo, da boste s tem vplivali na volilni izid, kar je bizarno. Ker prvič ne veste, kako ti ljudje volijo in kar je res absurdno. Mnogi od njih kljub tem vašim ksenofobnim izpadom še vedno volijo za vas, mislim, kar je res smešno in če pogledate, koliko jih je in se štejete, mi je to tako zanemarljiv odstotek, ne, da spet ne bo imel posebnega vpliva na volilni izid, tako da so te vaše blodnje, kako boste vi zdaj volilni izid sebi prilagodili, pač vaša navadna fiksna ideja. To je pač vaša politična računica, ker pač malo ste slabo preračunali, ne, kako iz volilnega telesa izbrisati skupine prebivalk in prebivalcev za katere vi pač menite, da ne glasujejo pravilno, ne, ampak tega res ne veste, to so pač vaše ideje. In seveda mi temu vašemu, vaši packariji, spet poslanskemu zakonu, lepo prosim no, mislim, da živimo v obdobju neverjetnih poslanskih zakonov, dokler ne bomo kmalu živeli v obdobju dekretov, ne, pač mi nasprotujemo temu, absolutno, odločno, sem povedala zakaj, mislim. Pač demokracija ni močnejša takrat, ko ljudem jemljemo glas, to

naj si predvsem Resni.ca zapomni, ki daje moč ljudem, ne, ves čas, ne. Demokracija je močnejša takrat, ko ljudi vključujemo, ne glede na njihovo raznolikost, pika. Takrat neka družba živi polno. Takrat so ljudje pripravljeni za to družbo dati vse, ne pa, da se jih takole tlači brez veze in demokracija je močna takrat, ko priznamo, da skupnost sestavljajo vsi, ki v njej živijo, delajo in prispevajo k njenemu razvoju ali pa te demokracije preprosto ni. Ampak saj vi je nočete, ne, saj vam je vseeno, vi imate radi, kako se temu reče, iliberalno demokracijo ali kako je že to, ampak glejte, saj se vi podpisujete pod to. Zgodovina ne pozabi, vse to bo zapisano, vse bo v arhivih, vse, kar smo tule rekli, vse, kar smo tu sprejeli, točno se bo vedelo po letnicah, točno se bo vedelo, kdo ste tisti, ki boste dali svoj prstni odtis pod to oziroma svoj podpis, vedelo se bo, pa živite vi sami s temi svojimi, bom rekla, nečednimi dejanji v bodoče, meni ne bo treba, jaz se bom z lahkoto pogledala v ogledalo, kajti vašega predloga absolutno v Levici ne bomo podprli in osebno ga ne bom podprla. Hvala lepa.

Hvala.

Andrej Kosi v imenu predlagatelja.

Ja, moram se odzvati torej na razpravo kolegice Sukič.

Zdaj, kot veste, da lahko torej državljani Evropske unije volijo v Sloveniji, gre za stališče direktive Evropske unije, kjer pač prebivalci Evropske unije lahko volijo v evropskih državah. / oglašanje iz dvorane/ In, zdaj, ste pa kontradiktorni, zdaj trdite, da sem jaz govoril na seji Državnega sveta, da so to ljudje, ki pri nas delajo, potem pa govorite, da so pa to ljudje, ki zapolnjujejo delovna mesta, za katera Slovenci nočejo delati, torej so prišli delat, ne? Jaz mislim, da noben tujec, ki je prišel v Slovenijo, torej, razen tisti, ki je pač mogoče, ne z delom, ampak da mogoče karkoli ustvarja na drug način, ne z nekim delom ali pa mogoče tisti, ki je pač prišel živet v Slovenijo po upokojitvi, pa je prišel živet v Slovenijo, ampak večinoma tujcev, ki pridejo v Slovenijo, so prišli sem delat. No, in delajo, jaz mislim, da delajo, da niso na sociali.

Zdaj, kar se tiče pripomb ZMOS in pa SOS, zdaj ZMOS, da ne upoštevamo. Torej ZMOS je dal predvsem, kar je bile pripombe na to, ker ni bilo določeno ali torej zakon predvideva, da je obvezno določanje volilnih enot ali ne. Torej, to je jasen odgovor, da ne. Potem je imel ZMOS tudi, da bodo višji stroški, torej stroški ne bodo višji, kajti do sedaj, do sedaj, torej do vaše spremembe, torej vse lokalne volitve do sedaj so potekale po tem sistemu, da je bilo znotraj krajevnih skupnosti, vaških in mestnih četrti torej več volilnih enot. Torej, stroški niso višji, ampak so taki, kot so bili do sedaj na teh lokalnih volitvah. In da torej, kot tu pač tudi piše, da izvoljeni predstavniki delujejo prostovoljno, v dobrobit skupnosti, verjamejo, da je večina, da velika večina izvoljeni posamezniki posameznikov, ki svoj prosti čas plemenitijo, namen delovanja lokalne demokracije ne favorizira zgolj ožjega naselja, v katerem prebivajo.

