Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in dragi gostje, prav lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Začenjam 4. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo.

Nekaj pooblastil je, ki jih bom prebral, in sicer poslanka Mojca Žnidarič je tukaj namesto poslanke Barbare Levstik Šega, poslanka magistrica Marjeta Šmid je tukaj namesto, ja, saj Janez Cigler Kralj ni več poslanec, ga ne more nadomeščati, kako je zdaj to, kaj, nezasedeno mesto je okej, v redu, ja, samo smo se seznanili s sklepom, da ni več okej, potem doktor Martina Premka, doktor Martin Premk je tukaj, ki nadomešča Jano Jerman, potem je Lenart Žavbi, ki nadomešča Janjo Sluga. To je to zaenkrat, lepo pozdravljeni vsi skupaj. Ker k dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Tako da prehajamo kar na 1. točko dnevnega reda, Obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi, ki ga je 5. junija Državnemu zboru predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na predlog predlagatelja predloga zakona na 9. seji danes sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Prejeli ste gradivo, ki ga imate. Zdaj, nekaj vabljenih je bilo k tej točki, zdaj ne bom vseh bral, saj imate napisano kdo to so. Tako da kar se tiče amandmajev, vloženih v poslovniškem roku, je te vložila Poslanska skupina Levica Vesna, k 5. členu in pa dobili smo tudi od poslanskih skupin koalicije in sicer 5., 14., 19. in 20. člen.

Pričenjam drugo obravnavo, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih. Odboru predlagam, da pač v skladu s prakso že pri 1. členu naredimo splošno razpravo in opravljamo o vseh členih zakona skupaj. Predvidevam, da se vsi strinjate.

Tako da sedaj dajem besedo v imenu Vlade predlagatelju, to pa je gospodu Francu Kanglerju, državnemu sekretarju na ministrstvu.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, kot vam je znano, ste dne 8. 5., mislim, da je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi, posledično tega zakona, je Predlog Zakona o državni upravi s tem, ki je bil v prejšnjem zakonu sprejet dvomesečni rok, ki se izteče 4. 8. 2026. V prehodnih določbah je tudi v zakonu zapisano, da je tudi združevanje ministrstev nadaljevanje dela s posameznih delovnih področij, sicer iz prejšnjih starih v nova ministrstva, potrebujejo področna delovna področja, ki prisežejo ministri, do dneva uveljavitve se mora ta tudi spremeniti.

Kaj se spreminja? Najbolj se v tem zakonu ureja poimenovanja in delovna področja vseh ministrstev, v petih ministrih se spreminja največ dovoljeno število državnih sekretarjev. Z uredbo, da se določi, poleg nalog ministrstev se tudi določi tudi sedež, kje bodo imela ministrstva in njihove organizacijske enote. Zanimivo je, za vas verjetno,

ki prihaja od Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav, zemeljskih plazov, da se iz vlade seli služba kot taka na Ministrstvo za okolje in prostor zaradi intenzivnosti dela in organizacije dela, določen je tudi rok in s prehodno določbo je urejen tudi status generalnih direktorjev po ministrstvih kar se tiče direktoratov. To v mojem imenu na kratko. Sedaj smo dobili še tudi amandmaje poslanskih skupin in jih bomo proučili v kolikor smo bili seznanjeni, gre za redakcijski, redakcijske amandmaje in seveda to bomo tudi podprli s strani Vlade.

Hvala. Želi besedo državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, gospod Lovšin? Izvolite.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim.

Mi to mnenje, bom rekel, podpiramo in sicer s tem namenom, da večje integracije delovanja službe po poplavah, tako da je to.

Okej. Hvala gospod Pogačar, želite vi? (Ne.) Državni svet, Rajko Fajt, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo, spoštovane gospe in gospodje.

Torej, Komisija za državno ureditev je danes obravnavala predlog zakona. Zdaj, v razpravi je bilo izpostavljeno mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in nekatere njihove pripombe, zato je člane komisije zanimalo, kakšno je stališče predlagateljev do teh pripomb. Tudi mi smo na komisiji danes dobili mnenje Zakonodajno-pravne službe na klop. Zdaj s strani predlagatelja je torej bilo pojasnjeno, da glede opozorila Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o povečanju števila državnih sekretarjev na ministrstvih, da je to predvsem posledica tega, da je v Vladi sedaj manj ministrstev, da prihaja do združevanja različnih pristojnosti, in da so v bistvu le te so bile sedaj razporejene po različnih ministrstvih, tako da je na nek način upravičeno tudi večje število državnih sekretarjev. Sicer pa bom rekel, tudi v pri oblikovanju predhodnih vlad, Komisija za državno ureditev je vedno sledila predlogu, ki je bil s strani Vlade posredovan tako, da smo tudi tokratni predlog na komisiji podprli.

