Če dovolite, spoštovani gospe in gospodje, bi začeli 1. sejo Odbora za gospodarstvo, delo in šport.

Vse prisotne na današnji seji prav lepo pozdravljam!

Na seji kot nadomestni člani sodelujejo: gospod Aleksander Štorek nadomešča gospoda Nedeljka Todorovića, gospa Anja Bah Žibert nadomešča gospoda Vinka Levstka in pa gospod Robert Janev nadomešča gospoda Andreja Klemenca. Evo, še enkrat dobrodošli vsi skupaj.

S sklicem seje ste prejeli tudi današnji dnevni red seje odbora. Pod točko ena imamo poročilo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence za leto 2025, EPA 2809-X, pod točko dva imamo poročilo o izvajanju zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji za leto 2023 do leta 2030, (ZFSŠI27) v letu 2025, EPA 102-X, in pa pod točko tri imamo Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2025, EPA 101-X.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli tudi s sklicem.

Zato prehajamo kar na 1. točko dnevnega reda, Letno poročilo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence za leto 2025, EPA 2809-X.

Odbor bo poročilo obravnaval kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Poročilo je Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence poslala na podlagi šestega odstavka 14. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Na podlagi navedene določbe agencija o svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije, najpozneje do konca meseca februarja za preteklo leto.

Kot dodatno gradivo ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in pa finance. K tej točki so vabljeni Javna agencija Republike Slovenije za varstvo kulture, za konkurence, Vlada in pa Državni svet, dodatno vabljeni so pa tudi Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Zato bi kar uvodno besedo dal predstavniku Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, direktorju Andreju Matvozu.

Izvolite, beseda je vaša, gospod Andrej.

Hvala lepa, spoštovani predsednik, spoštovani člani, spoštovani ostali, lep pozdrav v imenu mene in naše agencije!

Veseli nas, da smo tukaj z vami in vam lahko predstavimo naše rezultate, izzive in pa težave, s katerimi se srečujemo pri opravljanju naše funkcije. Glede na to, da ste nekateri prvič z nami, nekateri že ves ste poslušali že večkrat, bi si dovolil na začetku par uvodnih stavkov glede delovanja agencije in načina oziroma pristojnosti, katere izvajamo. In sicer smo Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence in smo v, kot pravi naslednik Urada republike,

Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence in poslujemo že svoje 12. leto. Agencija kot neodvisna in samostojna institucija s svojim delovanjem zagotavlja učinkovito in pošteno konkurenco na trgu, in sicer na več načinov. Na formalen način z vodenjem postopkov in izdajanjem odločb o postopkih presoje koncentracij, kjer izvajamo tako imenovano ex ante delovanje tržnih subjektov in pa po postopku odkrivanja in sankcioniranja prepovedi omejevalnih sporazumov in zlorab prevladujočega položaja vse to opravljamo v skladu z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence. To je, na kratko se zakon reče ZPUNK, to bo tudi v nadaljevanju kratica, odkrivamo in sankcioniramo nedovoljena ravnanja v skladu z določbami zakona o kmetijstvu. Agencija je imela na podlagi zakona o kmetijstvu pristojnosti na področju urejanja odnosov v verigi preskrbe s kmetijskimi živilskimi proizvodi. Odločamo tudi kot prekrškovni organ v zadevah iz 61. člena tega zakona. Se pa je v zadnjem letu tudi to spremenilo in izvajamo, ni več prekrškovnih določb, temveč so administrativni postopek. Z letom 2026 je v veljavo stopil tudi nov zakon o hrani, ki vsebuje smiselno enake določbe glede nadzora nad izvajanjem in za administrativno sankcioniranje. Seveda poleg zakonsko določenih, zakonsko določenih nalog si agencija prizadeva tudi za dvig konkurenčne kulture in pa razumevanja javne koristi konkurence, kar je še v Sloveniji premalo razumljeno. Je pa to seveda tudi temelj tržnega gospodarstva. Zato predvsem ozaveščamo institucije in poslovno okolje, potrošnike, za katere želimo, da so pozitivno obveščeni o učinkih konkurence. Še posebno pozornost pa namenjamo informiranju podjetij in posameznikov o pravicah in dolžnostih, ki izvirajo iz prava varstva konkurence. Republika v Republiki Sloveniji pa seveda, ker so določbe tudi v Evropski uniji glede teh, glede konkurence skrb in skrbimo za dvig ravni konkurenčne kulture. Seveda tudi potem spremljamo in analiziramo razmere na trgu. To pač spremljamo z mediji, iz medijev, anonimne prijave, pač karkoli, karkoli nam pomaga, da odkrijemo, kar je narobe v Sloveniji glede konkurence. Organizirani smo tako, da imamo direktorja in štiri oddelke: za koncentracijo in ekonomsko analitiko, omejevalna ravnanja in prekrške, za preprečevanje zlorab v verigi preskrbe s hrano in pa splošne zadeve. Za mednarodno sodelovanje. Na agenciji je bilo zaposlenih 32 javnih uslužbencev, od tega je 23 zaposlenih se ukvarja s primeri, se pravi s Case Handler. Imamo kvote, so kvote, imamo za zaposlitvene kvote, imamo višje, imamo pa težavo v Sloveniji s kadrom za področje konkurence je izredno zahtevno in je tudi zelo zanimivo, tako v domačem kot v tujem okolju, tako da strokovnjakov praktično ni. Vsi, ki jih dobimo, se izobrazijo pri nas, potem kasneje pač poiščejo boljše delovno mesto. Zato smo odprli tudi, imamo oddelek tudi v Mariboru in smo razširili tudi iskanje kadra po celotni Sloveniji zato, ker je, zato ker je ljubljanski zaposlitveni kader pač bazen izčrpan.

