Predlagam, da začnemo 3. nujno sejo Odbora za gospodarstvo, delo in šport.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

V naši sredini še posebej pozdravljam ministra doktorja Anžeta Logarja.

Pričenjam 3. nujno sejo Odbora za gospodarstvo, delo in šport. Na seji so kot nadomestni člani oziroma članice s pooblastili: gospoda Luko Simoniča nadomešča poslanka gospa Janja Gržinič, gospo Saro Žibrat nadomešča gospa Andreja Rajbenšu in pa gospo Eleno Zavadlav Ušaj nadomešča poslanka Ana Cajhen. Vsem še enkrat, tudi vam lep pozdrav tukaj na tem odboru.

S sklicem seje ste prejeli tudi predlagan dnevni red današnje seje. Pod točko ena imamo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah ZGD 10, nujni postopek, EPA 174-X. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem današnje seje.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah ZGD 10, nujni postopek EPA 174-X.

Predlagatelj tega zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 13. seji, 7. 7. 2026 sklenil, da je predlog zakona obravnavan po nujnem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 15. seji, dne 13. 7. 2026 sklenil, da se predlog zakona uvrsti na dnevni red 17. seje Državnega zbora, ki bo v sredo, 15. 7. 2026. K tej točki so vabljeni Ministrstvo za gospodarstvo, delo, in šport, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Besedo pa predajam ministru za gospodarstvo, delo in šport, gospod minister doktor Anže Logar, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa predsednik.

En lep pozdrav, spoštovani poslanke in poslanci!

Zdaj, zahvaljujem se za današnjo obravnavo predloga. Ta zakon, ki je pred vami, ZGD 10, novela, vsebuje pomembne spremembe, katerih namen pa je predvsem vzpostaviti bolj konkurenčno, spodbudno in odporno poslovno okolje v pomembnem delu na podlagi dveh direktiv, ki sta tudi posledica Draghijevega poročila. Osnovni razlog za pripravo predloga novele je dopolnitev slovenskega prava družb z dvema evropskima direktivama in sicer je kar nekaj učinkov predlogov novele. Odpravlja se nepotrebna upravna bremena in ovire za male in srednje družbe na kapitalskih trgih Evropske unije, hkrati pa se spodbuja družbeno odgovornost. Kapitalske trge v Evropski uniji dela atraktivnejše predvsem za Scale Lab mala in srednja podjetja. Pomembno zmanjšuje obseg zavezancev za trajnostno poročanje, kar je tudi ena od zahtev ali pa določil koalicijskega sporazuma. Na podlagi te novele bo mislim, da iz 270 subjektov, poslovnih, ki morajo poročati zahtevna poročila, to obvezo imelo 20 podjetij še v Sloveniji. Poenostavlja se zahteve za oziroma ščiti dodatno mala in srednja, družbe, pred nesorazmernimi zahtevami glede razkritja informacij o trajnosti. To je spet skladno z določili in priporočili direktive. In z uvedbo zakonske možnosti delnic z večkratno glasovalno pravico se predvideva ukrep, ki bo spodbujal konkurenčnost slovenskega pravnega okolja in spodbujal podjetja, ki bodo iskala dodatni kapital ob tem, da ohranijo večinske glasovalne pravice, to je za tako imenovana Scale Lab podjetja, da to počnejo tudi na slovenskem trgu, kar krepi slovenski borzni sistem. Spodbuja pa se tudi transparentnost lastniških razmerij ter zmanjšuje možnost zaobida pravil, ki urejajo medsebojno povezane družbe.

Zdaj, dovolite mi, da predstavim nekaj ukrepov iz ZGD deset. Predlog zakona v slovenski pravni red prenaša direktivo 2024/2810, o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico. Z uvedbo možnosti izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico bo gospodarskim družbam omogočen lažji dostop do lastniškega kapitala ob hkratnem ohranjanju dolgoročne vizije in razvojnih usmeritev glede stabilnosti upravljanja.

Zdaj, rešitev je namenjena predvsem družinskim, zagonskim ter hitro rastočim podjetjem, ki želijo dobiti sredstva na kapitalskih trgih, hkrati pa ohraniti prevladujoč vpliv v odločanju o prihodnosti podjetja. Predlog zakona uvaja ustrezne varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev, določa omejitve glede obsega glasovalnih pravic ter krepi transparentnost delniških struktur. Predlog zakona hkrati prinaša tudi direktivo 2026/470, ki spreminja pravila glede poročanja podjetij o trajnosti. Predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo obseg družb, ki bodo zavezane k trajnostnemu poročanju, zvišujejo pragove za nastanek obveznosti poročanja ter poenostavljajo zahteve glede poročanja.

