Dober dan! Pozdravljeni, vsi spoštovani tukaj v dvorani!

Glede na to, da imamo nekoliko zamude, začenjam z 2. nujno sejo Odbora za obrambo, v ponedeljek, 1. junija 2026, ob 15. uri, v mali dvorani, Šubičeva 4, Ljubljana. Seja Odbora za obrambo je bila sklicana na podlagi 47. člena, drugega odstavka 48. člena in 230. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne člane odbora in ostale, še posebej pa gospoda magistra Valentina Hajdinjaka, kandidata za ministra za obrambo in vse, ki ste prisotni! Zadržanih ni ta trenutek in tudi nadomestnih članov ni, ki bi bili javni.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje, 1. točka in edina točka - Predstavitev magistra Valentina Hajdinjaka, kandidata za ministra za obrambo. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predloga za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je predlagan s

sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. točke dnevnega reda, to je predstavitev magistra Valentina Hajdinjaka, kandidata za ministra za obrambo.

Samo še vmesno dogovor: ta trenutek imamo v tem prostoru, v tej dvorani 3 ure časa za obravnavo; v primeru, če seja ne bo zaključena, je predvideno nadaljevanje jutri v tej dvorani ob 20. uri, seje.

Predsednik, predsednik vlade Janez Janša je predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanovići 28. maja 2026 na podlagi prvega odstavka stodvanajstega člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre. Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović je odboru poslal predlog predsednika vlade, da Državni zbor za ministra za obrambo imenuje magistra Valentina Hajdinjaka. V skladu z 230. členom Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil. Po opravljeni predstavitvi bo odbor poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora. Kandidatu predlagam, da vprašanja članic in članov odbora kandidatu razdelimo v sklope po tri zato, da kandidat lažje odgovarja. Ali se strinjate s takim načinom dela?

V kolikor ni pripomb, potem bi prosil, da se nam gospod Valentin Hajdinjak, kandidat za ministra za obrambo, predstavi. Prosim, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, hvala lepa. Cenjene poslanke in poslanci, v čast mi je, hkrati pa je to tudi velika odgovornost, da sem lahko danes pred vami kot kandidat za ministra za obrambo. Z nekaterimi od vas smo se ob različnih priložnostih že srečevali in se poznamo, z drugimi še ne.

Dovolite pa mi najprej nekaj besed o sebi. Rojen sem bil leta 1973 v Ljubljani. Zaključil sem študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nato na koprski fakulteti za menedžment pridobil naziv magistra znanosti iz menedžmenta. Vojaški rok sem odslužil leta 1997, v državni upravi sem deloval okrog 12 let pri dveh predsednikih vlad v njunih kabinetih, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na takratnem Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in na Ministrstvu za obrambo. Naslednje sem bil vodja kabineta ministra, nato sem delal v Obveščevalno varnostni službi, kasneje pa še v sektorju za opremljanje na direktoratu za logistiko. Upam si trditi, da delovanje in ustroj Ministrstva za obrambo poznam. Osebno in tudi na licu mesta sem se seznanil tudi z delovanjem in poslanstvom pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske na mednarodnih operacijah in misijah, konkretneje v Iraku, Afganistanu, v Bosni in Hercegovini in na Kosovu, kakor tudi z delovanjem sil za zaščito in reševanje, z delom katerih sem se neposredno večkrat seznanil, nazadnje na nedavnih Bogatajevih dnevih zaščite in reševanja v Novi Gorici. Leta 2015 sem odšel v gospodarstvo, kjer sem se zaposlil v sistemu telekomunikacijske družbe T2 in najprej prevzel vodenje hčerinske družbe, ki se je v letu 2018 75 zaposlenimi uvrstila med sto najhitreje rastočih gorenjskih gazel. Leta 2020 pa sem bil imenovan za predsednika uprave DARS, kjer sem delal do novembra 2023. Sedaj sem samostojni podjetnik, sem pa tudi lastnik in direktor družbe, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem.

Zavedam se resnosti funkcije, za katero kandidiram, sploh v tem času, ko mir nikakor ni več samoumeven. Vodenje obrambnega resorja mora biti po mojem mnenju transparentno, odgovorno, zavezano spoštovanju najvišjih strokovnih standardov ter upoštevanju modernih spoznanj vodenja organizacij in ljudi. V današnjem času smo namreč priča pospešenemu preoblikovanju svetovne ureditve, ki smo jo poznali po 2. svetovni vojni. Nič ni več tako, kot je bilo. Nasilno reševanje sporov, ki vodi tudi v meddržavne spopade večjih oziroma globalnih razsežnosti in grožnje z njimi, postajajo utečena praksa.

Zavezništva, katerih del smo in na katerih temelji naša varnost, se pospešeno spreminjajo. Evropa tako tudi na področju obrambe prevzema vidnejšo vlogo z namenom bolj konkretnega oziroma kredibilnejšega prevzemanja odgovornosti za izvajanje obrambe Stare celine oziroma za ščitenje svojih interesov. Časi, ko se je Evropa lahko izključno zanašala na svojo mehkejšo moč, so namreč preteklost. Slovenija se v pogojih povečane negotovosti mednarodnega varnostnega okolja sooča z vse bolj kompleksnimi varnostnimi in obrambnimi izzivi, na katere pa sistemsko ni dovolj pripravljena. Seveda se postavlja vprašanje zakaj? Zato ker obstoječi obrambno varnostni sistem kaže vrsto strukturnih, organizacijskih in konceptualnih omejitev, ki zmanjšuje njegovo sposobnost učinkovitega odzivanja na sodobne grožnje. Dosedanji pretirani varnostni optimizem pa je vodil tudi v postopno opuščanje obrambno vojaške socializacije v šolskem sistemu ter opustitev ključnih elementov vojaške obveznosti. Zato naj takoj na začetku poudarim, da zagovarjam obrambni sistem, ki bo moderen, profesionalen in ustrezno podprt na vseh nivojih, saj bomo le tako lahko zagotovili ustrezno obrambno varnost in sposobnost zaščititi državljane, državo in njeno suverenost. Zato je nujno vzpostaviti potrebne sistemske pogoje in strukturno organizacijske rešitve za verodostojno odvračanje in obrambo Republike Slovenije. Pri tem pa je strateška nujnost tudi zanašanje na zaveznike, zato sem, to lahko z vso zavestjo povem, jasen zagovornik članstva Slovenije v zvezi Nato in Evropski uniji. Posledično se za to zavedam tudi naše odgovornosti po izpolnjevanju zavez, ki smo jih že pred časom pred leti dali zaveznikom. Saj sta zavezniška in nacionalna obramba neločljivo prepleteni in povezani. V tej luči je kredibilnost Slovenije znotraj zavezništva tista valuta, ki mora ostati prvo vodilo naših naporov in aktivnosti. Zato me presenečajo in tudi žalostijo medijska sporočila glede nekonsistentnosti našega poročanja o procesih posvetovanja z Natom glede obrambnih izdatkov. Da to drži, izhaja tudi iz pisma generalnega sekretarja Zveze Nato doktorju Robertu Golobu. V njem je med drugim zapisal: Dolgotrajno nizka uvrstitev Slovenije glede obrambnih izdatkov slabi našo kolektivno varnost v času, ko si prizadevamo prerazporediti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu. Zato je ključno, da Slovenija prevzame svoj pravičen delež bremena in odpravi dolgoletne primanjkljaje. Vaša država mora nujno zagotoviti potrebna finančna sredstva s povečevanjem in vzdrževanjem obrambnih izdatkov. Zdaj, komentar verjetno ni potreben. Na tej točki imam sam premalo informacij glede vsebine in dinamike tega. Prav tako nimam odgovora, zakaj so uradni predstavniki Republike Slovenije med obrambne izdatke, o katerih so poročali v zavezništvu, vključevali tudi projekte, ki ne sodijo pod dogovorjeno definicijo ključnih obrambnih izdatkov. Zadevo bomo, v kolikor bom potrjen za ministra, podrobno preučili, saj si enostavno ne smemo ogroziti statusa kredibilne zaveznice oziroma nenazadnje države, zaradi, kot kaže, nekaterih pol izdelanih in nepoučenih idej posameznikov ali lahko bi rekli instant rešitev, ki so jih iskali.

Naredil bom vse, da bo obrambni sistem zagotovil varno in stabilno okolje, zagotovil obrambo nedotakljivosti in celovitosti državnega prostora in napredek družbe. K spremembam in kompleksnosti sodobnega varnostnega okolja pa v veliki meri prispevajo tudi podnebne spremembe. V preteklih letih so še posebej Slovenijo, ekstremni vremenski pojavi prizadeli z vso silo. Spomnimo se hudih poplav, hudih neurij, ki postajajo skoraj reden pojav nekaj let nazaj žledu in hudih požarov v naravnem okolju. Sistem zaščite in reševanja, ki nam uspešno pomaga v vseh ujmah, je eden najboljših na svetu, zagotovo. Njegova posebnost je, da je velika večina pripadnikov tega sistema prostovoljcev, ki so nesebično vedno na razpolago ljudem v nesreči. Tem ljudem, tem ljudem je treba izkazati spoštovanje in jim v sistemu nacionalne varnosti dati ustrezno

mesto in veljavo. Čeprav je sistem dober, pa ga bo potrebno nadgrajevati in vanj vlagati, saj varnost ni in nikoli ne bo brezplačna dobrina. Naj poudarim, da Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, to je temeljni dokument naše nacionalne varnostne ureditve, opredeljuje tri samostojne stebre oziroma podsisteme nacionalne varnosti, govorimo o notranji varnosti, obrambni varnosti in sistemu zaščite in reševanja. Ti trije podsistemi so med seboj povezani, sodelujejo, hkrati pa so tudi samostojni. Ministrstvo za obrambo skrbi za dva stebra, to je za obrambo in zaščito in reševanje. Do sedaj se je sistem zaščite in reševanja nekoliko zapostavljalo. Že samo ime ministrstva je temu dokaz. Sam se bom zavzemal, da bosta oba stebra enakovredna in bom obema posvečal enako skrb.

