Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 2. nujno sejo Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide. Zadržani ni nihče. Na seji kot nadomestni članice in člane odbora s pooblastili sodelujejo: Maruša Babnik nadomešča Andreja Poglajna. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: predstavitev Mateje Ribič, kandidatke za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je predstavitev Mateje Ribič, kandidatke za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve.

Predlog kandidatke za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve z dne 25. petek..., 28. 5. 2026 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Na sejo odbora sem k tej točki povabil gospo Matejo Ribič, kandidatko za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve. Mateja Ribič, ki je predlagana za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora, predstavila odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatke, ki ga bomo v roku prvega odstavka 231. člena Poslovnika, to je takoj, najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi poslali predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Gospo Matejo Ribič, kandidatko za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve, vabim k besedi in prosim, da se predstavi odboru.

Predsedujoči, hvala za besedo in lep pozdrav!

Lepo pozdravljeni tudi vsi ostali poslanke, poslanci in tudi ostali prisotni v tej dvorani!

Najprej bi se želela zahvaliti, da mi je bila sploh dana možnost, da sem danes tukaj pred vami kot kandidatka za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve. Bi najprej tudi povedala par besed o meni. In sicer prihajam iz Novega mesta, sem univerzitetna diplomirana pravnica s 25-letnimi delovnimi izkušnjami in s 15-letnimi delovnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih.

Delovala sem večji del oziroma skoraj celo moje 25-letno obdobjev javnem sektorju, na različnih področjih, od najožje državne uprave eno leto, v sodstvu, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje skoraj pet let, tako da mi je poznan tudi ta sistem. Bila sem devet let v domu starejših občanov, od tega sedem let kot direktorica. Delovala sem tudi dve leti in pol na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot državna sekretarka. Nato pa sem zdaj zadnji dve leti in pol, opravljam delo v lekarniški dejavnosti.

Ministrstvo poznam oziroma kot sem omenila, sem delovala na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sedaj je določeno delovno področje in sicer vse kar se tiče trga dela in delovnih razmerij šlo iz tega ministrstva na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ostale zadeve so pa v bistvu enake, kakršne so bile prej, s tem, da se je zdaj še bolj poudarila sama demografija in ne samo družinska politika.

Na tem ministrstvu se mi zdi najbolj pomembno in tisto, kar je tudi pomembno za ljudi, je dolgotrajna oskrba. In sicer, veliko se je v zadnjem času govorilo o tem, da stanovalci plačujejo za enake oziroma podobne storitve različno ceno. Razlog je v tem, da so stanovalci, ki so bili prevedeni, pravočasno prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe, plačujejo storitve po dolgotrajni oskrbi, kar prinaša bistveno nižje položnice. Vsi ostali stanovalci oziroma skoraj vsi pa so od 1. 12. 2005, 2025, bili sprejeti v domove starejše na podlagi Zakona o socialnem varstvu, kar pomeni bistveno višje položnice kakor za vse tiste, ki so bili sprejeti, so bili prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe.

Zavedam se, da je to področje, ki ga je potrebno urediti v čim krajšem možnem času in sicer za nazaj, se pravi vse od

