Lep pozdrav vsem skupaj!

Spoštovani članice in člani odbora, predvsem pa cenjeni gostje, lepo vas pozdravljam!

Ugotavljam, da tudi po kasnejšem začetku in pa po pregledu odsotnosti in pa prisotnosti, ni zagotovljena sklepčnost članov odbora, niti ni prisotnih predstavnikov

Vlade, zato seje po mnenju Poslovnika niti ni mogoče izvesti in se vabljenim opravičujem za nastalo situacijo.

Hvala. / izklop mikrofona za 60 sekund/

Ja, glede na različne možnosti Poslovnika dovolite, da glede na to, da je kar nekaj vabljenih, bi začel s sejo.

Obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani: Katja Kokot, Janez Beja, Franc Breznik, Jože Lenart, Bojan Podkrajšek, Srečko Ocvirk, Mojca Žnidarič so odsotni. Nadomestnih pooblastil zaenkrat nimam.

Torej dnevni red: Umik javnega razpisa ciljnega raziskovalnega programa Naša hrana, podeželje in naravni viri v letu 2026. Ker so res med nami gostje, če se strinjate spoštovani, zato nismo sklepčni, da dam besedo vabljenim predstavnikom institucijam? Mogoče, ker vas je veliko, pet minut. Ampak ne bomo šteli, da predstavite svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi, potem pa bom sejo zaključil. Najlepša hvala.

Kdo želi besedo? Prosim, da se kdor želi besedo, tudi predstavi ime in priimek in pa institucija, ki jo zastopa? Kdo želi besedo, kar naj roko dvigne. Prosim, gospod, če se prijavite, predstavite.

Hvala lepa. Jaz sem Aleš Gregorc na Fakulteti za kmetijstvo biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Zdaj, tema je bila predvidena v zvezi s Crpi. Torej nas je, to se pravi, ta razpis, ki je bil objavljen, je bil dobrodošel, smo tudi naredili nekaj prijav. Žal je bilo potlej to preklicano, ta razpis. Jaz bi pa rad poudaril, ker sem tudi vprašal nekaj mojih sodelavcev raziskovalcev, glede našega dela, pa vključenosti v te projekte. Torej Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede strokovnjaki iz naše fakultete so vključeni v različna strokovna področja. Pokrivamo vsa področja, raziskovalna in pa razvojna torej od sadjarstva, vinogradništva, precizne tehnike, čebelarstva in tako naprej, se pravi, različna področja. In zato smo tudi, imamo torej reference in smo se ustrezno tudi vključevali v preteklem obdobju v te projekte CRP. Vendar pa v zadnjem času, v zadnjih letih ugotavljamo, da je do teh projektov zelo težko, bi rekel, po domače rečeno, priti. Zelo težko dobimo projekte. Mi smo v prejšnjem letu, v lanskem letu smo bili še nosilci treh projektov, pri dveh smo bili partnerji. Zdaj v letošnjem letu nismo nosilci v nobenem projektu, pa v šestih projektih smo partnerji. Torej, mi vidimo neko težavo pri tem, ker tudi recimo v zadnjem obdobju, v zadnjih letih niso bila razpisana področja, kot so recimo, ki so res ključna za kmetijstvo za različna področja pa vemo, da so problematična področja torej, sadjarska recimo. Potem, na primer področje žlahtnjenja stročnic za ekološko kmetijstvo, uporaba kvantnih nanotehnologij v kmetijstvu recimo niso bila razpisana. Torej, neka temeljna področja v kmetijstvu niso bila v zadnjem obdobju razpisana in mi tudi nismo uspeli priti v sklop teh Crpov. Pri tem so poudarili moji sodelavci tudi recimo vprašanje