Agencija kot organ nadzora v skladu ZPUNK-1 in ZPUNK-2, to sta dva zakona, še iz preteklosti, ugotavlja kršitev. Vodi postopke in odloča v upravnem postopku kot upravni organ, ki izreka tudi administrativne sankcije. V postopku o prekrških pa deluje kot prekrškovni organ, tega bo v skladu z novim zakonom vedno manj, ker se ukvarjamo večinoma z administrativnimi sankcijami. Ključne pristojnosti agencije so presoja dejanj omejevanja konkurence v skladu z določbami ZPUNK, se pravi, kot sem že omenil, omejevalnih sporumov, Zlorab vročega položaja in presoja skladnosti, skladnosti koncentracij s pravili konkurence in pa sankcioniranje rešitev.

Na tem mestu je primerno, da poudarim tudi še Zakon o medijih. v lanskem letu je bil sprejet Zakon o medijih, ki določa, da je agencija kot pristojni organ za oceno koncentracij na medijskem trgu. In pa določa tudi, zakon določa tudi pristojnosti agencije, ki naj bi se začele uporabljati 1. maja leta 2026, se pravi letos. Bistveno pri tem je, da dodatnih, teh dodatnih pristojnosti ne bo mogoče, ne bo mogoče izvajati z obstoječim kadrom agencije. Predvsem je tukaj sta dva razloga, zaradi tega, ker agencija deluje. po direktivi Ecm Plus, ki o krepitvi vloge organov držav članic, ki z obstoječimi sredstvi ne sme nadomeščati drugih pristojnosti, ki se, ki jih dobimo na agenciji. Se pravi z obstoječim kadrom ne moremo nadomeščati tega, ker nam uredba evropska ne dovoli. Smo pa ocenili, da bomo lahko izvajali te nove pristojnosti po zakonu o medijih z novim oddelkom, se pravi ustanovitve novega oddelka. Zato bo pa, kot smo že omenili, tudi v preteklosti in se seznanjena oba ministrstva, za gospodarstvo in pa za kulturo, približno 500000 evrov in pet dodatnih zaposlitev,

da bo, saj pravim, če bo ostalo to na agenciji, je to pač, so neke zahteve. Zaposliti bo treba tudi nove strokovnjake s področja medijev in pa iz novinarstva, kakor tudi nove inšpektorje, kar v novem zakonu so določena tudi inšpektorska pooblastila, za katere pa na agenciji trenutno nimamo ne ljudi in da agencija tudi ne deluje v skladu z zakonom... / oglašanje iz dvorane/ o inšpektor.... Dan!