1. 12. 2025 in potem vse od takrat, ko so bili stanovalci sprejeti v domove, ker bomo le tako lahko izenačili, da stanovalci, ki potrebujejo enake storitve in tudi prejemajo enake storitve, živijo oziroma stanujejo v enakih ali primerljivih sobah, da bodo plačevali isto ceno. Na področju dolgotrajne oskrbe se potem tudi, je bil že sprejet zakon, ki še ni začel veljati, da vsi upokojenci ne plačujejo prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tukaj bi želela poudariti, ker je tudi prišlo že nekaj vprašanj, da kljub temu, da prispevka za dolgotrajno oskrbo ne bodo plačevali, do pravic še vedno so vsi upravičeni, da ne bi tukaj prišlo do kakšnega napačnega razumevanja, da če ne plačujejo, nimajo potem pravic do dolgotrajne oskrbe. Kar je potrebno tukaj narediti oziroma bi bila moja tudi ena izmed prioritet je, da je potrebno poenostaviti postopke sprejema oziroma prevedbe izdajo odločb za dolgotrajno oskrbo. Razlog v tem, da sedaj tako dolgo traja, da pride do izdaje odločbe, bi želela poudariti, da ni v tem, da na vstopnih točkah ne bi delali, da bi delali počasi, da ne bi bili za to usposobljeni, ampak je predvsem v tem, da še ni vzpostavljenega informacijskega sistema, ki bi omogočal hitrejše izdajanje odločb. In sedaj v praksi dejansko izgleda tako, da zaposleni pridobivajo vse podatke, ki so potrebni za privedbo stanovalcev in tudi glede plačila, se pravi premoženjsko stanje, katastrski dohodki, vse pridobivajo ročno. Se pravi, je potrebno čim prej vzpostaviti informacijski sistem. Izvajalec, ki je bil izbran, pri tem ni bil uspešen, pri sami implementaciji, tako da, kolikor mi je znano, je zdaj tudi postopek za prekinitev pogodbe s tem izvajalcem.

Drugo veliko področje, ki ga pokriva to ministrstvo, so socialni transferji, se pravi tudi vse pravice iz socialnih zadev. Tukaj je glavna prioriteta to, da bi zagotovili preprečevanje zlorab, in sicer to lahko naredimo s krepitvijo nadzora na samem terenu. Naše vodilo oziroma tudi moje vodilo pri ministrovanju, če bom bila za to potrjena, je to, da zdrav človek rabi delo in ne socialne pomoči in da je socialna pomoč je v bistvu za tiste, ki niso zmožni delati in ne za tiste, ki nočejo delati. In osebno zelo podpiram socialno državo in ravno preprečevanje zlorab bo doprineslo tudi do tega, da bodo vsi socialni transferji dejansko prišli do tistih, ki jih potrebujejo. Moramo se zavedati, da določene osebe resnično niso zmožne delati, ne morejo opravljati dela in tem moramo pomagati in zato mora biti ta solidarnostni sistem, se pravi, da vsi, ki lahko delamo, tudi dejansko smo delovno aktivni. Na tem področju je potrebno sprejeti določene ukrepe, da bo, da se bo vse delovno aktivne, ki so zmožni za delati, spodbujalo za to, da delo opravljajo in da na ta način tudi omogočajo, da res socialni transferji, da ne zmanjka denarja in da dejansko pridejo do tistih ljudi, ki to potrebujejo. Pri socialnih transferjih je bilo že večkrat tudi rečeno, tudi v obdobju sedanje odhajajoče Vlade, da si ne želijo gledati, da nekdo, ki pride na center za socialno delo in odda vlogo za denarno socialno pomoč, da se pripelje s svojim najnovejšim BMW-jem. In tudi naše vodilo je to, da je to pač potrebno preprečiti.

Naslednje področje je družina. Tukaj bi želela poudariti, da ima Slovenija enega najboljših sistemov starševskega varstva, to nam priznajo tudi v tujini. Vendar kljub temu, da imamo enega najboljših sistemov starševskega varstva, to še vedno nam ne pomaga dosti na našem področju demografije, ki je demografska slika zelo slaba. Se pravi, rojstev v Sloveniji je premalo, ampak se bom tega dotaknila tudi v nadaljevanju.