Naj pa se najprej dotaknem obrambe. Ključna pogoja za zagotavljanje varnosti sta bojna pripravljenost Slovenske vojske in odpornost družbe. Pri tem pa je seveda varnost Republike Slovenije tesno povezana z varnostjo evroatlantskega prostora in tudi globalnih varnostnih izzivov, ki pa ne poznajo meja. Zato je v strateškem interesu Republike Slovenije, da ohranimo trdne evroatlantske odnose in krepimo evropske obrambno varnostne oziroma vojaške zmogljivosti in njihovo delovanje. Učinkovito delovanje in razvoj Slovenske vojske temelji na prizadevanjih Republike Slovenije in njene družbe za ustrezno organizirano ter pripravljeno obrambo nacionalnih interesov in ciljev ter na celoviti integrirani povezavi nacionalne obrambe s kolektivno obrambo v Natu in medsebojno pomočjo Evropske unije ter solidarnostno klavzulo v njej. Vse to temelji na uravnoteženi delitvi obrambno vojaških bremen in tveganj Republike Slovenije s preostalimi državami članicami Nata in Evropske unije. Vojaško delovanje se tako s kopnega, morja in zraka širi na novi domeni, to je na domeni kibernetskega prostora in tudi vesolja ter krepi v elektromagnetnem spektru in kognitivni dimenziji. To pomeni, da se države ne borijo več samo z orožjem, ampak tudi z informacijami, tehnologijo in nadzorom nad podatki. Poslanstvo Slovenske vojske je zagotoviti vojaško moč Republike Slovenije, ki je potrebna za uresničevanje in uveljavljanje njenih nacionalnih interesov in ciljev ter skupnih interesov in ciljev v Natu in Evropski uniji. Slovenska vojska z vojaškim prispevkom k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti ob upoštevanju seveda mednarodnega prava lahko pomembno prispeva h kredibilnosti izražanja in uveljavljanja interesov ter ciljev Republike Slovenije. S sodelovanjem z deležniki v civilnem okolju prispeva k odpornosti države in družbe. S hitrejšim razvojem ustrezno sposobnih, pripravljenih, odzivnih, odpornih, vzdržljivih in povezljivih vojaških sil bomo nedvomno izboljšali obrambno sposobnost Republike Slovenije. Razvoj sodobnega obrambnega resorja majhne države zahteva zagotovo premišljen pristop, kakor tudi upoštevanje številnih dejavnikov. Kot minister bom predvsem spodbudil implementacijo vsega do sedaj zapisanega, kar še ni načel zob časa. Saj ni nikakršna skrivnost, da smo vedno znali pisati poglobljene dokumente, vendar se nam je žal zaradi različnih razlogov zatikalo pri implementaciji. Po moji oceni, ki pa je podprta z jasno izraženimi stališči mnogih strokovnjakov, so kadri še vedno glavni izziv naših obrambnih sil. Njihova ustrezna porazdelitev glede na prioritete pravim razmerjem med aktivnim in rezervnim sestavom in tudi seveda izzivi pri pridobivanju novih kadrov. Trenutno je po javno dostopnih podatkih v profesionalni sestavi 6175 pripadnikov Slovenske vojske, v pogodbeni rezervi pa 1448. Govorimo torej o dobrih 7600 pripadnikih Slovenske vojske, kar je daleč od zastavljenega cilja 10000, ki ga določijo, določajo resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske iz leta 2025. In tudi predhodni dokumenti, ki so postavljali podobne ambicije. To pomanjkanje, ta razkorak je odraz večih dejavnikov, v prvi vrsti zagotovo demografskih, spreminjanja družbe kot celote in njenih pogledov na obrambni sistem ter ne nazadnje njegov

pomen in status. Na operativno pripravljenost Slovenske vojske kritično vpliva predvsem pomanjkanje specifičnih strokovnih profilov, kot so različni tehnični strokovnjaki, logistiki, inženirji in podobno. In tudi, kar je zaskrbljujoče, neprimerno visoka povprečna starost slovenskega vojaka; v Sloveniji je slovenski vojak v povprečju star 37 let, v Franciji 32, v Združenem kraljestvu pa le 30. V Sloveniji je povprečna starost podčastnika 48 let in častnika 46 let. Razmerje med vojaki, podčastniki in častniki je porušeno, saj je glede na postavljene ambicije vojakov bistveno premalo, delež visokih činov - govorimo o činih od majorja do polkovnika - pa prevelik. Ko to primerjamo z velikostjo vojske in njeno vzdržljivostjo glede na velikost prebivalstva, se številka ne izide. Prihaja do tako imenovane hiperinflacije visokih činov. Zato bodo eni ključnih ciljev v naslednjem mandatu: prvič, sistematično pridobivanje kadra; drugič, dolgoročna stabilizacija kadrovskih tokov; ter tretjič, kombinacija profesionalne in rezervne komponente. Zavzemal se bom za povečanje deleža vojakov ter za zajezitev nesorazmerij v strukturi visokih činov. Zavedam se, da je kadrovska problematika prisotna že nekaj časa, prav tako je bilo vpeljanih kar nekaj rešitev, dobrih rešitev in mehanizmov za izboljšanje te slike. Vendar pa vzdrževanje števila vojakov s tem, da se upokojene visoke častnike premešča v pogodbeno rezervo, ni rešitev. Bomo pa preizkušene dobre prakse, ki smo jim bili priča, okrepili in poglobili. Dejstvo pa je tudi, da smo demografsko kot država demografsko omejeni, zato je tudi kontinuirano postavljanje nekih preambicioznih in nerealističnih ciljev, predvsem glede manevrskega dela Slovenske vojske lahko tudi kontradiktorno in destimulativno. Zdaj, verjetno se lahko vsi v tej dvorani ali pa vsaj velika večina od nas strinja, da kljub razlikam v slovenski politiki obstaja nenapisan konsenz, da je Slovenska vojska naša in v službi domovine. V tej luči se bom, v kolikor bom izvoljen za ministra, zavzemal za večjo privlačnost vojaškega poklica. Vendar pa, ko govorimo o privlačnosti, to ni samo ustrezno nagrajevanje, ampak tudi ustrezni pogoji za življenje za mlade, mlajše pripadnike Slovenske vojske, kot je na primer rešitev stanovanjskega vprašanja. Vse skupaj pa se začne pri samem dojemanju vojaškega poklica v družbi. Zato so potrebne promocijske kampanje, ki bodo ugled vojaškega poklica povečale predvsem med mladimi. Vojaška služba mora biti predstavljena kot pomembna in častna izbira, ki nudi priložnosti za osebni razvoj, tehnično usposabljanje in tudi seveda karierno napredovanje. Seznanjanje mladih z vojaškim poklicem je ključnega pomena, zato sem velik podpornik vojaških taborov, ki jih Slovenska vojska pripravlja za mladino. Premisliti pa je potrebno tudi o načinu seznanjanja mladih z varnostnimi in državljanskimi vsebinami ali, če želite, z obrambnim sistemom in osnovami obrambe, pa tudi s področij domoljubja, civilne zaščite, prve pomoči, hibridnih in kibernetskih groženj ter odgovornega ravnanja v krizah že v osnovni in srednji šoli. Slovenska vojska namreč nam ne sme biti blizu samo takrat, ko nam pride pomagati v primeru poplav, temveč mora biti stalno prisotna v naši zavesti kot institucija, na katero smo ponosni. Vedno in ne glede na okoliščine. Slovenska vojska ima tudi preveč poveljstev, ki so preobsežna: generalštab, poveljstvo sil, poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, poveljstva za podporo in nazadnje še poveljstvo prostorskih sil. Temu pa lahko prištejemo še poveljstva brigad, polkov in tako naprej. Enote, ki pa predstavljajo mišice obrambe, pa so žal katastrofalno popolnjene. Teritorialni polki recimo so skoraj, skoraj niso popolnjeni. Težišče bojne moči se namreč danes premika na nižje taktične ravni. Bataljonske in četne bojne skupine postajajo osnovni nosilci zmogljivosti, medtem ko brigade prevzema predvsem vlogo organizacijskega in upravljavskega vozlišča z visoko stopnjo modularnosti in prilagodljivosti. Vztrajanje na sedanji organizaciji, kjer imamo ogromno tako imenovanih votlih enot, je enostavno nesmiselno. Številna poveljstva sicer ustrezajo hiperinflaciji visokih častnikov, o katerih sem prej govoril, ne pripomorejo pa nikakor k večji učinkovitosti obrambnih sil. Če bom imenovan za ministra, bo ena mojih prvih usmeritev, naj se število formacijskih mest v poveljstvih

racionalizira. Vojaška organizacija pa naj se prilagodi realnim razmeram. Na vsak način toliko poveljstev vojska ne potrebuje.