To ne drži. Sam sem krajevni svetnik, sem občinski svetnik in krajevna, to sem tudi opozarjal v vaši spremembi, v prejšnji, lokalne, torej te zakonodaje. Krajevna skupnost je organ, ki je operativni organ, torej to je en organ občine, kjer se krajevni svetniki ne pogovarjajo o nekih odlokih, o spremembah, kaj bodo delali, ampak se torej pogovarjajo o operativnih rešitvah. Krajevna skupnost je po navadi upravljavec pokopališča, javnih poti, in krajevni svetniki se pogovarjajo torej o tem, kje je potrebno urediti bankine, kje je potrebno kaj, ne vem, urediti kakšne brežine, prepuste in podobno. In če nekdo živi v svojem kraju, mislim, da je bolj seznanjen s tem, kar je potrebno v svojem kraju narediti, ko nekdo, ki živi v nekem krajevnem središču. Kajti jaz dvomim, da se bo predstavnik iz velikih naselij, torej, vozil po krajevni skupnosti in opazoval, kje je potrebno kaj narediti na terenu. Tudi sedaj, ko recimo, včeraj je bilo eno neurje, torej predstavnik vaške skupnosti tiste vasi najbolj ve, kaj se je v svoji vasi zgodilo.

Torej, tudi to, kar je bila pripomba ZMOS, ne drži. In pa spet, torej, ko je bil dvom, da se ponovno povzroča besedah vprašanje ali je določitev več volilnih enot v delih občin, ki obsegajo več naselij, obvezna.

Ne, ni obvezna. Torej lahko ali ne. Torej tiste občine, ki menijo, ki so imele takrat torej tudi predlog, da se to spremeni, ki torej nimajo dovolj ljudi, kandidatov za krajevne svetnike ali celo nekatere občine imajo težave s kandidati za župane, bodo pa sledile temu novemu zakonu in bodo imele v svojih krajevnih, vaških in mestni četrti torej zgolj eno volilno enoto. Tiste občine, ki pa hočejo, da imajo v svoji krajevni skupnosti torej več volilnih enot, bodo pa pač svojo zakonodajo po skrajšanem postopku, ker je to možno, ker gre prilagoditev zakonodaje, to spremenile. In mi s tem bistveno ne spreminjamo volilne zakonodaje. Torej samo nekaterim občinam omogočimo, da lahko delajo po starem, torej na takšno stanje, kot je bilo pred spremembo vašega zakona, ali pa delajo takšno kot je sedaj po tej spremembi tega zakona. Kar se pa tiče tujcev, ne, tudi Estonija je leta 2025 odpravila prebivanje, torej možnost glasovanja tujcev iz vseh držav na lokalnih volitvah, tudi kot država Evropske unije, predvsem zaradi pač invazije Rusije in strahu pred Rusi, torej na Ukrajino. In dejansko, glejte, tudi Slovenci, ki živijo 20 let ali več v Severni Makedoniji, na Kosovem, v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, nimajo pravice glasovati na lokalnih volitvah. In tudi državljani iz tretjih držav nimajo pravice glasovati na lokalnih volitvah ne na Hrvaškem ne v Italiji, ne v Avstriji, ne v Nemčiji, ne v Franciji ne v, ne v, torej v Latviji, ne v, ne v Grčiji in podobno. Razen v nekaterih državah pa lahko glasujejo samo tisti državljani kjer imajo, torej država članica Evropske unije sporazum z državo, torej iz tretjih držav, tistih državi pač izven Evropske unije. Torej mi ne spreminjamo nekih pravil. Kar se pa je to zgodilo leta 2002, je pa samo bilo to, da smo mi torej takrat Zakon o lokalnih volitvah usklajevali z zakonodajo Evropske unije, da damo torej možnost državljanom Evropske unije, da lahko torej po tej direktivi volijo v lokalne skupnosti in smo pač dodali, da lahko volijo tudi državljani iz teh držav, kar pa zdaj odpravljamo. Torej kar ima večina evropskih držav, torej to kar trdi ZPS, da večina evropskih držav ima to možnost, to ne drži, kajti polovica evropskih držav tega nima. To ni večina. Pa še tisto, kar imajo, večina tistih, ki pa to dovoljujejo, pa dovoljujejo samo po sporazumu, torej z državami, kjer imajo neposredni sporazum. Torej trditev ZPS v tem primeru ne drži, vsaj po moji informaciji, ki sem jih preveril. In jaz ne vem, v čem je zdaj to. Problem je pa seveda, glejte, mislim, da je tudi pravica, da državljan Slovenije odloča o tem, kakšna bo lokalna skupnost, kako bo delala lokalna skupnost. Tako kot tudi Slovenci nimamo pravice v teh državah soustvarjati. Sem govoril z velikimi našimi državljani, ki živijo v Nemčiji in podobno, in so rekli, glejte, živim v Nemčiji, zdaj ko so bili doma čez prvomajske praznike in tako naprej, so rekli, glejte, živim v Nemčiji 20, 35 let in jaz tam nimam pravice glasovati. Zdaj imam, ker je Evropska unija, ampak če pa ne bi bil državljan Evropske unije, pa ne bi moral v tej deželi, v tej državi glasovati, pa tudi tam delam, tudi ustvarjam in tudi plačujem davke.