Glede družinske politike se zavzemam za to, da bi bila postopna uvedba brezplačnega vrtca in pa, da družina z otroki ni del socialne politike. Družinska politika se moramo zavedati, da je temelj demografskega razvoja vsake države. In moram reči, da razumem tiste starše, ki delajo, imajo otroke v vrtcu, plačujejo visoke najemnine, nimajo visokih plač, plačujejo kredite, da jim je težko in jim je težko gledati po drugi strani družine, kjer starši prejemajo denarno socialno pomoč iz kakršnih koli razlogov - imajo ravno tako dva otroka v vrtcu. In z vsemi subvencijami, ki se jih prejema, subvencioniranje vrtca, subvencioniranje najemnine, visoki otroški dodatki, dejansko na koncu meseca, ko se potegne črto, te razlike skoraj ni oziroma včasih se lahko celo zgodi, da je razlika v plus v tistih družinah, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Se pravi, razlika med plačilom za delovno aktivno prebivalstvo in med prejemanjem socialnih transferjev, kamor ni vključena samo denarna socialna pomoč, ampak je treba tukaj prišteti tudi subvencije najemnin, subvencioniranje vrtcev, je premajhna in ni spodbudna za to, da bi se ljudje vključevali na trg dela.

Kot sem že omenila, imamo v Sloveniji, pa ne samo v Sloveniji, tudi na splošno v Evropi zelo slabo demografsko sliko. In bi na tem področju želela poudariti, da tukaj gre za sistem vrednot celotne družbe. Se pravi, potrebno je zavedanje vseh. Tukaj se ne delimo na koalicijo, opozicijo, na leve, na desne, ampak se moramo vsi zavedati, da če se nekaj na tem področju ne bo naredilo, da se bo število rojstev v državi Sloveniji povečalo, se nam tukaj kar slabo piše. To je, kot sem dejala, izziv celotnega naroda in tudi izziv, ne samo ministrstva za katerega kandidiram kot ministrstva, ampak izziv vseh ministrstev. Kajti demografija, to kakšna bo demografska slika v Republiki Sloveniji je odvisno tudi od stanovanjske politike, od samega šolstva, od zdravstva, od tega, v kakšno okolje naj bi mlada družina spravila svoje otroke. In na tem področju bi si prizadevala, da bi bilo čim manj takšnih okoliščin, da se družine ne bi odločale za otroke. Se pravi, da ne bi bile najemnine previsoke, da ne bi bili vrtci, ko plačajo položnice za vrtec, da jim potem ne ostane premalo za vse ostale zadeve. Šolstvo, da je takšno, da potem lahko mladina, otroci dobijo primerne službe, primerne zaposlitve. In tudi razne davčne olajšave, razne pač iz vidika financ olajšave, ki bi omogočale, da bi potem mladi do določenega leta imeli večjo neto plačo. Je pa tukaj tudi zelo pomembno, da imajo mladi javno spodbudo glede starševstva in da je dobro sprejeto v naši družbi, da imajo družine veliko otrok in da ni neka stigmatizacija tistih družin, ki imajo štiri, pet, mogoče šest ali celo več otrok. Zelo se zavedam, da odločanje za otroka ne more biti na silo, zato sem tudi že poudarila prej, da bi se potrudila in bi s svojo ekipo skušali uvesti take ukrepe, da bi zmanjšalo okoliščine ali pa spremenilo okoliščine, zaradi katerih se zdaj mlade družine odločajo, da otrok nimajo.

Na tem področju so, potem tudi kar precejšnja vsebina v zvezi z invalidi. Tukaj je zelo pomembno, da se skrbi za vključenost vseh invalidov v našo družbo in da imajo tudi enak dostop do vseh javnih storitev, tako invalidi, kot imamo to tudi ostale osebe. Zelo pomembno se mi na tem področju tudi zdi, da se nobenih ukrepov ne

sprejema brez invalidov, se pravi, da o invalidih nič brez njih in pa da se spodbuja tukaj tudi zaposlovanje. Veliko invalidov si želi in so tudi zmožni s preostalo delovno zmožnostjo opravljati določeno delo. In se mi zdi, da je tukaj na tem področju še neko okno, ki ga lahko izboljšamo, da tem invalidnim osebam omogočimo, da se vključujejo na trg dela ali v druge oblike opravljanja dela, seveda v skladu z njihovimi zmožnostmi. v kolikor pa te zmožnosti nimajo, je pa spet povezano s socialno državo in s socialnimi transferji, da se jim omogoči, da imajo dovolj sredstev za preživetje in da se jih ujame v to socialno mrežo. To so na kratko vsebine, ki sodijo pod Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, katerega kandidatka za ministrico sem.