Hvala.

Hvala, gospod Fajt. Zakonodajno-pravna služba, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila v okviru svojih pristojnosti in dala pisno mnenje, ki ga bom malo bolj podrobneje predstavila glede na to, da je bilo danes objavljeno.

Prva pripomba se je nanašala na število državnih sekretarjev, kajti predlog zakona v primerjavi z veljavno ureditvijo povečuje njihovo število še na petih ministrstvih. Gre že za tretji odstop od sistemske ureditve v zakonu o državni upravi, ki je ločil politični in strokovni del ministrstev in je določil največ dva državna sekretarja na posameznem ministrstvu. Politični del ministrstva namreč predstavljajo minister in državni sekretarji, medtem ko so jasno profilirani politični funkcionarji, medtem ko strokovni del predstavljajo generalni direktorji direktoratov. Če zakonodajalec ocenjuje, da je takšen koncept veljavnega zakona o državni upravi presežen, ga seveda lahko spremeni, vendar na celovit način, ki bo veljal za vsa ministrstva. Ne pa da se z novelami vedno znova dela nove izjeme, delno tudi iz razlogov, ki ne sledijo uveljavljenemu konceptu.

Potem smo pa dali pripombe še k prehodnim in končnim določbam, kjer se določata noveli dveh zakonov, ki urejata ukrepe po poplavah in plazovih v avgustu 2023. Z novelama se naloge vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih prenašajo na Službo za obnovo po poplavah in plazovih, ki je notranja organizacijska enota ministrstva, Ministrstva za okolje in prostor. Te naloge ostajajo enake. To pomeni, da se bistveno spremeni status te službe, zato smo s pravno sistemskega vidika opozorili, da je treba ponovno preučiti vse določbe o predlaganih novelah, ki določajo naloge službe, v mnenju pa smo izpostavili nekatere določbe teh zakonov, ki se izkazujejo kot najbolj sporne. Amandmaja k

19. in 20. členu sledita našim pripombam. To je pa toliko od mene, hvala.

Hvala lepa.

Zdaj, kar se tiče teh uvodnih zadev...

Aha, doktor Pogačar, izvolite, Ja, dajte še vi.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Morda samo kratek odziv, mi smo mnenje Zakonodajno-pravne službe v času, ki je bil na voljo, seveda preučili in enako kot že na današnji komisiji Državnega sveta.

Kar se tiče števila državnih sekretarjev, vendarle je potrebno poudariti, da se krči število ministrstev in s tem se povečuje kompleksnost posameznega ministrstva in dejstvo je, da pač predlog spremembe zakona prinaša povečano število državnih sekretarjev samo na tistih resorjih, ki se združujejo iz zdajšnjih več resorjev. Tako da mislimo, da je ta ureditev ustrezna.

Kar se ,tiče pripombe k 2. členu, da je potrebno proučiti izraz deinstitucionalizacija, kar je zdaj deinstitucionalizacija starejših, je potrebno pojasniti, da se po predlogu novega Zakona o državni upravi deinstitucionalizacija nanaša na vse starostne skupine, ne pa več samo na starejše.

Kar se pa tiče razmisleka, poziva k razmisleku Zakonodajno-pravne službe k 16. in 17. členu, to, kar ste posebej izpostavili, je pa vendarle potrebno se je zavedati, da gre za neko specifiko v tem primeru. Gre namreč za službo, ki je ustanovljena za točno določen namen, to pa je odprava posledic poplav iz leta 2023. In tukaj utemeljujemo, da gre vendarle za neko specifično nalogo, ki je začasne narave in seveda, ko bo nekoč, seveda, upajmo čim prej, sanacija poplave iz leta 2023, potem bo tudi ta služba prišla v redno poslovanje, kot neko začasno ureditev si je pa predlagatelj dovolil začasen odstop od sistemske ureditve.

Toliko, hvala predsednik.