Poleg tega se uvaja rešitev za zaščito malih in srednje velikih podjetij v vrednostnih verigah pred nesorazmernimi zahtevami po posredovanju informacij o tajnosti. Dodatno predlog zakona odpravlja zdaj veljavno izjemo, ki je, družbi, ki je prva obvestila drugo družbo o medsebojni udeležbi, omogočala izvzetje iz omejitve izvrševanja pravic. Predlagana sprememba krepi transparentnost lastniških razmerij ter zmanjšuje možnost za zaobid pravil, ki urejajo medsebojno povezane družbe.

Če povzamem, s predlaganimi spremembami Republika Slovenija izpolnjuje obveznosti prenosa evropske zakonodaje ter hkrati prispeva k oblikovanju sodobnega, preglednega in konkurenčnega pravnega okvira za delovanje gospodarskih družb. Priložnost uvodne predstavitve predloga izkoriščam tudi za zahvalo Zakonodajno-pravni službi za strokovno pripravljenost in delo med vikendi oziroma med tem vikendom. Hkrati pa tudi napovedujem, da kolikor mi je znano,

tehnične oziroma normative, nomotehnične popravke se pripravlja tudi zato, da se uskladi določene, določene odmike, ki jih je Zakonodajno-pravna služba ugotovila.

Zaključno ocenjujem, da je predlog ZGD-1O potreben za razbremenitev gospodarskih družb in regulativnih bremen, da krepimo konkurenčnost gospodarstva, da krepimo borzni potencial slovenskih podjetij in da lahko pomembno s tem vplivamo na gospodarsko, socialno in finančno stabilnost države. Kot veste, je konkurenčnost gospodarstva zdaj ključni motiv priprave direktiv in zakonodajnih predlogov s strani Evropske komisije, je hkrati eden od pomembnih motivov koalicijskega sporazuma in v prihodnje verjamem, da bo še kar nekaj podobnih primerov, ko bomo z zakonskimi predlogi okrepili konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Toliko zaenkrat. Če bo potrebno, se bom oglasil tudi v nadaljevanju.

Hvala lepa, minister, za dodatno razlago zakona.

Sedaj pa predajam besedo Zakonodajno-pravni službi, gospe Ješić, izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in iz zakonodajno-tehničnega vidika.

Predlog zakona pretežno predstavlja prenos direktiv, vsebuje pa tudi posamezne določbe, ki niso povezane s prenosom prava EU. Poudariti je treba, da ureja zahtevno materijo. V mnenju ZPS opozarja na več neskladij med posameznimi določbami predloga zakona in njihovo obrazložitvijo ter tudi na določene odstope od besedila direktiv, na primer v 8. in 9. členu predloga zakona. Poleg tega ZPS ugotavlja, da bo zaradi uvedbe delnic z večkratno glasovalno pravico prišlo do neskladja med materialno in prekrškovno ureditvijo znotraj ZGD-1, saj sprememba 178. člena ZGD-1 ni ustrezno upoštevana v 8. točki prvega odstavka 685. člena ZGD-1, ki kot prekršek še vedno določa izdajo delnic z večkratno glasovalno pravico. ZPS nadalje ugotavlja, da obrazložitev pri nekaterih predlaganih rešitvah ne vsebuje zadostnih razlogov za njihovo utemeljitev. To velja zlasti za 17. člen predloga zakona, s katerim se predlaga črtanje drugega odstavka 554. člena ZGD-1. Obrazložitev namreč ne pojasni, zakaj naj obstoječa ureditev zaradi vzpostavitve oziroma ureditve registra dejanskih lastnikov ne bi bila več potrebna. Prav tako ne pojasni učinkov predlagane spremembe na že obstoječa pravna razmerja.

Pomanjkljiva obrazložitev je ugotovljena tudi pri nekaterih drugih določbah predloga zakona. Pomemben sklop pripomb se nanaša tudi na prehodne določbe, ki po oceni ZPS niso dovolj jasne in pregledne. Predlagana prehodna ureditev namreč ne omogoča zanesljivega razumevanja, za katere družbe bodo posamezne obveznosti veljale oziroma katere družbe jih bodo morale izpolnjevati v prehodnem obdobju. Poleg tega pa se prehodna ureditev v delu nanaša na iste, s to novelo spremenjene materialne člene 70.c in 70.č, za katere pa se prehodna ureditev iz novele ZGD-1M še ni začela uporabljati. Zato ZPS predlaga preoblikovanje prehodnih določb ter izrecno določitev prenehanja veljavnosti prehodnih določb novele ZGD-1M, saj bi te sicer ostale del pravnega reda in bi lahko povzročale pomembne pravne nejasnosti.