Bi na tem mestu tudi zaključila s to mojo kratko predstavitvijo in bi raje dala možnost vam, da me še povprašate o zadevah, ki se vam zdijo pomembne in ki si želite odgovore in bodo odvisni od tega, ali se me danes potrdi. Hvala lepa.

Mateji Ribič se zahvaljujem za predstavitev in dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatki postavi vprašanja.

Pred tem pa dovolite še eno pojasnilo. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo le na delovno področje Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve. Predlagam, da se članice in člani odbora najprej postavijo določen sklop vprašanj, na primer trije poslanci, potem se odgovori na ta vprašanja in potem gremo v drugi sklop vprašanj.

Odpiram razpravo in prosim za prijave. Sandra, imate besedo?

Najlepša hvala predsednik, lep pozdrav kandidatki, lep pozdrav vsem članom in vsem ostalim poslancem, ki niso člani.

Najprej bi se rada dotaknila teme, ki ste jo na začetku omenila, različna cena zaradi dveh različnih cen do domov za starejše, zaradi dveh različnih zakonov. v začetku tega novega mandata je Svoboda skupaj z Levico in Vesno dala predlog zakona, da se to popravi, ampak se je trenutna koalicija, ki zdaj sestavlja vlado, temu uprla. Tako da do zdaj bi to že imeli urejeno, ampak upam, da boste to prvo stvar tudi, kakor ste rekli, da boste najprej to začela urejati in boste to tudi popravila.

Jaz bom razpravo začela s tem, da v bistvu danes ne odločamo samo o ministrici kot taki, ampak odločamo, v kakšni državi želimo živeti. Odločamo o tem, kakšno skrb bomo namenili starejšim, družinam, invalidom, delavcem in vsem tistim, ki so od države najbolj odvisni takrat, ko so najbolj ranljivi. Zato bi začela pri sami kandidatki.

Spoštovana kandidatka, v času ministrovanja Janeza Ciglerja Kralja ste bili državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pokrivali pa ste področje dela, če sem prav razumela iz vaše predstavitve. Zato je v bistvu moje prvo vprašanje povsem legitimno: katere vaše dosedanje izkušnje in izkušnje in kompetence vas usposabljajo za vodenje Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve? Če mi lahko razložite, kako se je vaše delo takrat prepletalo tudi z ostalimi področji? Gre namreč za enega najzahtevnejših resorjev v državi, področje socialnega varstva, pokojninskega sistema, dolgotrajne oskrbe, invalidskega varstva, družinske politike, tudi socialnega dialoga in demografskih izzivov. Me pa zelo žalosti, da je iz imena trenutnega ministrstva izginilo področje enakih možnosti. Zanima me, ali menite, da je bila opustitev področja enakih možnosti iz imena ministrstva namerna odločitev? Kakšno sporočilo s tem pošiljajo ženskam, invalidom, starejšim, mladim, pripadnikom manjšin in vsem drugim skupinam, ki se še vedno srečujejo z različnimi oblikami neenakosti? Kako boste vi zagotavljali enake možnosti za vse prebivalce Slovenije? Se pravi, če bo ta tema tudi izvzeta, tako kot je bilo ime spremenjeno in izvzeto, upam, da ne bo, ampak saj boste odgovorili.

V času tretje vlade Janeza Janše smo med epidemijo covida 19 bili priča

številnim posegom, tudi v človekove pravice, svobodno izražanja in druge temeljne svoboščine. O tem so opozarjali pravniki, nevladne organizacije, stroka, skoraj vsi. Vi ste bili takrat del vodstva ministrstva, zato vas sprašujem: ali boste kot ministrica ob vsakem morebitnem poskusu omejevanja človekovih pravic, enakih možnosti ali diskriminatornih praks odločno ukrepali tudi če bi takšni predlogi prihajali iz vrst vaše koalicije? Kje osebno postavljate mejo med legitimnim izvajanjem politike države in posegom v človekove pravice? In ali nam lahko navedete konkreten primer iz obdobja zadnje vlade Janeza Janše, pri katerem danes menite, da bi morali kot državna sekretarka mogoče ravnati drugače?