Tako da to je, to je edina stvar, ki jo bo treba v prihodnosti urediti, da se začne izvajati določbe, da se začne izvajati določbe Zakona o medijih. Agencija v letu 2025 je zaključila 35 končnih odločitev s področja koncentracij in pa ena od odločitev s področja omejevalnih ravnanj. Se pravi, tukaj skupaj smo izdali 36 odločb, katere se ukvarja, s katerimi se preventivno prvenstveno, ukvarjamo. Pri omejevalnih ravnanjih pa smo v letu 2025 prejeli eno sodno odločbo o prekrških, kar je, to je precej redko sicer, ampak smo dobili. To je podjetje Plamapur. / nerazumljivo sodišče je leta 2023 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo pravne osebe in seveda sta potem pravna oseba in pa odgovorna oseba zoper sodbo vložili pritožbo. Zakaj je to pomembno? Ker leta 2025 je v isti zadevi agencija prejela sodbo višjega sodišča. Kjer smo, kjer je sodbo sodišče potrdilo, je potrdilo odločitev agencije ter izrekla enotno globo v višini 151 tisoč 378,86 evra, odgovorni osebi pa enotno globo 10000 evrov. Bistveno pri tem je, zakaj se soočamo tudi z neko, z nekim vakuumom pri odločanju, ker je leta 2023 je stopil v veljavo pričakovan nov zakon ZPOM-dva(?), ki je uvedel enotni upravni postopek ugotavljanja kršitev in, in s tem tudi administrativnega sankcioniranja podjetij. Pred tem do uveljavitve smo vodili dva postopka, eden je bil upravni postopek, v katerem smo ugotovili kršitev, potem pa še smo sprožili prekrškovni postopek, v kateri smo izdali sankcijo, kar je seveda dodatno podaljšalo izvajanje postopkov pred agencijo. Na področju omejevalnih ravnanj je agencija v letu 2025 obravnavala sedem zadev, v katerih so bile štiri še iz prejšnjih obdobij in tri nove zadeve, v katerih smo opravili tudi preiskavo podjetij, se pravi, agencija lahko izvaja tudi hišne preiskave. Lansko leto je bilo precej plodno glede tega. Izdali smo eno odločbo zaradi razdelitve trga na področju odpadkov, ker pa je bila ena od strank v postopku vključena v program prizanesljivosti, to je izredno pomemben program v sklopu Evropske unije. Podjetja se pri tem, ko ugotovijo, da je prišlo do kršitev konkurence med njimi oziroma so se med sabo dogovorili, lahko pristopijo pred agencijo, priznajo svoje dejanje in zato dobijo znižanje, znižanje sankcije. V skladu z novim zakonom, kar je precej velika novoteta, smo uvedli tudi inštitut znižanja administrativne sankcije na podlagi vloge za poravnavo. To je eden izmed dolgo pričakovanih inštitutov, ki smo jih potrebovali. Navedeni inštitut se kaže kot zelo učinkovit, saj je agencija v letu 2025 ta inštitut uporabila tudi v dveh postopkih zaradi kršitve v verigi preskrbe s hrano. Se pravi, uporabljamo ga na vseh področjih.

Zakaj rabimo ta inštitut? Ker podjetja v Sloveniji tudi ob zavedanju o kršitvah ne uporabljajo našega drugega orodja. To je "leniency", to je, to je, prijave, prijave deležnikov na trgu s katerimi se zniža sankcije, ampak Slovenija je očitno za to vrsto prijave preveč, premajhna. Ob tem pa seveda agencija polaga, da poudarja, da na podlagi vloge za obravnavo predmet katere je bilo priznanje odgovornosti pravne osebe za nepriglasitev koncentracije in pa izvrševanje predmetne koncentracije pred izdajo odločbe, smo zaključili več dalj časa trajajočih postopkov zoper isto pravno osebo in tako pravnomočno zaključili omenjeno zadevo za posamezne stranke.