recimo, kjer se izpostavlja tudi vprašanje dobrobiti živali, dela na tem področju. Mi menimo, da je to, da to ni cilj, bi rekli samo, sama dobrobit živali ali pa proučevanje tega, to je večinoma to neko sredstvo, ki ga kmet ali pa tudi drugi uporabljamo, torej dobrobit živali seveda upoštevamo, ampak to je s ciljem res kvalitetne pridelave na posestvu recimo, torej, to ni cilj. In tudi mislimo, da recimo pretirana usmerjenost v to področje ni smiselna v prihodnje. Poleg tega so me sodelavci opozorili, da je za te Crpe pogosto bilo potrebno neko lobistično dogovarjanje. Mi očitno nismo bili toliko mogoče blizu tudi tem središčem odločanja, da nismo prišli, bi rekli v poštev ali pa smo bistveno težje prišli do vodenja teh projektov ali pa vsaj nekaterih projektov. Mogoče še ena stvar, da torej, z našo fakulteto so Crpi, projekti Crpi so dobrodošli, samo so preveč v nekem smislu, ne samo za fakulteto, tudi za kmetijski sektor ugotavljamo, da so preveč odvisni od nekih dogajanj, trenutnih dogajanj nekje recimo političnih ali odločevalskih in tako naprej. Mi bi rabili bolj stabilno recimo podporo, to se pravi, da so neki projekti, stabilnejši, večletni, in da se v okviru teh, v okviru teh lahko razvijamo in pa delujemo na različnih področjih v kmetijstvu, na primer sadjarstvo, vinogradništvo, precizna tehnika in tako naprej. Torej, to bi moral biti tudi v prihodnje cilj, torej CRP, recimo, projekti, kot so CRP, mogoče res v tem smislu niso idealni, ker so preveč, bi rekli volatilni, prevelika odvisnost od trenutnih odločevalcev. Tako da za nas, našo fakulteto, ki smo torej raziskovalna, razvojna inštitucija, za velik del vzhodne Slovenije zelo pomembna inštitucija. Mislim, da bi morali več pozornosti posvečati temu delu. Moram tudi povedati, da pri nas na fakulteti imamo približno 300 študentov vpisanih, in veliko od teh je tudi kmetov, mladih ljudi, ki se šolajo, ki bodo ostali na kmetijah. In s tem ciljem mi tudi potrebujemo, bi rekli, skupaj s kmeti, s kmetijskim sektorjem potrebujemo razvoj nekih dejavnosti in podporo na tem področju, raziskovalnem in razvojnem delu.

Toliko mogoče, hvala lepa.

Hvala, želi še kdo besedo? Lahko kar gospa Pintar, izvolite.

Hvala lepa... /izključen mikrofon/ Marina Pintar. Hvala Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete.

Moram povedati, da sem dobila povabilo na to sejo včeraj popoldan brez dnevnega reda, tako da sem lahko samo po naslovnikih lahko sklepala približno o čem bo govora tako da nisem imela priložnosti, da bi se posvetovala s svojimi kolegi, tako kot je povedal gospod Gregorc. Lahko pa povem svoje dolgoletne izkušnje, sem agronom, čeprav zdaj naša fakulteta, ki jo zastopam, pokriva seveda bistveno, bistveno širši, širše področje kot je samo kmetijstvo, tudi gozdarstvo, biologija, krajinska arhitektura, če naštejem samo področja, tako generalno. In imam pa dolgoletne izkušnje iz prijavljanja Crpov in moram reči, da Crpe skozi zgodovino vidim pravzaprav kot zelo dobrodošle. Fakulteta, naša fakulteta izvaja bazične, bazične projekte in pa aplikativne projekte, kjer je glavni financer Aris. Po drugi strani se prijavljamo na evropska sredstva za te bazične raziskave, po drugi strani pa kot inštitucija, ki zahteva oziroma ki zagotavlja tudi prenos znanja v prakso, pa seveda vidimo prav te Crpe

ali pa med drugim tudi projekti tipa Horizon v Evropi kot tiste, s katerimi lahko bazična znanja prenesemo naprej. In kot rečeno, ta zgodovina Crpov je bila pravzaprav res taka za nas, tako raziskovalce idealna, ko smo lahko prenašali ta znanja. V veliki meri tudi v sozvočju oziroma v, zdaj ne morem reči dogovarjanju, ampak v predlaganju tem Ministrstvu za kmetijstvo, kot je bila nekoč praksa. Zdaj, kot sem bila seznanjena prav pri tem zadnjem razpisu, je to umanjkalo. Predvsem smo bili pa seveda pri tem konkretnem razpisu neskončno razočarani, ker se je anulacija razpisa zgodila tik pred zdajci. Raziskovalci bi bistveno lažje prenesli, če bi se to zgodilo ne zadnji dve uri, ampak ne vem, 14 dni, tri tedne, kakorkoli, pa bi razumeli. Mi razumemo, da vsaka vlada, ker politika je politika, stroka je stroka in stroka daje rezultate svojih raziskav, politika mora pa vedeti, kaj s temi raziskavami, s temi rezultati delati. Politika skrbi za širše področje kot samo za agronomijo. In razumemo, da so potem teme oziroma da so prioritete različne. Ampak to, da pa izvedo raziskovalci zadnji dve minuti, da je razpis anuliran, je pa tisto, kar raziskovalce boli.