Ko pa govorimo o skrbi za starejše, pa ne moremo mimo vprašanja koncesij. V času ministrovanja Janeza Ciglerja Kralja je ministrstvo v letih 2021 in 22 podelilo koncesije za skupno 2392 mest v domovih za starejše. Po dostopnih podatkih pa je bilo realiziranih zgolj 327 mest. To pomeni, da velika večina podeljenih koncesij ni bila realizirana. Zato vas sprašujem, ali lahko danes ocenite, da je bila takšna politika podeljevanja koncesij napaka, ali je bilo to pravilno? Kako ocenjujete prakso podeljevanja koncesij, ki niso bile realizirane in ali se strinjate, da ti podatki kažejo na pomanjkljivosti obstoječega koncesijskega sistema? In ko govorimo o starejših, se žal obdobja epidemije covida 19 tudi ne moremo izogniti. To je bilo obdobje, ko so bili prav stanovalci domov za starejše med najbolj prizadetimi skupinami v Sloveniji. Želim vas vprašati sledeče: kako danes ocenjujete ravnanje države do stanovalcev domov za starejše med epidemijo? Ali menite, da je bilo storjeno vse, kar bi moralo biti storjeno? Ali danes ocenjujete, da bi morale biti nekatere odločitve mogoče drugačne? In ali ima država dolžnost opraviti iskreno refleksijo o dogajanju v domovih za starejše med epidemijo?

Potem grem naprej na socialno reformo, in sicer sistem dolgotrajne oskrbe. V času vlade doktorja Roberta Goloba je bilo vzpostavljenih 16 vstopnih točk po Sloveniji. Bil vzpostavljen register izvajalcev dolgotrajne oskrbe, vzpostavljen je bil tudi sistem financiranja, ki ga s tako imenovanim interventnim zakonom podiramo. Po zadnjih podatkih pravice iz dolgotrajne oskrbe koristi približno 30000 ljudi. Poleg tega je bilo za domove za starejše in druge socialno varstvene zavode namenjenih približno 250 milijonov evrov investicij in zagotovljenih približno 3000 novih oziroma nadomestnih mest. Sprejet je bil tudi Zakon za izboljšanje kadrovskih pogojev v socialnem varstvu. In dolgotrajni oskrbi. Zato me zanima, ali boste nadaljevali izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe in kako? Ali podpirate strategijo deinstitucionalizacije 2024-2034? Ali podpirate nadaljnji razvoj storitev v skupnosti? Ali boste sredstva še naprej usmerjali v pomoč ljudem na domu, oskrbovalcem družinskih članov in podporo v skupnosti? In ali podpirate načelo, da mora človek čim dlje ostati v domačem okolju, če si seveda to sam želi in če je to tudi zmožen narediti?

Potem je področje demografske politike. Zame demografska politika res ni ne leva ne desna. Pač za to moramo poskrbeti vsi skupaj in prav je, da o tem govorimo široko in odprto. Vsi vemo, da mladi potrebujejo stanovanja. V naši vladi smo sprejeli dva ključna zakona glede stanovanjske politike pa me zanima samo vaše mnenje, ali se strinjate s takim načinom ali bi kako drugače zapeljali to zgodbo?

Potem me pa še zanima, pokojninska reforma. Kaj menite o pokojninski reformi, ki je bila sprejeta s socialnim dialogom, ki smo ga imeli? In kako boste kot članica Vlade in pa tudi ministrica resorja, ki se je prej ukvarjal s pokojninskim sistemom, ali boste podpirali pokojninsko reformo? Ali boste spremenili mnenje in mogoče bila proti takemu načinu upokojevanja?