Tu bi rad poudaril še, da je ob uveljavitvi administrativnega sankcioniranja, agencija imela več odprtih postopkov starejšega datuma. Se pravi, zadeve se nam vračajo, od katerega si sedaj prizadevamo zaključiti po pravilih administrativnega sankcioniranja, kar je seveda bolj učinkovito. Kot vemo, je bilo vodenje dvojnega postopka še veliko bolj zamudno, zaradi česa pa agencija prioritetno rešuje tudi starejše zadeve, da pridemo nekako na zeleno vejo. V letu, kot sem že omenil, 2025 je agencija sankcionirala enega kršitelja zaradi neposredovanja zahtevanih podatkov agenciji. To je tudi, kadar agencija zbira podatke z zahtevami za posredovanje podatkov podjetij. In smo ga kaznovali, tega posameznika, v višini 958 evrov, kar je bolj, kar je bolj simbolična kazen, ampak pač razširjamo, to je pač, to je možnost, da razširjamo vedo o sebi.

Večina, potem imamo še koncentracije, večina obravnavanih zadev sicer vodi na področje presojanja koncentracij, v letu 2023

smo obravnavali 35 zadev, to se pravi, to so mergerji, to so, ko se velika podjetja združujejo. Izdali smo tudi toliko končnih odločb, je agencija je izdala 31 odločitev o skladnosti koncentracij s pravili konkurence, štiri odločbe pa niso bile niso bile podrejene našemu zakonu / nerazumljivo/. Izredno pomembno je, da ima agencija tudi možnost odločitve v poenostavljenem postopku, od tega je bilo 21 postopkov v lanskem letu. Se pravi, tukaj, zdaj se ukvarjamo, to nam daje možnost, da se ukvarjamo s pomembnejšimi, da se ukvarjamo s pomembnejšimi casi. Se pravi, pred tem smo opravili vse, vse priglasitve po enako trajajočem postopku. Seveda kompleksnost zadev v Sloveniji se povečuje. Teh malih prijav, kratkih prijav je vedno, je vedno manj. Je pa koncentracija trga v Sloveniji zelo velika in v prihodnje pričakujemo, da bomo, da se bo število koncentracij zmanjšalo, se bo pa povečalo število zahtevnih koncentracij v drugi fazi. Seveda tu potem je tudi primerno razmisliti, znesek takse za priglasitev koncentracije tudi v milijardnih poslih znaša 2 tisoč evrov. Se pravi, kar je, kar je neka / nerazumljivo/, podjetja včasih prijavljajo koncentracije samo za to, da dobijo naše mnenje, da je res, da je nekaj v skladu. Recimo Srbija ima 20 tisoč evrov, Avstrija 6 tisoč evrov, Nemčija pa 50 tisoč do 100 tisoč priglasitve. Naj omenim, da gre tukaj za posle, ki so vredni nad 35 milijonov in več, se pravi, ta taksa bi mogoče bilo smiselno potem presoditi ali je primerno ali ne.

Potem imamo še nedovoljena ravnanja po Zakonu o kmetijstvu. Agencija je leta 2025 izdala dve odločbi. Na podlagi vloge za poravnavo smo se o njih tudi pogodili, eno višini 10 tisoč evrov. Gre pa tukaj, da, se pravi, da je šlo za kršitev Zakona o kmetijstvu. V drugi zadevi smo pa izdali odločbo in izrekli administrativno sankcijo v višini 181 tisoč evrov. Zoper to odločbo je bila vložena tožba v upravnem sporu, o kateri sodišče še ni odločalo. Tukaj je bistveno tudi, da poudarim, da zoper vse naše odločbe, zoper vse naše odločbe, ki niso pozitivne, se odvija postopek na sodišču, pred katerim potem tudi agencija nastopa s svojim kadrom, se pravi, nas ne zastopa tukaj, ne zastopa naše državno odvetništvo ampak izključno s svojimi, s svojimi kadri in pa kot direktor, kot, kot zakoniti zastopnik. Izvedli smo, na področju kmetijstva smo izvedli tudi eno sektorsko raziskavo, in sicer sektorsko raziskavo o skladnosti zadrug pri odkupu kmetijskih in živilskih proizvodov. Tukaj vas podatki ne bi preveč utrujal, je pa zadeva takšna, da niti ena od 25 zadrug v Sloveniji ni izpolnjevala zakonskih pogojev iz Zakona o kmetijstvu. Se pravi, da ni upoštevala bodisi plačilnih rokov, niso bile določene pogodbene kazni, ni upoštevala pisnosti pogodb in obvezne sestavine pogodb in pa še pri nekaterih so obstajale še druge potencialne kršitve.