Zavzemam se za izdatno krepitev kibernetske obrambe. Poudarek mora biti tudi na zaščiti vojaških omrežij, stalnemu nadzoru, odzivanju incidente, testiranj odpornosti ter usposabljanju na področju kibernetske varnosti ob sistematičnih vlaganjih v opremo, tehnologijo in znanje. Opremljanje Slovenske vojske mora skladno z naravo grožnje temeljiti tudi na izkušnjah iz sodobnih bojišč. Omenimo lahko Ukrajino, Iran in seveda s pogledom v grožnje prihodnosti ter tudi na navezanost, integracijo z našimi zavezniki. Pri tem bi omenil hipersonično orožje, umetno inteligenco, kvantne računalnike. Kljub vsemu pa so oklepna vozila še vedno potrebna in bodo ostala temelj za izgradnjo enot, pa naj bodo nekoč, pa naj bodo v njih ljudje ali nekoč roboti seveda v povezavi z novimi multiplikatorji učinkov, predvsem v kombinaciji posadkovnih in brez posadkovnih vozil ter platform. Nadgradnja obrambnega sistema zahteva postopno in premišljeno zmanjšanje odvisnosti od dragih platform ter prehod na razpršene cenovno dostopne sisteme kot so brez, posadkovni sistemi in lebdeče strelivo. Naj pa poudarim, da brez posadkovni sistemi kljub temu, da so nujno potrebni ne morejo biti edina rešitev pri opremljanju Slovenske vojske, so pa ustrezna dopolnitev obstoječih oborožitvenih sistemov. Skupaj z brez posadkovnimi sistemi moderno bojišče zahteva tudi vpeljavo umetne inteligence, naprednega elektronskega bojevanja in robotike. Vse to bom, če bom imenovan za ministra bom imel v mislih pri porabi sredstev za opremljanje Slovenske vojske. Poleg investicij v opremo, ki dviguje bojno moč, pa so nujne tudi investicije v vojaško infrastrukturo, kot so na primer vadišča, v komunikacijsko omrežje, obveščevalno informacijske sisteme in druge infrastrukturne elemente ter predvsem redna preverjanja delovanja skozi vaje tako manevrskega tudi rezervnega dela Slovenske vojske. Civilna obramba mora skupaj z vojaško obrambo tudi v prihodnje zagotavljati razvoj obrambnih zmogljivosti države za odzivanje na grožnje ter tveganja nacionalne varnosti. Družbena kohezija in kognitivna odpornost prebivalstva ne dosegata ravni, ki bi bila skladna s sodobnimi varnostnimi izzivi. To zmanjšuje sposobnost družbe za ustrezno odzivanje in dolgotrajno delovanje v pogojih kriznih in konfliktnih razmer. Razvoj in usposabljanje civilne obrambe ter pripravljenost prebivalstva na morebitne krizne situacije so zato ključni za odziv na različne varnostne grožnje. Ministrstvo za obrambo je izvajal odpornost leta 2023 in ukrepi, ki so vaji sledili, začrtalo korake za dvig odpornosti družb in mi bomo poskušali te zadeve še nadgraditi.

Na področju modernizacije in opremljanja Slovenske vojske bomo izhajali iz jasnega cilja zagotoviti učinkovito, moderno in kredibilno Slovensko vojsko ter okrepiti vlogo ter predvsem povrniti kredibilnost Slovenije v zavezništvih Natu in Evropski uniji. Pri tem pa bomo, poudarjam, pred nadaljevanjem ključnih projektov izvedli temeljite revizije, da dobimo odgovor o njihovi smotrnosti in zakonitosti ter zagotovimo preglednost ter optimalno porabo proračunskih sredstev.

V ospredje kot ključne projekte postavljamo nadaljevanje projekta in vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine in spremljajočih aktivnosti. Pri tem, kot sem že poudaril, nikakor niso zanemarljive tudi izkušnje sodobnih bojišč v Ukrajini in tudi v Iranu ter jih bo potrebno v tej luči tudi preučiti. Nadalje omenjam nadgradnjo zračne obrambe z raketnimi sistemi / nerazumljivo/, za katero verjamem, da je ena redkih zgodb o uspehu krepitev artilerije sistemi Cezar 155 milimetrov in razvoj večnamenskih helikopterskih zmogljivosti. Poseben poudarek bomo namenili tudi sodobnim zmogljivostim, kot so brezpilotni sistemi, dronska in protidronska obramba, kibernetska varnost ter obveščanje, nadzor in izvidovanje. Hkrati pa bomo okrepili sodelovanje z domačo obrambno industrijo, spodbujali raziskave in razvoj ter vlagali v ključno infrastrukturo, kot so skladišča, strelišča in logistični objekti. Naše nabave bodo temeljile na preverjanje operabilnih sistemih, ki so že v uporabi, poudarjam, ki so že v uporabi znotraj zavezništva, pri čemer bomo v največji možni meri izkoriščali skupna naročila več držav članic in partnerskih držav ter mehanizme sodelovanja znotraj zavezništva in Evropske unije torej brez posrednikov, govorim tudi o sistemu vlada vladi.

Naš cilj je namreč jasen: povečati obrambne zmogljivosti države, okrepiti domačo obrambno industrijo ter povečati našo samozadostnost oziroma vzdržljivost, hkrati pa utrditi Slovenijo kot zanesljivo in odgovorno partnerico v mednarodnem varnostnem okolju. V spremenjenem varnostnem okolju obrambni sistem potrebuje izrazit in poudarjen, poudarjen obveščevalno varnostni segment. Spremljanje in analiza varnosti, groženj ter prilagajanje organizacije, strukture in načrtov glede na spreminjajoče se okoliščine so ključnega pomena. Trenutna organiziranost obveščevalno varnostne podpore temelji na organizaciji iz 90 let in je, roko na srce, preživeta. Nosilka obveščevalno varnostne podpore na obrambnem področju je obveščevalno varnostna služba, ki pa ni del Slovenske vojske, ampak del upravnega dela ministrstva. Predvsem pri obveščevalni podpori vojski. Prihaja do ozkih grl, saj OVS z informacijami, za katere sama oceni, da so potrebne oskrbi, le vrh Slovenske vojske. Poleg tega je OVS, tista, ki varnostno nadzira Slovensko vojsko, preiskuje kazniva dejanja v Slovenski vojski, hkrati pa je tudi obveščevalno podpira. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da v Slovenski vojski za to ni dojemanja, da je OVS del sistema, ampak je bolj nujno zlo. Potrebno je oblikovanje obveščevalno varnostnega sistema, ki bo služil svojemu namenu, zato se bom potrudil, da sistem preoblikujemo, reorganiziramo in ga prilagodimo potrebam.

Skozi svojo predstavitev sem že nekajkrat omenil pomen kolektivne obrambe in našo vpetost v zavezništvo, pa naj to še nekoliko bolj natančno pojasnim. Dileme o članstvu Slovenije v Natu v tem trenutku v praksi ni. Pri tem pa ne gre za to, da bi bilo zavezništvo popolno, ampak za to, da realne alternative za zagotavljanje naše varnosti v teh geopolitičnih razmerah praktično ni. Slovenija je geografsko majhna in odprta država, ki leži na stičišču srednje Evrope in Balkana, zato nima realnih pogojev, da bi postala nevtralno območje, ampak kvečjemu območje, kjer je prisoten varnostni vakuum. Hkrati kolektivna obramba v okviru Nata za Slovenijo nima prave alternative, saj bi morala Slovenija za samoobrambo zgraditi cel spekter obrambnih zmogljivosti, ki pa bi bil mnogo manj učinkovit in stroškovno veliko dražji. Čeprav se pri tem kot možna alternativa pogosto omenja tudi evropska obramba, pa je potrebno poudariti, da v tem trenutku Evropska unija nima primerljivega sistema kolektivne obrambe, saj nima ne enotne vojaške strukture kot tudi ne številnih ključnih vojaških zmogljivosti. In nenazadnje niti ambicij zamenjati Nato. Evropska unija lahko tako v tem trenutku pri zagotavljanju kolektivne obrambe Nato dopolnjuje predvsem skozi krepitev skupnih zmogljivosti in evropske obrambne industrijske baze, ne more, ne more pa ga nadomestiti. Če torej hočemo, da je za Slovenijo Nato resničen garant varnosti, pa moramo pokazati, da smo zanesljiv, sposoben in politično relevanten zaveznik. Da bomo to dosegli je tako treba zagotoviti, prvič. Stabilno in verodostojno financiranje obrambe. Drugič, modernizacijo in operativno sposobnost ter kadrovsko stabilnost in profesionalizacijo Slovenske vojske. Tretjič, aktivno sodelovanje v Natovih naporih za večjo obrambno pripravljenost Evrope skozi operacije, misije in druge ustrezne napore ter četrtič, politično zanesljivost in strateško pripadnost. Pri tem je najpomembnejše, da Slovenija tudi zaradi lastne kredibilnosti začne izpolnjevati lastne zaveze do Nata v zvezi z izgradnjo ključnih vojaških zmogljivosti oziroma da Slovenska vojska končno preide iz deklarativne strukture v realno razpoložljive sile. V današnjem nestabilnem okolju je namreč glavno vprašanje, katere vojaške enote lahko Slovenija dejansko uporabi v 30 oziroma 90 dneh. Lakmusov test kredibilnosti bo dejanska izgradnja srednje bataljonske bojne skupine. Za potrebe tega je treba v najkrajšem možnem času kupiti sodobna bojna vozila ter odpraviti pomanjkljivosti pri ognjeni podpori, logistiki in sistemu obveščanja, izvidovanja in nadzora. S tem povezana je tudi kadrovska prerazporeditev stalnega sestava, ki bo omogočila postopno prevzemanje tehnike in delovanja ključnih enot, kar lahko storimo takoj in brez dodatnih stroškov. Poleg tega bomo dokončali izgradnjo zmogljivosti visoke vrednosti na področju zračne obrambe kratkega in srednjega dosega in njihovo integracijo v Nato Integrated Air and Missile Defence ter dali pomemben poudarek tudi kibernetski obrambi. Realno usposobljenost enot Slovenske vojske, ki so

vključene v Natove cilje sil, pa bomo ob integraciji zavezniških sil zagotavljali z izvajanjem oziroma s sodelovanjem v periodičnih kompleksnih in večrodovnih vajah, ki temeljijo na realnih scenarijih visoke intenzivnosti.

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, na katerega smo zagotovo lahko vsi ponosni, sistem deluje dobro, mnogi nam ga zavidajo, bom pa naredil vse, kar je v moji moči, da bo deloval še bolje. 21. januarja letos je bil na Brdu posvet o dosežkih obeh podsistemov nacionalne varnosti, ki delujeta znotraj Ministrstva za obrambo. Pri predstavitvi obrambnega sistema je Ministrstvo za obrambo, načrtno ali ne, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami umestilo pod obrambni sistem, bolj natančno pod civilno obrambo, kar je seveda sprožilo odločno reakcijo tako poveljnika Civilne zaščite kot tudi poveljnika Gasilske zveze Slovenije, dveh ključnih mož sistema. Dogodek je pokazal, da sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami še vedno marsikdo odreka Samostojnost, ki mu jo sicer dodeljujejo že sprejeti strateški dokumenti o nacionalni varnosti, in ga želi enostavno umestiti pod obrambo.