To je to. Hvala lepa.

Jaz bi zdaj predlagal, ker je sam kolegica Sandra Gazinkovski postavila dosti vprašanj, predlagam, da vseeno mogoče zdaj kandidatka za ministrico takoj odgovori, da se ne bo nabralo preveč.

Hvala lepa za vsa ta vprašanja. Najprej bi se dotaknila to, kar ste tudi vi navedli čisto na začetku, in sicer različna cena za stanovalce, ki živijo v domu. Eni so sprejeti. Eni so bili privedeni že v sistem dolgotrajne oskrbe, drugi so sprejeti po zakonu o socialnem varstvu. Absolutno bo to moja prioriteta in to je zadeva, ki jo je potrebno rešiti v čim krajšem možnem času, da plačujejo enako in pa urediti je treba tudi zadeve za nazaj.

Potem spraševali ste se o mojih dosedanjih kompetencah na tem področju. Zdaj, kakor sem povedala že v predstavitvi, sem devet let delovala tudi sama v domu starejših občanov, sedem let sem bila direktorica samega doma. Sem pa na začetku, ko smo prevzeli ministrovanje z Janezom Ciglerjem Kraljem, bila tudi jaz tista, ki sem bila odgovorna za domove za starejše, tako da vedno sem sodelovala skupaj z domovi, s skupnostjo, tudi glede ukrepov, ki so bili vzpostavljeni v času covida. Tako da bi želela tu odgovoriti tudi na tisto vaše vprašanje, ali bi ukrepe spreminjala ali ne. Zdaj, če bi se še enkrat vse tako zgodilo, kakor se je in s tistim znanjem, ki smo ga takrat imeli, bi sprejeli točno takšne ukrepe, ki smo jih sprejeli. Vsi so bili predebatirani z direktorji domov za starejše, vsi smo se lovili, nobeden ni poznal tega virusa, nismo vedeli, kaj nas čaka jutri in vse ukrepe smo sprejemali v najboljši veri, da so najboljši za stanovalce. Tako da ne, ne bi jih spreminjala, nobenih.

Glede enakih možnosti, pač to ni izpuščeno samo iz imena, ampak sektor za enake možnosti na ministrstvu še vedno obstaja. Sem pa tudi bila tudi jaz že prej tudi zadolžena tudi za ta sektor za enake možnosti.

Glede koncesij, ja podeljenih jih je bilo. Res je tudi to, da so nerealizirane. Je pa glavni razlog, kakor sem se jaz pogovarjala tudi z izvajalci, tudi ti, ki so prejeli koncesije, je v kadrovskem primanjkljaju.

Vidimo, da tudi v domovih, ki so javni domovi, da kadra ni in da imajo kar veliko praznih postelj. In razlog je ravno v tem, da ne morejo zagotavljati ustrezne oskrbe za vse tiste stanovalce oziroma potencialne stanovalce, ki čakajo na to, da bi bili v dom sprejeti. Tako da ni bila, ne bi to ocenila, kot je bila pomanjkljivost podeljevanja koncesij, ampak da so koncesije nerealizirane oziroma so se mogoče določene tudi vrnile v tem, da koncesionarji predvsem niso uspeli zagotoviti ustreznega kadra, ki bi lahko na ustrezen način nudili oskrbo stanovalcem.

Ali bomo nadaljevali z dolgotrajno oskrbo? Vsekakor. Z dolgotrajno oskrbo se bo nadaljevalo. Tudi glede deinstitucionalizacije sem jaz pozitivno naravnana na to. Je pa potrebna postopna deinstitucionalizacija, se pravi, ne vse naenkrat, ampak res postopoma. Pri tem pa moramo biti zelo pozorni na to, da noben stanovalec oziroma oseba, ki je v institucionalnem varstvu, s tem, ko bo šla živeti kam drugam, v drugo skupnost oziroma v manjše skupnosti, ne bo na slabšem in da ji bodo storitve nudene najmanj v takšnem obsegu, kot jih imajo sedaj. Se pravi, to je tisto osnovno načelo, ki ga moramo tukaj zasledovati.