Zdaj v nadaljevanju si želimo seveda, da se ta praksa Crpov, da bi se nadaljevala, da bi se nadaljevala na ta način, kot je bila nekaj let nazaj, da so raziskovalci kljub vsemu tisti, ki povedo, kje pa lahko pripomorejo s svojimi rezultati k odločevalcem. Odločevalci se odločijo, ali bodo te teme razpisali in seveda potem se tudi oni odločijo, kaj bodo z rezultati delali. In na ta način jaz vidim Crpe. To se pravi, izrecna kritika na konkreten primer anulacije in pa pohvala mehanizmu CRP projektov. Hvala.

Hvala. Kdo želi naslednji besedo? Če se predstavite? Hvala.

Matjaž Ocepek, veterinarska fakulteta, predstojnik Nacionalnega veterinarskega inštituta. Nas je recimo malo zmotilo pri tem zadnjem razpisu, da ni bilo razpisa, poziva za predlaganje tem, to kar je bilo prej praksa. Zato so tudi določena področja, ali zdravje živali in varna hrana popolnoma izpadla ven. Res pa je, da je tukaj pri tem Crpu pa je delo naš center za dobrobit in tudi tematike so bile, na katere smo se prijavili in so tudi zelo, bi rekel, konkretne in bile, po našem načrtu. bi bila to dosti v redu zadeva, potrebna za naše kmetijstvo, ne glede na to, da ni orientirano zgolj ekonomsko, mogoče tudi etično in vse skupaj, ampak in tudi seveda se isto pridružujem, da je problem preklica v zadnjem trenutku in pa seveda upam, da ta, da Crpi bodo tudi v bodoče. In Crcpi so namenjeni dejansko za to raziskovanje. Niso namenjeni za kot spodbuda kmetijstva, kot bi rekli temu, za to so subvencije. Tukaj noter pa je tista raziskovalna tematika, ki pa seveda je v sozvočju z Ministrstvom za kmetijstvo, kaj ministrstvo potrebuje in kaj raziskovalci lahko naredimo in kaj lahko predlagamo, zako kot je bilo včasih razpis za teme in potem naprej sam razpis. Tako da...

Najlepša hvala. Naslednji, ki želi besedo. Izvolite, predstavite se.

Janez Prešeren Kmetijski inštitut Slovenije. Jaz bi se navezal na svoje predhodnike, profesorja Gregorca in profesor Pintarjevo in tukaj se absolutno strinjam s tem, kar je bilo povedano. Na kmetijskem inštitutu smo bili v pripravi devetih Crpjev, od tega štiri kot vodilni partnerji. Skupni recimo ocenjeni vrednosti približno 700000 evrov, kar je v bistvu

petina budgeta inštituta. In iz manko tega razpisa je seveda resen problem lahko za raziskovalna področja, ki jih podpiramo. Kmetijski inštitut Slovenije je ustanovila Vlada Republike Slovenije. In mi smo v bistvu tisti, ki po vaših naročilih in smernicah izvajamo razne strokovne in raziskovalne naloge. In razumemo, da se, kot je bilo rečeno prej, da se politika lahko spreminja, ampak 2 minuti pred oddajo pa mogoče res ni pravi način za to.

Seveda CRP mehanizem mi podpiramo. Smo v bistvu zelo zadovoljni z njim. To je tudi eden od načinov, da pravzaprav projiciramo bazične raziskave, ki so pač temelj vseh raziskav, dol do aplikacije. In bi tudi želeli še naprej sooblikovati tudi teme, če bo pobuda in povpraševanje, ker mislim, da kot strokovnjaki prepoznamo aktualne teme, ki so v pač na evropskem in svetovnem nivoju ta moment pomembne.

To je to. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi še kdo besedo? Ja, izvolite.

Hvala za besedo.

Gregor Dane, Zavod za gozdove Slovenije. Naša vloga je malo drugačna. Mi nismo znanstvena ali raziskovalna inštitucija, smo pa tisti v bistvu končni uporabnik, rezultat Crpov.

Velikokrat tudi sodelujemo tako z gozdarskim inštitutom in s fakulteto že pri samem izvajanju projektov kot neposredna uporabniška izkušnja določenih raziskav. Bile so razpisane tudi gozdarske teme tako da lahko samo povemo, da podpora Crpom. Vsekakor, to so le raziskave, ki nam samo koristijo v praksi. Na gozdarstvu so te teme v zadnjem času itak usmerjene v podnebne spremembe, v nove škodljivce, v bolezni in podobne vsebine, kar je zelo pomembno. In nas skrbi, da če bo ta izpad in se bo to zamaknilo, da mogoče ne bomo v korak s časom tudi potem v praksi.

Hvala.