Zagotavljam vam, da bom sam ravnal drugače. Sistem bo dobil ustrezno enakovredno mesto, kot mu pripada. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar je dejal, da sistem potrebuje večjo samostojnost - in večjo samostojnost bo tudi dobil. Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije usmerja sistem, je nekako upravni organ, organ sistema, če se smem tako izraziti. Upravi bom zagotovil enako samostojnost znotraj Ministrstva za obrambo, kot jo ima Slovenska vojska. Naročil bom revizijo podzakonskih aktov in upravi omogočil samostojno delovanje v okviru organa v sestavi. Uprava je namreč trenutno pri svojem delovanju vezana na upravni del Ministrstva za obrambo, ki jo na številnih točkah, tako pri kadrih, nabavah, financah omejuje in prekomerno nadzira, kar ni potrebno. V času ministra Tonina je bil dobro zastavljen, je bil dobro, je bilo dobro zastavljeno formiranje vseslovenskega centra za zaščito in reševanje, ki bi bil postavljen v Šentvidu na robu Ljubljane, takoj po prihodu ministra Šarca pa so projekt ukinili in načrtovali center na Igu. Vendar pa se v štirih letih stvari žal niso bistveno spremenile. Tak vseslovenski center bi združeval na enem mestu upravo za zaščito in reševanje ter zagotavljal prostore ključnim silam sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Res je, da se marsikdaj omenja le gasilce, vendar imajo v tem sistemu enako pomembno vlogo še drugi. Naj omenim gorske reševalce, pa jamarske reševalce, potapljače, kinologe, Rdeči križ, Slovensko Karitas, skavte, tabornike ter številne druge. V javnih reševalnih službah tako deluje skupaj okoli 37 oseb prostovoljcev, ki predstavljajo nenadomestljivo osnovo tega sistema. Zavzel se bom, da bo vseslovenski center za zaščito in reševanje postal eden od projektov nove vlade. Naredil bom vse, kar je v moji moči, da se izgradnja centra pospeši, kolikor je le mogoče, in da sistem in Slovenija dobita center, kot si ga zaslužita.

Vsi smo bili priče operativno pomanjkljivemu uvajanju sistema SI-ALARM, novega nacionalnega sistema za nujno obveščanje prebivalstva prek mobilnih telefonov v Sloveniji. Zavzel se bom, da bo si alarm postal zanesljivo in pomembno orodje v sistemu alarmiranja. Trenutni klicni centri 112, ki delujejo pod Upravo za zaščito in reševanje, delujejo na 13 lokacijah. Naj opozorim, da ima policija za številko 113 osem operativno-komunikacijskih centrov, zdravstvo pa samo dva dispečerska centra. V prvi fazi se bom zavzel, da se takoj vpelje tehnična rešitev, ki bi morala že obstajati, da klicni centri 112 lahko prevzamejo klic kjerkoli po Sloveniji. Na ta način lahko priskočijo na pomoč centru, ki je zaradi takšnega ali drugačnega izrednega dogodka preobremenjen s klici in ga razbremenijo, telefonski klici občanov, ki so v stiski, pa tako ne ostanejo neodgovorjeni. V drugi fazi pa bo, glede na to, da smo v dobi digitalizacije, potreben strokovni razmislek o morebitni racionalizaciji klicnih centrov po vzoru policije. In da smo si na jasnem, ne govorim o kakršnemkoli ukinjanju izpostav uprave za zaščito in reševanje, ki jih zagotovo potrebujemo na terenu.

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji na prostovoljstvu. V Sloveniji se nekateri premalo zavedajo, kako ogromno breme nosijo prostovoljci ob naravnih in drugih nesrečah. Če bom imenovan za ministra, se bom sestal z vsemi organizacijami,

ki delujejo znotraj sistema, se z njimi pogovoril, kako lahko kot država pomagamo. Danes se namreč vse vrti okoli denarja, vendar pa pri prostovoljcih ni glavni denar, drugače prostovoljcev enostavno ne bi bilo. Pogledali bomo, kje so še administrativne ovire in kako lahko prostovoljstvo deluje še bolje. V zadnjem času je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pridobil tudi novo zmogljivost, to so letala za gašenje. Pozdravljam novo zmogljivost, ki jo zanesljivo potrebujemo. Bo pa potrebno pogledati, kako je zmogljivost umeščena v sistem in kako bi lahko kar najbolje izkoristili. V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Imamo dva ključna človeka: poveljnika civilne zaščite in direktorja Uprave za zaščito in reševanje, ki je hkrati tudi namestnik poveljnika civilne zaščite. V praksi je med njima večkrat prišlo do strokovnih nesporazumov, kar za sam sistem nikakor ni dobro, saj gre za neko vrsto dvojnega vodenja, ki vnaša nemir. Zato se bom zavzel za združitev obeh funkcij in s tem za učinkovito vodenje sistema. Naj pa takoj poudarim, da ne bo nesporazumov, da delovanje sedanjega poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana podpiram in globoko spoštujem njegovo delo.

Za zaključek. Na obrambnem področju je treba vzpostaviti vojsko, ki bo sposobna, pripravljena, odzivna, odporna in realno vzdržljiva. Sposobna tudi daljšega delovanja v konfliktu ter nadaljevati s povečevanjem odpornosti družbe. Sodobna obramba zahteva sistemski pristop, industrijsko logistično logiko, družbeno odpornost ter jasno in dolgoročno strateško usmerjenost države. Slovenija mora iz pasivne uporabnice varnosti postati kredibilna, samostojna, strateško razmišljujoča država, ki bo preudarno in odgovorno inovativna na obrambnem in vojaškem področju razvila sodobne tehnološke, strukturne, organizacijske in konceptualne rešitve za vzpostavitev svoje verodostojne odvračalne in obrambne sposobnosti. Na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa moramo zagotoviti sistemu večjo samostojnost, krepiti in spodbujati prostovoljstvo in poskrbeti za prilagajanje sistema podnebnim spremembam.

Spoštovane poslanke in poslanci, toliko v uvodu z moje strani. Upam, da sem lahko v tem času, ki mi je bil na voljo, zajel zgolj najpomembnejše prioritete delovanja na področju Ministrstva za obrambo v naslednji Vladi Republike Slovenije. Obramba domovine je naš skupen nacionalni projekt in ni stvar te ali one politične stranke ali opcije, zato se že sedaj veselim sodelovanja s tem odborom, z vami v korist Slovenske vojske, sistema zaščite in reševanja ter Republike Slovenije.

Sedaj pa sem pripravljen odgovarjati tudi na vaša vprašanja, ki jih imate.

Hvala lepa.

Hvala, gospod magister Valentin Hajdinjak za vašo predstavitev.

K besedi pa so se že prijavili gospa Rajbenšu in za njo gospa Gazinkovski.

Ja, prosim, izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsednik. Hvala tudi kandidatu za ministra za obrambo za njegovo predstavitev, v katerem ste se najprej na kratko sicer predstavili, predvsem pa ste predstavljali vašo vizijo vodenja Ministrstva za obrambo. Med drugim ste tudi povedali, da že imate torej izkušnje z delom na Ministrstvu za obrambo, torej na Morsu, kjer ste delali tudi kot vodja kabineta takratnega ministra za obrambo, gospoda Hojsa. In mogoče ste pozabili omeniti, da tudi takrat leta 2013 je gospod Janša obljubljal krčenje javne uprave, kjer bi se morali vsi, bom rekla, zaposleni na zaupanje nekako umakniti, ste vi sicer ostali, kjer ste dobili, seveda. Službo podsekretarja v logistiki in to brez razpisa - brez razpisa. Tako da ne bom tukaj nadaljevala, ampak imate, vidim da vseeno neke izkušnje na obrambnem ministrstvu. Službo ste dobili brez razpisa, ampak izkušnje so tukaj.

Sama sem bila že prejšnji mandat članica Odbora za obrambo in sama osebno resor obrambe jemljem zelo resno. In to zame tudi nekako, ne morem reči, da je kar običajno ministrstvo, ampak gre zame osebno ali pa tudi za, bom rekla, ljudi, ki tukaj živijo, za eno