Sem tudi zelo velik podpornik glede tega, da osebe ostanejo čim dlje v domačem okolju, To sem se vedno tudi trudila, tudi kot direktorica doma starejših občanov smo probali osebam čim dlje, čim dlje nuditi storitev pomoč na domu.

Da so na ta način lahko ostali v domačem okolju in da niso rabili iti v institucijo. Ker menim, da vsak človek se najbolje, skoraj vsak človek se najbolje počuti doma, in če ima doma možnosti, da lahko živi s pomočjo, ki jih nudi ali država ali občina, potem ja, je interes, da takšne osebe čim dlje kakovostno živijo v svojem domačem okolju. Glede demografske politike sem tudi že na začetku omenila, da je to, mora biti stvar vseh, stvar celotne družbe in tudi stvar skoraj vseh ministrstev. Samo na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve tega izziva ne bomo mogli rešiti, ampak se bodo morala to vključiti v vsa ministrstva, tako glede stanovanjske politike, tako glede izobraževanja, zdravstva, glede trg dela, se pravi, da bodo tudi mladi vedeli, da imajo neko zaposlitev in neko predvidljivost za prihodnost.

Glede pokojninske reforme bi pa povedala, da jaz sem tudi jaz zelo veliko sodelovala v mojem času na ministrstvu kot državna sekretarka, ki sem pokrivala to področje smo izdelovali načrt za okrevanje in odpornost, je pa zdaj to področje, ki ni več na tem ministrstvu, ampak se je preselilo na ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, se je pokojnine so pravica iz dela in to ni socialna pravica. Tako da, je to vprašanje za kandidata, ki je že opravil zaslišanje.

Kratka replika. Saj sem samo želela slišati vaše mnenje, saj vem, da ni na tem področju ampak vseeno, mi smo, prej smo imeli to vse skupaj in je pač minister to delal, pa me je samo zanimalo vaše mnenje.

Kar se pa tiče Zakona o socialnem varstvu, mi smo takrat tudi pripravili skupaj z Levico in Vesno zakon, ki je predvideval tudi sofinanciranje za nazaj. Ampak ker nekateri poslanci ne razumejo, da je ta zadeva prioriteta, so pač glasovali proti. In jaz bi res prosila, da takrat, ko bo ta zakon na mizi in upam, da bo to čim prej, da to zadevo rešimo, ker ljudje imajo na terenu težave. Tako da apel za vse desne koalicijske stranke zdaj, da boste takrat pa podprli to obliko zakona.

Hvala za repliko, ki to ravno ni bila.

Naslednji je na vrsti Luka Mesec.

Najlepša hvala in lepo pozdravljeni.

Jaz bom probal vprašanja čim bolj strniti. Zdaj, prvo, kar me zanima, glede na to, da se vaše ministrstvo na novo imenuje Ministrstvo za demografijo, v uvodni predstavitvi, prvi del sem poslušal v pisarni, pa niste veliko povedali o tem, kako si zamišljate demografsko politiko, bi vas prosil, če lahko očrtate, kako mislite, da lahko država spodbuja rojstvo otrok, ker jaz razumem, da je to temeljni cilj demografske politike na tem ministrstvu. Zdaj, nikakor se ne morem strinjati z oceno, da so velike družine pri nas stigmatizirane, ker socialna oziroma družinska politika je zelo progresivna, na velike družine, več kot tri otroke imamo tudi dobijo dodatek za veliko družino, tako da, z oceno, da so velike družine pri nas stigmatizirane ali pa da jih ne spodbujamo, se ne morem strinjati. Imam pa do tega zadržek, da kjerkoli po svetu pogledamo, vidimo, da je težko država tista, ki direktno spodbuja ljudi, da imajo otroke ali pa celo plačuje za to, kvečjemu delujejo obratni pristopi, to je, da država vzpostavlja pogoje, recimo s stanovanjsko politiko. Zdaj ne vem, kje bo stanovanjska politika pod novo vlado, ampak glede tega imam naslednje vprašanje. Kako gledate na stanovanjsko politiko, ki je bila vzpostavljena v našem mandatu in ali boste tako stanovanjsko politiko tudi v duhu demografske politike obdržali oziroma načrtujete spremembe. Nadalje imam vprašanje glede politike socialnih transferov. Zdaj, prej ste rekli, da je po vaše premala razlika med tistim, ki prejme socialni transfer in med tistim, ki dela. Zdaj, razlika je približno taka. Osnovni znesek socialne pomoči znaša 507 evrov,