Potem še imamo sektorske raziskave s področja naših osnovnih pristojnosti. V letu 2025 smo zaključili eno sektorsko raziskavo, in sicer sektorsko raziskavo trga televizijskega oglaševanja. Tu, se pravi, te raziskave vse so objavljene na naši spletni strani.

Tukaj še poudariti, želel bi poudariti tudi, da glede sodnega varstva, kot sem že omenil, zoper odločbe agencije ni pritožbe, vendar pa je možnost uveljavljanja sodnega varstva, sodnega nadzora. Se pravi, agencija je prejela v lanskem letu zgolj eno sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanaša na postopkovne kršitve, še vedno pa tako ostajajo vse težave, ki smo jih postavili že v preteklosti. Agencija v primerih, ko Upravno sodišče Republike Slovenije zadevo vrne agenciji v ponovni postopek, nima možnosti pritožbe na Vrhovno sodišče, tako da to je težava in dejansko nimamo sodne prakse višjih, višjih, Vrhovnega sodišča pri konkurenčno pravnih zadevah. Agencija se je tukaj že aktivno vključila v zadeve, želeli smo vložiti ustavno pritožbo in pa pobudo za oceno ustavnosti zadevne zakonodaje pred Ustavnim sodiščem, ki pa so bile seveda zavrnjene. Težava tega je, da so, glede sodnega nadzora so, predvsem naši postopki so dolgotrajni tako ali tako že pri nas, pa še potem pa se odvija še na sodišču več let. Se pravi, vedno rešujemo zadeve nazaj, ko se nam vrnejo ponovno izvajanje. Tako da je potrebno tudi tu razmisliti o nekem novem pristopu oziroma obveznosti sodišč, da bi morali izdajati odločbe. Poudaril bi še rad, da vse odločbe, ki jih sprejme AVK, so pregledane s strani Evropske komisije, čisto vse, se pravi, da dobijo zeleno luč, da je sodna, da je praksa enaka po vseh državah EU. Kljub temu, da je Evropska komisija reče, okej, mi na našem sodišču ne uspemo in so zadeve vrnjene v našo pristojnost.

Imamo potem še za obveščanje, obveščanje javnosti, to je zelo pomembno področje konkurence. Ozaveščamo na ravni institucionalnega in poslovnega okolja ter potrošnikov. To delujemo preko spletnih strani, imamo tudi svoj

account, imamo tudi Link profil, kjer objavljamo svoje mišljenje, svoje ideje, svoje delovanje. Sodelujemo tudi na mednarodni ravni, smo se pravi člani OECD, skupine za konkurenco, imamo evropsko mrežo za konkurenco ki se udeležujemo. Se pravi, ker vsi postopki v Sloveniji so tudi evropski postopki, ne zadevajo samo slovensko zakonodajo, temveč tudi evropsko zakonodajo. Potem vsako leto vsi tudi vabljeni, če vas zanima področje, da se udeležite, imamo dan konkurence. Vsako leto to izvajamo že deset let, je zelo visokem nivoju. Lansko leto je bil ključni, ključni govornik bivši predsednik grškega organa za varstvo konkurence in pa sedaj profesor na University College v Londonu. Se pravi, vsako leto imamo zelo vrhunsko mednarodno udeležbo. Seveda pa bo agencija za odkrivanje domnevnih kršitev tudi v bodoče usmerila svoje aktivnosti v prepoznavnost. To se pravi, to je program, program prizanesljivosti, kjer podjetja sama ugotovijo, da je nekaj narobe in prijavijo AVK, potem pa ta izpelje svoje postopke. Institut poravnav in pa seveda zbiranje informacij. Tako da to je naš bistveni cilj, da se javnost seznanimo in bo potem mogoče konkurenca v Sloveniji boljša, bolj učinkovita. Se pravi, naši trgi, kateri nas zanimajo, so potem tudi trgi energetike, farmacije, hrane, digitalno in pa zeleno gospodarstvo in pa vse ostalo, kar je s tem povezano. Tako da to je ena kratka predstavitev, s čim smo se ukvarjali v lanskem letu. Drugo pa, če vas še pa bo.