najpomembnejših in najodgovornejših resorjev v državi. Zakaj? Zato, ker skrbi za obrambno sposobnost Republike Slovenije, za delovanje Slovenske vojske, sistem zaščite in reševanja, odzivanja na naravne nesreče, saj nekaj je bilo že omenjeno in pa seveda tudi zagotavljanje nacionalne varnosti. Hkrati pa seveda gre tudi za resor, ki upravlja z zelo, bom rekla, velikimi javnimi sredstvi in izvaja številne zahtevne investicije, kar je seveda povezano tudi z nabavami, zaradi česar je še posebej pomembno, da ga vodi oseba z visoko stopnjo integritete in seveda zaupanja javnosti. V mandatu Vlade doktor Roberta Goloba smo na področju obrambe marsikaj od tega, kar ste danes govorili, da boste naredili že tudi naredili. In lahko rečem, da po mnogih letih ali pa po mnogih letih zaostankov smo v naši Vladi takratni povečali torej kar vlaganje v Slovensko vojsko, pospešili smo modernizacijo opreme, izboljšali pogoje za pripadnike Slovenske vojske, okrepili sistem zaščite in reševanja ter tudi nadaljevali z izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti, ki jih ima Slovenija. Torej, govorim o Natu. Za celotno, bom rekla, mandat, lahko rečem, da govorimo seveda o nekem transparentnem in odgovornem upravljanju javnih sredstev prejšnje vlade. Zato me danes ob vaši kandidaturi seveda zanima predvsem vaše zaupanje. V javnosti so bili v preteklosti objavljeni številni podatki in očitki povezani z vašim vodenjem Darsa. Govorimo seveda o največji državni družbi, ki upravlja, ne vem, z nekaj milijardami evrov državnega premoženja, kjer ste bili tudi predsednik uprave. V tej aferi Dars gre za vrsto nepravilnosti, od podkupnin, očitkov o prirejanju javnih razpisov, kartelnega dogovarjanja in tako dalje, ki so seveda sprožili dvome in pa vprašanje o transparentnosti poslovanja. Moram pa kar poudariti, da pri tem ne želim prejudicirati nobene vaše odgovornosti v zvezi s tem, saj je to naloga pristojnih institucij, dejstvo pa je, da se pač vaše ime v javnosti pojavlja v povezavi s temi aferami, ki so pač pustile dvom v delu javnosti. In zato sem tudi prej rekla, da bom govorila o zaupanju. Prav obrambni resor je področje, kot sami vemo, da se že desetletja opozarja na povečana korupcijska tveganja. Govorimo o nekih velikih infrastrukturnih projektih, več milijonskih nabavah vojaške opreme, o nekih dolgoročnih pogodbah, kjer je pač odgovornost ministra še seveda toliko večja. Ne gre toliko samo za, bom rekla, zakonitost ravnanja, ampak tudi za videz integritete in pa zaupanja, ki ga minister mora uživati med državljani. Zato je moje prvo vprašanje, kako boste kot kandidat za ministra za obrambo prepričali javnost, da boste pri upravljanju enega finančno najzahtevnejših resorjev zagotavljali najvišje standarde transparentnosti, integritete in odgovornega ravnanja z javnim denarjem. Torej, da boste, kako boste, je moje vprašanje. Zakaj vas to še sprašujem, ker ko sem pogledala seveda, ko sem pregledala koalicijsko pogodbo želite med drugim tudi ukiniti Dovos, ki ga je seveda uvedla naša Vlada in ga prenesti, torej naloge tega pa seveda na Direktorat za logistiko na ministrstvu z zagotavljanjem, če citiram, delujočega parlamentarnega nadzora, konec citata. Najbrž se seveda strinjamo, da kjer se sklepajo več milijonski posli in izvajajo obsežne nabave opreme, bi moral biti naš prvi cilj krepitev nadzora, ne pa njegovo zmanjševanje. Enako velja seveda tudi za transparentnost in pa integriteto. In Dovos v bistvu predstavlja dodatni varovalni mehanizem, ki omogoča tako strokovni nadzor, preglednost postopkov in pa zmanjševanje korupcijskih tveganj pri obrambnih investicijah. In bom tudi razložila kako, zakaj mislim, da je to tako. Ker pač, kot sem že prej povedala, toliko netransparentnosti

nabave, kolikor bi se naj dogajalo na tem področju, se mi zdi, da je vsak takšen dodaten mehanizem, da je pomemben za ohranjanje tudi zaupanja javnosti. Naslednje vprašanje za vas. Torej zakaj ukinjate organ, katerega namen je seveda nadzor nad porabo javnega denarja? In to ravno v času, ko se bo seveda obrambni proračun še povečeval. Ali se vam ne zdi smiselno bolj okrepiti nadzorne mehanizme, bolj povečati transparentnost in pa seveda zagotoviti še več nekega javnega vpogleda v porabo sredstev? Ker državljani se mi zdi, da od države pričakujejo nekako ravno, ne vem, nasprotno. Ne pričakujejo manj nadzora nad milijonskimi posli, ne pričakujejo manj transparentnosti in tudi ne pričakujejo manj varovalk, ko nas je vseh ali pa vas je polna usta korupcije, ampak pričakujejo predvsem močnejše mehanizme, ki bodo zagotavljali, da bo vsak evro porabljen gospodarno, zakonito in predvsem v javnem interesu. Da pa se naloge Dovos seveda prenašajo na Direktorat za logistiko Ministrstva za obrambo, ob obrazložitvi, da bo zadosten, še enkrat citiram, delujoč parlamentarni nadzor, pa vam odkrito povem, da me tudi resnično skrbi. Pa bom povedala zakaj. Parlamentarni nadzor je absolutno potreben, se strinjam, vendar pa sam po sebi ne more nadomestiti nekega strokovnega ali pa institucionalnega nadzora, ki ga recimo nudi Dovos. Ker parlament lahko ugotavlja ali, lahko rečemo, kadar je šlo nekaj narobe, šele po tem, takrat se pogovarjamo v parlamentu. Nek strokovni nadzor, ki ga ima neka taka inštitucija, pa lahko nepravilnosti odkrije že prej ali pa celo prepreči neke zadeve že med samim postopkom. Torej jaz vidim ta parlamentarni nadzor, ki ga vi omenjate, da gre tukaj bolj za nek političen zopet nadzor. In s tem nismo naredili ničesar. Pač tista politika, ki je trenutno v, bom rekla, vodilna ali pa ima več v parlamentu, bo tudi lahko te zadeve kontrolirala. In po domače povedano, da bodo vsi razumeli, ministrstvo bo torej v večji meri, če bo se to preneslo, zopet nadziralo samo sebe, torej isti ljudje bodo hkrati pripravljali in hkrati nadzirali, kar jaz težko vidim, da bi to krepilo neko zaupanje v transparentnost in pa tudi neodvisnost postopkov - to je pač moje mnenje. In zato bi bil cilj takih krepitev neodvisnih nadzornih mehanizmov ravno ta Dovos, meni se pa zdi, da s tem prenosom ga vi enostavno zmanjšujete.

Naslednje, kar sem videla tudi v koalicijski pogodbi, je bilo danes že tudi omenjeno, gre za, torej kadrovska manko oziroma, če bom kar citirala, sistematičen pristop k pridobivanju kadra. dolgoročna stabilizacija kadrovskih, ne vem, tokov in vzpostavitev uravnotežene kombinacije profesionalne in rezervne komponente Slovenske vojske, konec citata. Strinjamo se seveda s tem, da je ta kadrovski, kadrovski manko že leta, bom rekla, problem in prav je, da se ga nekako lotimo. In mi smo se ga seveda v prejšnji, torej v Golobovi vladi začeli sistematsko tudi lotevati. Bilo je kar nekaj ukrepov in seveda tudi financiral, da lahko govorimo, da se je stanje spremenilo. To, kar sem vas danes poslušala, se mi zdi, da ste kar dosti govorili o neki nadgradnji že tega, kar je bilo. Nekaj je sicer drugačnega, ampak mislim, da Golobova vlada je tukaj naredila kar nekaj, kar zadnje mogoče v zadnjih desetih letih se to ni dogajalo. Tako da se, kot ste že povedali, trend kadrovskega popolnjevanja se povišuje od leta 2024, leta 2025. Potem so bili tudi na tem področju sprejeti razni ukrepi, torej zakoni, kar se tiče izboljšanja plač in delovnih pogojev. Skrajšan je bil postopek zaposlovanja, okrepljen je bil štipendijski sistem, povečano je bilo vključevanje- to kar je bilo danes tudi omenjeno - že mladih skozi, ne vem, skozi obiskovanje na šolah, potem služenje teh kratkih, teh taborov in tako dalje. Sprejete so bile pa tudi zakonske spremembe za izboljšanje statusa torej pripadnikov Slovenske vojske. Pa seveda ... Čakaj, zdaj gremo dalje. Zato vas samo še tukaj sprašujem, kar se tiče, bom rekla, katere konkretne, torej nove,

dodatne, ne te, kaj smo že mi delali, torej ukrepe, kot ste vi poimenovali sistematične ukrepe, kot jih navajate v pogodbi, boste uvedli za dolgoročno stabilizacijo kadrovskih, torej tokov in kako boste seveda zagotovili, da se bodo ti pozitivni trendi pri zaposlovanju resnično tudi nadaljevali v prihodnosti? Hvala.

Hvala.

Gospa kolegica Gazinkovski Sandra, potem gospod Premk in potem kandidat.

Hvala lepa predsedujoči, en lep pozdrav vsem skupaj, spoštovani kandidat, kolegice in kolegi!

Ministrstvo za obrambo je eden najpomembnejših resorjev v državi. Skrbi za nacionalno varnost, razvoj Slovenske vojske, zaščito in reševanje ter upravlja z velikimi investicijami in pomembnim delom javnih sredstev. Zato od kandidata za ministra pričakujem jasne odgovore, konkretne ukrepe in prepričljivo vizijo razvoja obrambnega sistema. Pri današnji predstavitvi pa sem žal dobila občutek, da smo slišali veliko splošnih usmeritev in precej manj konkretnih načrtov. Res je, da ste v preteklosti delovali na Ministrstvu za obrambo kot vodja kabineta, takratnega ministra Hojsa in kasneje tudi v administrativnih strukturah ministrstva.

Vendar ostaja dejstvo, da nikoli niste vodili obrambnega sistema, niste nosili odgovornosti za razvoj vojaških zmogljivosti ali za strateško upravljanje nacionalno varnostnih politik. Zato me danes zelo zanimajo konkretni odgovori. Posebej me skrbi področje kadrovskega popolnjevanja Slovenske vojske. v koalicijski pogodbi napovedujete, da boste sistematično pristopili k pridobivanju in zadrževanju kadra ter povečali zanimanje za vojaški poklic. In pri branju koalicijske pogodbe ugotavljam, da gre predvsem - spet - za splošne usmeritve, ne pa za tiste konkretne ukrepe, ki bi jih mi morali vedeti.