toliko prejme samska brezposelna oseba, ki je na socialnih transferjih, minimalna plača je 1000 evrov. Se pravi, razlika je ena proti dva. Če ta razlika ni ustrezna. Kakšna je po vašem mnenju ustrezna razlika oziroma kam želite to razliko peljati?

In drugo vprašanje glede otroških dodatkov, zdaj ne vem, kakšno je vaše razmišljanje, ampak ali podpirate univerzalni otroški dodatek? In če ga, kako ga boste izvedli? Zdaj, argument za univerzalni otroški dodatek, to je, da vsi otroci, ne glede na to, iz kakšno je materialno stanje družine, iz katere prihajajo, dobijo enak znesek. Argument za to je, da si vsak otrok zasluži enako podporo. Dejstvo pa je, da ne potrebujejo vsi otroci enake podpore, ker so materialna stanja družin zelo različna. Se pravi, če imamo univerzalni otroški dodatek, to pomeni, da bomo imeli družinsko politiko brez socialnih kriterijev. In tukaj me zanima vaše razmišljanje, ker to je konec koncev Ministrstvo za družino in me zanima, kam boste to peljali?

Tretje vprašanje imam glede nevladnih organizacij na področju socialnega varstva. Zdaj, vlada, katere del boste, na veliko napoveduje, da bodo, da boste zaprli pipce nevladnim organizacijam, če smem se referirati na predsednika Vlade. Kar nekaj nevladnih organizacij deluje znotraj socialnega varstva, te se financirajo preko socialno varstvenih razpisov. Ali to pomeni, da boste zmanjševali ali pa omejevali sredstva za te nevladne organizacije znotraj socialno varstvenih razpisov oziroma katere programe konkretno boste zmanjševali, če je to cilj? Lahko seveda odgovorite tudi obratno, ali obstajajo, mislim, ali imate namen katerega od teh področij krepiti.

Pa zadnje vprašanje imam glede osebne asistence. Mi smo v prejšnjem mandatu skozi več kot triletna pogajanja z invalidskimi organizacijami, izvajalci osebne asistence in tako naprej uskladili Zakon o osebni asistenci, ki pa ga na koncu zaradi rokov nismo več uspeli pravočasno spraviti v vladno in državnozborsko proceduro. Ta zakon je danes objavljen na e-demokraciji in me zanima, če ga poznate, ta predlog zakona? In če imate ta zakon namen sprejet.

Zdaj, kar se dolgotrajne oskrbe tiče, bi bilo po moje glavno vprašanje glede prispevka. V interventnem zakonu se prispevek ukinja za upokojence, kar pomeni, da bo sredstev zbranih s prispevkom, za dolgotrajno oskrbo manj, zakon pa v primeru pač premalih sredstev v javni blagajni predvideva doplačila v dolgotrajno oskrbo. In me zanima vaš pogled na to. Se strinjate s tem, da je dolgotrajna oskrba javno financirana s prispevkom, kot prvo. In kot drugo, kakšen je vaš pogled na ukinjanje tega prispevka za upokojence? Res raje vidimo, da ljudje večji del dolgotrajne oskrbe plačujejo iz žepa, kot da je ta solidarnostno financiran. To bi bila moja osnovna vprašanja.

Naslednja ima besedo Tereza Novak.