Hvala lepa za dodatno razlago, gospod direktor. Sedaj pa želi mogoče besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo? Ne. Potem pa predajam besedo državnemu svetniku Danijelu Kastelicu, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik odbora. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in ostali prisotni. Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se je včeraj sestala na svoji 39. seji in seznanila z letnim poročilom Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence za leto 2025, ki ga ocenjujemo kot kakovostnega in pa tudi informativnega. Na podlagi izčrpne uvodne predstavitve vsebine poročila, v kateri je predstavnik agencije v veliki meri opozarjal na kadrovske težave, s katerimi se sooča agencija, smo se člani komisije spraševali predvsem o ustreznosti obsega kadrovske sestave agencije glede na kompleksnost njenega dela. Kot primer smo izpostavili le eno izdano odločbo v lanskem letu na področju omejevanja ravnanj, četudi je bilo v obravnavi sedem zadev. V zvezi s tem smo prejeli pojasnilo, da se navidezno majhnim številom zadev, ki jih obravnava agencija v zvezi z omejevanjem ravnanj podjetij skrivajo zapleteni in dolgotrajni postopki z velikim številom strank v okviru kartelov tudi od štiri do šest. Pa tudi, da imajo podjetja v postopku obravnave z vidika upravnega postopka številne pravice, kar še dodatno podaljšuje postopke, ki lahko posledično dobijo epilog čez nekaj let. Razprava je tekla tudi o naporih agencije za zagotovitev ustreznega kadra za izvajanje njenega dela, zlasti kadra z inšpekcijskimi pooblastili, kot to predvideva zakon o medijih. Njegovih odločb agencije zaradi objektivnih okoliščin, predvsem pa pomanjkanje kadra in finančnih sredstev, še ne izvaja. Seznanjeni smo bili tudi z napori agencije za zapolnitev kadrovskih kvot, ki ima s tem velike težave. Soočajo se odhodi sodelavcev, ki jih je težko nadomestiti, saj praviloma le malo število kadrov lahko takoj začne v polnosti izvajati tako kompleksno delo. Praviloma se morajo prej dodatno izobraziti, zlasti se tiče področja omejevalnih ravnanj, pri čemer je večina izobraževanj na voljo v tujini, le manjše število v Sloveniji. Predlagali smo tudi razmislek o morebitni spremembi veljavne zakonodaje na način, da bi se kar v okviru agencije zagotovilo drugostopenjski senat, ki bi omogočil hitrejše reševanje sporov glede izdanih odločb agencije. Slednje si namreč že dlje časa aktivno prizadeva spremeniti trenutni sistem, v skladu s katerim se na prvi stopnji na predlog strokovne službe odločitve sprejema senat agencije, ki je sestavljen iz petih članov, odločbo agencije pa je možno izpodbijati

na upravnem sodišču na podlagi vložene tožbe. Pri tem agencija beleži zelo slabo statistiko, saj sodišče večino njenih odločb razveljavi. Agencija pa ob tem ni deležna ustreznih povratnih informacij oziroma instrukcij sodišča kako naj vodi postopke na bolj učinkovit in vsebinsko pravilen način. Ker očitno trenutni pristop agencije po oceni sodišča ni ustrezen, tudi dejstvo, da agencija pred vsako izdajo odločbo pridobi soglasje Evropske komisije v skladu s pogodbo o delovanju Evropske unije, očitno ne zadošča. Spoštovane in spoštovani, toliko na kratko z naše strani, hvala za pozornost.