Zato me zanima, kaj natančno pomeni sistematični pristop, ali govorite o višjih plačah, veste, da je bila v preteklosti sprejeta plačna reforma in me zanima, ali boste z višino plače uničili reformo na področju obrambe? Potem naprej, ali govorite o novih stanovanjskih politikah za pripadnike Slovenske vojske? Kako, kje in ali boste sploh lahko oziroma načrtujete gradnjo oziroma nakup novih stanovanj za slovenske vojake? Ali govorite o kakšnih davčnih olajšavah za vojake? Potem, ali govorite o štipendijskih shemah? Upam, da veste, da je vlada pod vodstvom doktorja Goloba za štipendije dijakov in študentov, študentom namenila nekje približno od 3,5 milijonov do štiri milijone, odvisno od tega, kateri študenti in dijaki so imeli še poleg štipendije še dodatek. Teh ljudi je 776, od tega 597 dijakov in pa 179 študentov. Se pravi, ali boste nadaljevali to politiko štipendiranja ali jo boste ukinili oziroma spremenili? Potem naprej, ali govorite o dodatnih spodbudah za rezervno sestavo? Na kakšen način? Ali morda razmišljate o ponovni uvedbi neke oblike obveznega služenja vojaškega roka?

Spoštovani kandidat, zelo enostavno je zapisati v koalicijsko pogodbo, da boste izboljšali kadrovsko sliko Slovenske vojske, veliko težje pa je povedati, s katerimi ukrepi, v kakšnem roku in s kakšnimi finančnimi posledicami boste to dosegli. Zato vas konkretno sprašujem: kateri so prvi trije ukrepi, ki jih boste izvedli v prvih šestih mesecih mandata za povečanje števila pripadnikov Slovenske vojske?

To je bil prvi sklop vprašanj, naslednji sklop, je področje zaščite in reševanja. V koalicijski pogodbi ste zapisali, da boste izboljšali status prostovoljnih gasilcev ter drugih pripadnikov sil zaščite in reševanja, odpravili administrativne ovire in dodatno okrepili podporo prostovoljstvu. Spet, kaj to konkretno pomeni, kateri status boste izboljšali, na kakšen način, s katerimi ukrepi? Katere administrativne ovire boste odpravili? Ali ste se pred pripravo koalicijske pogodbe sploh seznanili z ukrepi, ki so bili na tem področju že sprejeti? Ali veste, da je bilo v tem mandatu zagotovljeno kolektivno nezgodno zavarovanje za prostovoljne gasilce, tudi za prostovoljce od šestega leta starosti dalje? V sistem zavarovanja

je namreč vključenih 176208 prostovoljnih gasilcev od šestega leta starosti dalje in vse do statusa aktivnega člana gasilske organizacije. Zavarovani so tako pionirji, mladinci, gasilci pripravniki, operativni in rezervni operativni gasilci, veterani ter drugi aktivni člani gasilskih organizacij. Zavarovalnica jamči za nezgode, ki se zavarovancem pripetijo pri opravljanju nalog prostovoljne gasilske dejavnosti, med drugim pri gašenju požarov in reševanju ter na poti na intervencijo in iz nje, pri vajah, izobraževanjih, tečajih in usposabljanjih, pri udeležbi na uradnih sestankih, pri javnih nastopih, prireditvah propagandnega značaja, pri vzdrževanju gasilske opreme ter pri opravljanju preventivnih nalog. Ali boste to zavarovanje pustili oziroma obdržali oziroma ali ga boste nadgradili oziroma prekinili?

Potem naprej, ali veste, katere druge ukrepe so država, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter lokalne skupnosti v zadnjih letih že sprejele za izboljšanje položaja prostovoljnih gasilcev? Sprašujem zato, ker je spet enostavno zapisati, da boste izboljšali status in okrepili podporo prostovoljstvu. Veliko težje pa je povedati, kaj danes ni urejeno, kaj konkretno boste spremenili in koliko dodatnih sredstev boste za to namenili.

Zato vas konkretno sprašujem še, kaj je prva konkretna stvar, ki jo boste naredili za prostovoljne gasilce in druge pripadnike sil zaščite in reševanja, ki danes še ni urejena? In pa tretji sklop, na katerega se moram odzvati ob branju koalicijske pogodbe, je šolstvo. Zapisali ste v koalicijsko pogodbo, da se bodo v osnovne in srednje šole postopno vključevale oziroma nadgrajevale vsebine varnostne in državljanske odpornosti, ki naj bi zajemale domoljubje, civilno zaščito, prvo pomoč, obrambo, notranjo varnost, hibridne in kibernetske grožnje ter odgovorno ravnanje v krizah. Na prvi pogled se to meni sliši v redu, toda ponovno ugotavljam, da gre za zelo splošno zapisano usmeritev. Zato me zanima, kaj natančno pomeni vključevanje vsebin obrambe v osnovne in srednje šole? Ali pripravljate nov šolski predmet, ali pripravljate spremembe učnih načrtov, ali bo šlo za obvezne ali izbirne vsebine? Kdo bo pripravljal strokovne podlage, ministrstvo za obrambo ali Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Kaj konkretno razumete pod pojmom domoljubje? Kako boste zagotovili, da bo šlo za krepitev državljanske odgovornosti in odpornosti družbe, ne pa za ideološko obarvane vsebine? Ali ste se o teh vsebinah že usklajevali s pedagoško stroko? Govorim, vsi tisti, ki so pač koalicijsko pogodbo pisali, verjetno ste seznanjeni z njo in ker jo boste mogli zagovarjati, verjetno imate tudi take informacije.

In potem naprej, ali gre za vsebine prve pomoči, zaščite in reševanja, ravnanja ob naravnih nesrečah, kibernetske varnosti in medijske pismenosti ali pa govorite o bistveno širših posegih v izobraževalni sistem? Skratka, zanima me, kaj se v resnici skriva za temi nekaj vrsticami v koalicijski pogodbi? Ker če govorimo o prvi pomoči, zaščiti in reševanju, ravnanju ob poplavah, požarih, potresih in kibernetskih grožnjah, potem je to razprava, ki jo lahko razumem in seveda tudi podpiram. Jaz sem ena tistih članic odbora, ki je vedno podpirala sodelovanje Slovenske vojske s šolami, to ste večkrat slišali v mojih razpravah in to bom vedno zagovarjala, ampak mene konkretno zanima kako, na kakšen način in s kakšno vsebino?

Če govorimo o uvajanju nejasnih vsebin pod oznakami domoljubje in obramba, potem menim, da imajo starši, učitelji in pa tudi širša javnost pravico vedeti, kaj natančno nameravate storiti. Zato vas prosim za zelo konkreten odgovor. Katere so tiste nove vsebine, ki bodo po vašem mnenju čez štiri leta dejansko vključene v osnovne in srednje šole, ki jih danes tam ni? In še zadnje vprašanje, ali boste za gorsko reševalno službo pripravili svoj poseben zakon? Zakaj ja ali zakaj ne in kaj bo ta zakon pokrival? Hvala lepa.

Hvala.

Gospod Premk, in potem odgovori. Prosim ... / nerazumljivo/

Hvala lepa predsednik za besedo.

Lep pozdrav kandidatu za ministra, pa zelo podpiram njegovo stališče, ki ga je povedal na začetku, da je naša obramba in varnost stvar vseh nas skupaj, da to ni nekaj ne levo ne desno, ampak dejansko v službi nas vseh, v službi naše

domovine in jaz seveda tudi pričakujem, da bomo vsi skupaj delovali v tej smeri, tako kot smo tudi v prejšnjem mandatu državnega zbora.

Ampak, če grem pa na konkretna vprašanja, ne za nazaj, samo za naprej bi kaj vprašal, ministra glede na to kar je povedal, pa glede na tisto kar imajo zapisano v koalicijski pogodbi, pa mogoče tam, kjer je začel tukaj pri predstavitvi, čisto na začetku z deležem BDP za obrambo. V prejšnjem mandatu se je po desetletju ali več delež BDP za obrambo končno začel povečevati, ampak mi smo nenazadnje potem sami določili tukaj v državnem zboru, za koliko bomo to povečali, kolikor to pač nam našemu obrambnemu in varnostnemu sistemu najbolj ustreza in odločeno je bilo za 3 odstotke. Zdaj pa, če majčkeno sem, se pošalim, če pa dedi reče 5 odstotkov, ali bomo morali res poslušati to, kar ded reče? Ker če potem ded reče, 10 odstotkov, bomo pa šli kar na 10 odstotkov. Zavedam se naših zavez v Natu in Bruslju, ampak mi smo včasih znali reči ne tudi Beogradu, da smo se potem odločili tako, kot je nam najbolj ustrezalo in mislim, da tukaj tudi se moramo mi odločiti, koliko, kakšen odstotek BDP ustreza našim razmeram, naši obrambnim in varnostnim sistemom. Tako da, samo toliko o BDP. Saj smo ga mi tudi povečevali, ampak v neki, kakor smo mi mislili, v neki razumni meri, ne pa kar za neko pretiravanje ne glede na to, kakšne so bile to želje iz tujine, koliko moramo mi povečati BDP, pa seveda, potem kupiti še njihove proizvode - tudi to so bile želje iz tujine.

Seveda stalnica Slovenske vojske so kadrovske težave. Pa tudi povem ministru, takoj, jaz sem bil dobrih, slabih 15 let zaposlen v Slovenski vojski z rezervo, obvezno in pogodbeno, pa gre to nekih 25, 30 let in ja, kad so težave, ampak jaz bi vam položil na srce, še največje težave so pa odnosi med kadri. In tukaj govorimo in o izobrazbi kadrov in o odnosih med kadrom, o tem, kako se, tako da jaz mislim, da je bolj seveda je pomemben priliv novega kadra, posebej mladega kadra v vojsko, saj to smo tudi delali na tem, s tabori za mlade, s štipendijami, ampak tukaj je treba dosti graditi tudi na odnosu med kadri, ker tu so res, verjemite, pa bova mogoče kdaj drugič, tu so zelo velike težave.

Zdaj, moram vam tudi to povedati, ta delež podčastnikov, častnikov in vojakov za neko profesionalno poklicno vojsko niti ni tako čuden ali nenavaden. Ker nenazadnje mi imamo zdaj tukaj profesionalno vojsko, nimamo tiste naborniške vojske, kjer je bil pač en častnik na 30, 50 vojakov, tukaj je zdaj majčkeno drugače in jaz mislim, razen, da je preveliko število teh višjih činov, polkovnikov in podpolkovnikov, manjka poročnikov, da to niti ni taka težava, bolj bi jaz rekel, da je treba delati, da moramo pridobiti čim več nižjih činov. In žal, Slovenska vojska, kakršna je, toliko enot ima, žal rabi tudi toliko

poveljstev. Bom samo omenil en konkreten primer iz moje prakse. Mene so pa pač poslali v enoto, ki je imela 120 ljudi, pa bi morala imeti štiri častnike pa ni imela niti enega. Ker dejansko sploh pri poklicni vojski, pa tudi pri vseh ostalih pač, saj najprej se potem dobi, dobi častnike - nenazadnje, častniki usposabljajo vojake, potem se pa dela na pridobivanju vojakov. Tako da, tukaj bi dal čisto konkretno vprašanje, tudi jaz, ker ste omenili, da boste probali povečati število vojakov. Bi res rad vedel na kakšen način. In bom se navezal tudi na prejšnja vprašanja.

ali bo to mogoče celo z neko obliko obveznega služenja vojaškega roka. Ker samo to, če govorimo samo o vojakih v poklicni vojski, kot je bilo rečeno. Glejte, nekdo, ki se odloči, da vstopi v vojsko, ne vem, pri 22, 25 letih, najbrž ne pričakuje, da bo 30 let samo vojak, ne. Bo hotel narediti neko kariero, bo hotel biti, mogel podčastnik, če bo naredil univerzitetno izobrazbo, bo mogoče hotel biti tudi, tudi častnik na koncu, ne, saj pravim, zato je to, zato je to razmerje v poklicni vojski malo drugače. Če bomo uvedli pa tiste strateške rezerve, druge načine rezerve, poklic, obvezno služenje vojaškega roka. Bodo pa to seveda druga, bo pa to razmerje treba narediti tudi drugače. Tako da, saj to je bilo konkretno vprašanje, na kak način bi zagotovili samo navadne vojake, da jih bo več.

Zdaj, oklepna vozila, ki je bila tudi, ki so bila tudi omenjena. Ni samo srednja bataljonska skupina, ki jo moramo vzpostaviti, tudi izvidniški bataljon je, ki ga bo treba vzpostaviti. In saj ste že rekli, ne, mi imamo še vedno te zaveze Natu, ki so stare več kot 20 let in vprašanje je, ali se ne bi z Natom dogovorili za kake druge možne rešitve. Ne samo na bojišču v Ukrajini, tudi zdaj v Izraelu, se je videlo zdaj v zadnjih parih letih, da je vloga oklepnih enot in nekih oklepnih bojnih vozil čisto drugačna. Saj ste govorili tudi o vozilih brez posadke, ampak zaenkrat smo mi še vedno obvezani na vozila s posadkami. Ali bojo to osem krat osem ali bodo to še zaenkrat tudi osem krat osem, ampak ali se, skratka, no, konkretno vprašanje, ali bomo vztrajali na nabavi kolesnikov 8 krat 8? In zakaj ste napisali v koalicijsko pogodbo, da je to treba narediti do leta 2031. Mislim, dostikrat je bilo očitano zakaj se toliko časa zavlačuje z vzpostavitvijo srednje bataljonske skupine pa izvidniškega bataljona.

Še eno vprašanje, no še eno, dve vprašanji, eno je o slovenski obrambni industriji. Tudi to, izgradnja slovenske obrambne industrije je v zadnjih štirih letih potekala zelo pospešeno. Tam v 90 letih je bilo to področje obrambne, varnostne industrije pri nas zelo zanemarjeno. No, praktično lahko povemo, da nismo bili sposobni narediti niti enega naboja, niti ene ročne bombe in podjetja v grozdu obrambne industrije so se zelo povečala v zadnjih parih letih, iz 40 na iz 40 na več kot sto. In nenazadnje tudi Dovos je bil narejen čisto nič zaradi kdaj drugega kot zaradi razvoja in zaščite slovenske obrambne industrije pred morebitnimi tujimi prevzemi.

Zdaj, jaz ne vem, zakaj bi bilo dobro to, Dovos ukiniti, uničiti, ker tako kot Slovenska vojska, meni se tudi Dovos ni zdel ne lev ne desen, nenazadnje, zdaj je, zdaj je predsednik Dovosa, Matej Miklavčič, prejšnji, prejšnji predsednik Armasa iz Slovenj Gradca. Skratka, človek čisti, čisto iz gospodarstva, čisti strokovnjak na svojem področju in tako da jaz bi rekel, da, da je nespametno zdaj ta Dovos ukinjati. Ne vem, me zanima, kakšno je vaše mnenje? Saj če je to državna, državno podjetje, ja saj ga bodo potem itak država, lahko ga boste potem tudi nadzorovali kolikor ga boste hoteli.

In no, še zadnja zadeva. Premestitev

Obveščevalno varnostne službe izpod Ministrstva za obrambo pod Slovensko vojsko. Zdaj mimogrede, saj vojska ima svojo obveščevalno službo, G2 sektor od generalštaba, tako da vojsko, lastno obveščevalno službo ima. Tako da tukaj je tudi mogoče malo nerazumljivo zakaj bi potem še cel Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo dajali pod okvirje Slovenske vojske, ker se tukaj postavlja eno težko vprašanje: kdo bo potem nadzoroval to Obveščevalno varnostno službo? Ker obveščevalno varnostna služba do zdaj seveda je bila pod nadzorom, ne parlamentarnega Odbora za obrambo, ampak vse ostale, je bila pod nadzorom Komisije za nadzor Obveščevalno varnostnih služb in zdaj, če damo to pod Slovensko vojsko, kar se seveda jaz niti slučajno ne strinjam, ali imamo odgovor na to, kdo bo potem obveščevalno službo, če bo pot v okviru Slovenske vojske, kdo jo bo potem nadzoroval? Ali bomo imeli potem, ko v kakšnih južnoameriških diktaturah vojaško obveščevalno službo, ki bo popolnoma brez nadzora?

Tako da, hvala lepa, zaenkrat.

Hvala.

Imamo zelo dolge razprave, prosim, da se omejite! V nasprotnem primeru bom žal nekako moral jaz omejiti v dogovoru te razprave, da bomo učinkoviti, ker število koles na oklepniku ni ta trenutek glavno vprašanje, ampak verjamem, da bo kandidat gospod Hajdinjak kratko pa učinkovito odgovarjal.

Prosim.

Hvala lepa.

Bom šel kar neposredno na odgovore.

Poslanka Rajbenšu, če sem prav razumel, prvo vprašanje je bilo, kako bom prepričal, da sem ustrezen kandidat za vodenje obrambnega resorja? Jaz sem prepričan, da sem sicer ne bi kandidiral.

Zdaj jaz funkcijo ministra razumem kot odgovorno vodenje sistema, kot sprejemanje odločitev v zahtevnih razmerah ter sposobnost učinkovitega upravljanja velikih in kompletnih organizacij. To sem pri svojem dosedanjem delu tudi dokazal. In medklic, očitalo se mi je, da nimam izkušenj iz vodenja obrambnega resorja, tudi prejšnja dva ministra jih nista imela, pa nič zato. Dars je pod mojim vodenjem posloval stabilno, razvojno in uspešno. Prometni sistem je deloval pretočno in predvidljivo, medtem ko smo danes priča prometnemu kaosu in kilometrskim zastojem in to državljani občutimo vsak dan.

Kar pa zadeva očitke, ki ste jih omenjali, pa je potrebno povedati nekaj zelo jasno. Policija me policija od objave teh tendencioznih in pristranskih prispevkov na komercialni televiziji me do danes še niti ni zaslišala. Nezakonitosti niso ugotovile ne revizije ne Agencija za varstvo konkurence. Še več, višje sodišče je pravnomočno potrdilo zakonitost naših ravnanj na področju avtolet, kjer se nam je pripisovalo nekatera koruptivna in nezakonita ravnanja in to so dejstva. To so dejstva. Prepričan sem, da je bila celotna zgodba politično motivirana z namenom vplivanja na predvolilno dogajanje in javno percepcijo, kljub temu se sam ne želim ukvarjati s političnimi obračunavanji ali vračanjem v preteklost, saj so pred nami danes bolj pomembni izzivi: Slovenija potrebuje stabilno, odgovorno in učinkovito vodenje obrambnega resorja in to odgovornost sem pripravljen tudi prevzeti.

Potem je bilo vprašanje glede Dovosa in pa glede nadzora. Kar smo mi zapisali glede ukinitve Dovosa, je, da se ga ukine in prenese naloge na Direktorat za logistiko na Ministrstvu za obrambo in pri tem, da bomo zagotovili delujoč parlamentarni nadzor.

Zdaj, kakšen nadzor je bil zdaj nad Dovosom? V času pretekle vlade oziroma vlade, ki se poslavlja recimo, je cena investicij v vojašnici Edvarda Peperka narasla za skoraj 70 odstotkov - toliko o transparentnosti. Dovos je trenutno brez nadzora. V enem letu ni izpeljal omembe vrednega projekta. Dovos v osnovi ni pregleden in ne opravlja nabavnih postopkov. Nima

strokovnega nadzora, nima nadzora Računskega sodišča, nima parlamentarnega nadzora. In s tem, ko se funkcija nabav premika na Ministrstvo za obrambo, boste nadzor lahko opravljali tudi poslanci, tudi Računsko sodišče. Namen Dovosa namreč ni bila nabava oborožitve in pa vseh sistemov, ki jih Slovenska vojska potrebuje, ampak je bilo spodbujanje obrambne industrije, da bomo spodbujali obrambno industrijo, smo se pa že tudi mi zavezali.