Hvala lepa tudi vam, gospod Danijel, za podajo mnenja k letnemu poročilu, sedaj pa odpiram razpravo na ta poročila. Želi kdo razpravljati? Gospod Gladek, izvolite.

Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani predstavniki Agencije za varstvo konkurence. Jaz imam eno vprašanje, ki sem ga zastavil že lani, pa ga bom letos ponovil, zato ker pač v poročilu ne najdem nekih informacij na to temo. In sicer, kot veste, je bilo leta 2023 zelo odmevna afera, kar se tiče nakupa računalnikov, 13000 računalnikov. Okrog tega smo se v Državnem zboru kar veliko ukvarjali. Po vaših objavah na vaši spletni strani ste 11. 4. 2024 uvedli oziroma izvedli nenapovedane preiskave pri potencialnih kršiteljih, bom rekel, tega javnega naročila. Zdaj pa, ko gledam, bi rekel, vašo spletno stran oziroma javno dostopne podatke ne vidim pač nobene informacije, glede na to, da je minilo že več kot dve leti od tega, ne najdem konkretne informacije, kaj se zdaj s to zadevo dogaja, zato imam čisto konkretna vprašanja. Ali je AVK v zadevi nakupa 13000 prenosnih računalnikov že izdal sklep o uvedbi postopka? To je eno vprašanje. Če da, kdaj je bil sklep izdan in kdaj se izteče dvoletni inštrukcijski rok za izdajo odločbe. Če pa ne, zakaj po izvedenih preiskavah, kot rečeno, v letu 2024 več kot dve leti od tega še ni formalno uveden oziroma uveden noben postopek oziroma v kakšni fazi je trenutno ta zadeva? Toliko. Hvala.

Hvala lepa. Predajam besedo gospodu Andreju, izvolite.

Hvala lepa za vprašanje. Zadeva, zadeva, kot ste jo omenili, je v teku pri nas, ja, nekaj več kot dve leti oziroma sredi leta 2024. Inštrukcijski rok je pač inštrukcijski rok, katerega se trudimo spoštovati. Vendar v tej zadevi zaradi velike količine zaseženega materiala in pa vseh dokazov, še nismo uspeli vsega predelati. Zagotavljam pa, da bo zadeva, zadeva se bo preiskala tako kot po vseh standardih. Ni pa dveletni rok v naših postopkih ni nič nenavadnega, recimo komisija pri svojih postopkih /nerazumljivo/ je potrebovala deset let, da je ugotovila, mi bomo dosti hitrejši. Se pravi, zadeva, zadeva se odvija. Na naši spletni strani bo pa objavljeno kmalu to, kar vas je zanimalo, se pravi, se bliža postopek koncu oziroma koncu pač nekemu, nekemu vmesnem delu, ker seveda zadeva bo šla na sodišče po navadi tako v vsaki, vseh primerih. Se pravi, bo izdano. V preiskavi so bile narejene, je prioritetna zadeva in se in bo v kratkem rešena.

Hvala vam za podan odgovor. Sedaj pa predajam besedo naslednjim, to je gospa Mateja Čalušić, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Hvala za predstavitev, predvsem tudi dosedanje delo, ker sem v določenem obdobju imela priložnost tudi sodelovati na področju kmetijstva in prehrane.

Morda tudi uvodoma pojasnilo oziroma potrditev pobude preko Državnega sveta. Pa ne vem, ali se nisem poglabljala na način ali je predlog, ki ste ga v Državnem svetu podali, na kakšen način bi se določeni postopki odločanja lahko pospešili, pa vendar vseeno, kakršnakoli pobuda, jo pozdravljam in da se lahko tudi v prihodnje na ta način obravnava. Morda tudi predlogi spremembe zakonodaje, katera bi lahko pripomogla na področju same konkurenčnosti.