Potem naprej pa kadrov, mislim, da je bilo kar nekaj vprašanj glede kadrovskega popolnjevanja in pa katere konkretne sistemske ukrepe bomo, bomo izpeljali. Zdaj, kot sem jaz že na začetku povedal, je, v svojem nastopu, verodostojnost Slovenske vojske pa stoji in pade tudi na ustrezno številčnem in kakovostnem kadrovskem sestavu Slovenske vojske. Zdaj, ti izzivi so bili prepoznani že zelo zgodaj in, če ste me dobro poslušali, sem pohvalil tudi nekatere poteze nekaterih mojih predhodnikov in dejal, da jih bomo nadgradili. Jaz nisem začel z obračunavanjem za nazaj. Pri tem bi izpostavil tudi nekdanjega ministra Tonina, saj so bila njegova prizadevanja glede statusa vojaka, govorimo o prostovoljnem služenju vojaškega roka v vojaških taborih, študentih, štipendijah, čeprav so bile takrat toliko kritizirane zaradi finančne nagrade in možnosti opravljanja vozniškega izpita, so bile mogoče ključne zadeve, da se je ustavilo padanje in da se je postavilo temelje, na katerem se da graditi. Tudi pretekla vlada oziroma vlada, ki se poslavlja, je, pohvalno še enkrat, s temi stvarmi nadaljevala. Manj pohvalno oziroma za sistem nekoristno pa so bili nekateri poskusi prikrajanja, ali bolje rečeno prikrajanja stanja na določene datume okrog novega leta, da so se prikrili dejanski odhodi. Jaz bi temu rekel inovativno računovodstvo. In predvsem gre za hitro povečevanje rezervne sestave z vključevanjem visokih častnikov v Slovensko vojsko.

Bi pa opozoril še na en, po moji oceni ključni element in to je določanje ciljne sestave Slovenske vojske in nalog, ki jih mora ta izvajati. Sam vidim, da smo kot država pri številu stalne sestave zaradi naravnih dejavnikov omejeni. In vedno bomo. So pa določene naloge, ki jih lahko enako učinkovito opravlja tudi rezervna sestava in je pri tem v pomoč profesionalnemu jedru, se pravi profesionalnemu delu, vendar le če je ustrezno organizirana, vodena, motivirana in pa tudi nagrajena. In ravno temu segmentu želim posvetiti več pozornosti. Zdaj, o konkretnih številkah pa o konkretnih ukrepih, o katerih ste me spraševali, v tem trenutku težko govorim. Se pa nameravam takoj po prevzemu, če bom potrjen za ministra, o tem posvetovati in prednostno pogovoriti z vrhom Slovenske vojske in strokovnjaki. Veste, na Ministrstvu za obrambo obstajajo, to se bo verjetno minister Sajovic strinjal, obstajajo številni strokovnjaki, ki lahko povedo, kaj je dobro za Slovensko vojsko. In jaz sem oseba, ki je pripravljen prisluhniti strokovnjakom, tudi tistim, ki vedo veliko več od mene, jih poslušati in se na koncu odločiti. In prepričan sem, da bomo skupaj lahko oblikovali nabor potez in pa nabor projektov, s katerimi bomo lahko povečali število tako v stalni kot v rezervni sestavi. In ko bomo imeli ta nabor pripravljen, ko bom imel tudi jaz sam veliko več podatkov, kot jih imam v tem trenutku, bom z veseljem prišel pred ta cenjeni odbor in jih tudi predstavil.

Potem je glede, je bilo vprašanje glede vsebine, vsebine v šole, kaj konkretno se bo uvajalo v osnovnih šolah, ko govorimo o vključevanju in nadgradnji vsebin varnostne in državljanske odpornosti. Jaz sem prej konkretno naštel, ne, dejal sem, da je treba premisliti o načinu seznanjanja mladih z varnostnimi in državljanskimi vsebinami ali, če želite, z obrambnim sistemom in v osnovi obrambe, pa tudi s področjem domoljubja, civilne zaščite, prve pomoči, hibridnih kibernetskih groženj ter odgovornega ravnanja v krizah. Vam pa lahko že sedaj zagotovim, da to ne bo projekt Ministrstva za obrambo, ampak bomo zagotovo sodelovali z ministrstvom za izobraževanje pa še s kom, s pristojnimi strokovnjaki, da bomo lahko opredelili, kaj je najbolje, kaj je najbolje tako za naše mlade, za naše otroke kot tudi za družbo in državo kot celoto. Verjetno se pa zavedate, da ni, verjetno se pa, pardon, strinjate, da verjetno ni nobene škode, če se že mladi ljudje seznanjajo s temi veščinami in s temi področji, ki sem jih, ki sem jih prav prej omenil.

Vprašanje je bilo, kaj bom naredil na področju izboljšanja statusa prostovoljcev. V tem času, ko se je moje ime pojavilo kot eno izmed možnih kandidatov za ministra za obrambo, so se name obrnili številni prostovoljni gasilci, pripadniki drugih reševalnih služb, nenazadnje bil sem tudi na Bogatajevih dnevih v Novi Gorici, ki so mi našteli številne probleme, s katerimi se srečujejo. Veliko od teh je normativne narave in je potrebno spremeniti samo kakšen člen v kakšnem pravilniku, jim je treba olajšati določene zadeve. In zato sem sam dejal, da bom, da bo ena mojih prvih zadev, ki se jo bom lotil kot minister, da se bom sestal s pripadniki sil zaščite in reševanja, jih prisluhnil, jim prisluhnil in jih vprašal: kaj vas teži, kaj lahko jaz kot minister oziroma kaj lahko kot ministrstvo ali vlada še storimo, da bo vaše delo lažje, boljše in učinkovitejše? In na podlagi teh predlogov bomo potem oblikovali nabor ukrepov, ki jih bomo, ki jih bomo lahko izpeljali, da bo, da bo tem prostovoljcem še bolje. Naštevali ste, kaj vse je bilo narejeno v času tega mandata. Absolutno. Prav je tako. Pohvalno. Jaz bi pa želel, da če imajo ti prostovoljci, ki za nas tvegajo življenja, če imajo še kakršnekoli težave pri opravljanju svojega dela, da nam to povedo. In mi smo dolžni, da jim zadeve olajšamo in jim prisluhnemo. V tem, v tem kontekstu gre tudi vprašanje ali bo za gorsko reševalno službo pripravljen poseben zakon. Jaz nimam podatkov v tem trenutku pa informacij, zakaj bi moral biti, kaj bi bila vsebina tega zakona. Če me bodo predstavniki gorske reševalne službe s tem seznanili in me prepričali, da bi bil poseben zakon za njih veliko boljši, da bi lahko s tem veliko bolje delovali, potem sem pripravljen prisluhniti tudi temu, predvsem pa me zanima, kaj bi bilo, kaj bi bilo konkretno bolje, če bi imeli poseben zakon.

Potem smo imeli vprašanje glede višine, višine, oziroma je bilo dogovorjeno glede višine obrambnih izdatkov. Zdaj v moji, bom rekel, dolgoletni karieri v državni upravi sem videl že kar nekaj diplomatske korespondence. Se pa ne spomnim, da bi videl tako neposredno in nediplomatsko diplomatsko pismo. Ta nas opozarja na neko ponavljajoče napačno poročanje na ravni, na ravni generalnega sekretarja Nata, kjer verjamem, da je bilo že prej na nižjih ravneh opozorjeno, da samo Slovenija ne uporablja metodologije, ki je bila skupno sprejeta, in načrtno mešamo jabolka in hruške. Zdaj, neodstopanja od tega napačnega poročanja, vztrajanja pri tem, kljub opozorilom, ki smo jih prejemali, bistveno zmanjšuje kredibilnost Slovenije. In to je največji problem, kredibilnost Slovenije pada. Nečesa nismo dosegli in naredili, zraven pa smo še zavajali in od tega nismo odstopili, dokler ni odreagiral vrh zavezništva, kar je nerazumljivo. Zdaj, vsi drugi so vedeli, kaj so jabolka pa kaj so hruške, vključno s Hrvati, Črnogorci, Makedonci in se niso igrali s poročanjem. Verjamem, da imajo tudi oni veliko infrastrukturnih predlogov in želja, ki bi jih lahko vključili pa napihnili obrambne izdatke, pa tega zaradi ohranjanja svoje kredibilnosti v tako pomembni organizaciji niso storili. Moj prvi korak bo povrnitev verodostojnost slovenskih izkazov in priprava načrta, kako bomo izpolnili minimalne skupne sprejete zaveze. In te zaveze ne izhajajo iz, kako je bilo rečeno, daddyja oziroma od daddyja, ampak te zaveze je sprejel takratni predsednik Vlade Republike Slovenije v Haagu. Žalosti pa me, da se vprašanje obrambe, zaščite Slovenske vojske in našega članstva v Natu izrablja za neke notranjepolitične zadeve.

To, potem smo Dovos, smo povedali. Aha, pa še prevetritev OVS in premik iz MORS, iz upravnega dela na Slovensko vojsko. Jaz tega nisem rekel. Jaz sem rekel, da je problem, ki sem ga tudi sam zaznal, ko sem služboval ne samo v kabinetu ministra, ampak tudi Obveščevalno varnostni službi, da obveščevalne informacije, ki jih obveščevalna varnostna služba po svoji presoji pošlje generalštabu Slovenske vojske, ne pridejo vedno tudi do drugih ljudi, ki bi jih lahko uporabili, in da je treba narediti boljše in tesnejše sodelovanje tako med G2 ali pa J2, če želite, na eni strani, kot tudi med, med Obveščevalno-varnostno službo in da morata to dihati kot en

sistem v tem smislu. Ne govorim o premiku, ne govorim o kakršnih koli spremembah nadzora, še vedno bo Knovs tisti, ki bo nadziral delo Obveščevalno varnostne službe.

Zdaj upam, da sem si zapisal vse.