Morda samo nekaj besed ali pa kot vprašanje. Enostavnejše v sami razpravi, kar se tiče konkurence, zagotavljanja konkurence, na eni strani tudi varstva

potrošnika v verigi preskrbe s hrano glede na same ugotovitve kršitev dejansko posameznih zadrug, poslovnih subjektov, kar se v verigi dogaja, je moje vprašanje, pa še vendar tudi sicer v letu 2026 nedopustno, da bi se kakršnekoli izvedbe pogodbe ne plačevale. To se mi zdi izredno sporno in morda tudi samo kot kratko obrazložitev ali pa vprašanje glede na poročilo. Ali se tudi na tem področju dodatno in vezano na izdane odločbe bo v letošnjem letu ali pa v prihodnjem, če lahko v kratkem pričakujemo, da se bodo zgodile pobude za samo spremembo zakonodaje za to, da se zaščiti posamezne akterje v verigi preskrbe s hrano? Vemo, da je sodelovanje še vedno od pridelovalca, kmeta pa vse do trgovca izredno nestabilno, da se je tudi kodeks ponovno obujal in vzpostavil in ali boste tudi na tem področju nadaljevali? Se pravi zakon, vem, da vas zavezuje, pa vendar, kakšni so nadaljnji koraki in če bodo predlogi za spremembo zakonodaje?

Sedaj pa še na kratko o aktualni temi. Pa je moje vprašanje, glede na to, da je to letno poročilo, pa se potem tudi v Državnem zboru morda redkeje srečujemo s samo agencijo. Konkretno na področje trga goriv, se pravi na samo koncentracijo, ki se na tem področju dogaja. In v zadnjih dneh smo tudi priča dodatnim novim maržam na pogonska goriva. In imamo enega izmed največjih igralcev, ki je tako velik, da lahko vsak pretres v njegovem poslovanju vpliva na celotno državo in potem to seveda ni zdrav trg. To je trg, ki zahteva stalni nadzor in večjo preglednost in aktivno politiko zmanjševanja vstopnih ovir. In seveda pa tudi, če ista vlada takemu trgu še zviša dovoljene marže, mora zelo jasno pojasniti, na podlagi katere analize se je ocena naredila, da ta ukrep ne bi dodatno slabil položaja potrošnikov.

In pri tem imam seveda ključna vprašanja. v kolikor danes na njih ne boste morali na vse odgovoriti, se bom tudi kasneje aktivirala z dodatnimi poslanskimi vprašanji. Pa vendar, program za naprej, za letošnje leto, glede na dogajanje, ki smo mu bili priča že od marca meseca, kjer smo imeli motnje v oskrbi s samimi gorivi, čisto vsi, od potrošnikov, vseh državljanov, kmetov, da ne govorimo, pa so bili različni pozivi na tem področju, kaj se dogaja. Moje vprašanje, ali bo agencija glede na lastne ugotovitve in raziskave, ki ste jih imeli na tem področju iz leta 2017 in 2021, pripravila novo sektorsko raziskavo, ki je po mojem mnenju zelo pomembna za trg pogonskih goriv, posebej po dvigu najvišjih dovoljenih marž v letu 2026. Ali bo agencija preverila, če so se pri samem prevzemu OMV-ja v Sloveniji s strani Mola in po odprodaji dela črpalk Shella, konkurenčne razmere dejansko izboljšale ali pa trg še vedno ostaja preveč konkurenčen? Ali bo agencija posebej analizirala položaj Petrola kot največjega ponudnika na trgu in morebitna tveganja, ki izhajajo iz njegovega položaja pri oskrbi, logistiki, cenah in vplivu na delovanje celotnega trga? Če se bo presojalo, ali so okoliščine zmanjšanja dobav v marcu mesecu, v letu 2026, kateremu smo bili priča in ter kasnejši dvig dovoljenih marž, odpirajo vprašanja, ki so pomembna z vidika varstva konkurence, zlasti glede zlorabe tržne moči in drugih ravnanj in seveda v okviru svojih pristojnosti, če boste intenzivnejše sodelovali s tržnim inšpektoratom, SDH-jem, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in drugimi organi, če se pojavljajo sumi glede samega ravnanja? In zato je treba, je potrebno na tem področju večjo pozornost in če bo trg pogonskih goriv leta 2026 ponovno poglobljeno, če se bo pregledalo, ali bomo samo še enkrat poslušali, da je trg izredno koncentriran in potrošniki pa bomo potem plačevali samo še po višjih cenah goriva?

Najlepša hvala.