Amandmaji torej še niso bili vloženi. Če bodo vloženi, jih bomo v službi preučevali sproti in se do njih tudi po potrebi opredelili. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa predajam besedo Komisiji Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Z nami je danes gospod Danijel Kastelic, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo. Pozdravljene poslanke in poslanci, gospod minister z ekipo in ostali prisotni.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt in turizem, turizem in

finance je predlog zakona obravnavala na 41. seji 9. julija in v razpravi ocenila, da predlagane rešitve vodijo do razbremenitve gospodarstva, zato smo jim izrazili tudi podporo. V razpravi pa smo se glede trajnostnega poročanja dotaknili posledic sprememb iz 7., 8. in 9. člena predloga zakona, upoštevaje predhodne spremembe pravil poročanja iz novele ZGD-1N, ki velja od oktobra 2025. Pojasnjeno nam je bilo, da bo na podlagi tokrat predlaganih dodatnih sprememb glede obveze poročanja posameznih družb, število zavezancev za poročanje po dosedanjih analizah znižalo za obstoječih 270 na 22. Ob tem smo podrobneje seznanjeni tudi že obstoječe, obstoječo možnostjo, da družbe prostovoljno trajnostno poročajo, če jim slednje pomaga dosegati višjo stopnjo konkurenčnosti, z vidika verige vrednosti.

Kot smo izvedeli, lahko takšne družbe svoje trajnostno poročilo objavijo na Ajpes, kmalu pa jim bodo na voljo tudi vavčerji za sofinanciranje priprave trajnostnega poročila in revizijo slednjega. Pristojno ministrstvo se namreč, kot nam je bilo pojasnjeno, zavzema za to, da bi se k pripravi trajnostnih poročil ne glede na zahteve v zakonodaji, pristopilo čim več družb.

Zanimale so nas tudi podrobnosti v zvezi s tipom delnic z večkratno glasovalno pravico, pri čemer nam je bilo pojasnjeno, da gre za novo obliko dokapitalizacije podjetij, ki še vedno želijo ohraniti kontrolo nad podjetjem, pri čemer bo imel kapital, ki bo dodatno vstopil v družbo, glasovalne pravice v razmerju 1:1. V razpravi članov komisije je bilo zastavljeno tudi vprašanje zakaj predlog zakona o možnosti uvedbe delnic z večkratno glasovalno pravico odpira za vse delniške družbe, ne zgolj za tiste, ki šele vstopajo na borzo ali večstranski sistem trgovanja. Spraševali smo se tudi, ali je desetkratnik glasovalnih pravic v primeru delnic z večkratno glasovalno pravico ustrezno razmerje za slovenski trg, ki je relativno majhen in s tem manj likviden.

Predlagatelj nam je v zvezi s slednjim pojasnil, da so bile odločitve v zvezi s predlaganimi zakonskimi rešitvami sprejete na podlagi ciljnega raziskovalnega programa in primerjalno pravne analize, pri čemer je bila odločitev za razmerje 1:10, v zvezi z delnicami v zvezi z delnicami z večkratno glasovalno pravico, povzeto po nemškem modelu. Napovedano je bilo tudi, da bo po uveljavitvi zakona izvedena še ena analiza, s katero se bo preverilo ustreznost sprejetih odločitev in ugotavljalo, koliko podjetij je dejansko uporabilo navedeni instrument, na podlagi ugotovitev pa se bo po potrebi prilagodilo tudi zakonsko vsebino. Z vsemi podanimi pojasnili smo bili zadovoljni in v okviru glasovanj smo, kot že rečeno, predlogu zakona izrekli podporo, do amandmajev pač se nismo, ker jih ni bilo.

Hvala za vašo pozornost in...

Hvala lepa tudi vam za podajo svojega mnenja.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali mogoče kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Sedaj pa bi na podlagi 73. člena Poslovnika Državnega zbora sejo prekinil in, za 45 minut, in nadaljujemo 15 pa 10 minut. Hvala.

Predlagam, da začnemo. Nadaljujemo 3. nujno sejo Odbora za gospodarstvo, delo in šport.

Dobili smo še eno pooblastilo, in sicer gospoda Janeza Olovca nadomešča gospod Damjan Muzel.

Sam pa vas obveščam, da prekinjam sejo še za 30 minut in nadaljujemo ob 15.45. Hvala.

Spoštovane gospe in gospodje, predlagam, da nadaljujemo 3. nujno sejo Odbora za gospodarstvo, delo in šport.

Prejeli smo še eno pooblastilo, in sicer gospo Metko Pešl Šater nadomešča gospod Duško Vujanović. Dobrodošel tudi tukaj pri nas.

Medtem ste prejeli tudi predloge amandmajev Poslanske skupine SDS, Nove Slovenije, SLS, FOKUS in Demokrati, in sicer k 1. členu, 2., 4., 5., 7., 8., 9., 11., 22. členu tega zakona.

Prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi vložitvenega dokumenta z dnem 13. 7. 2026.

V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin SDS, Nova Slovenija, SLS, FOKUS in pa Demokrati. Pri 1. členu je v praksi tudi širša razprava o predlogu zakona, pri ostalih členih pa je dopustna razprava zgolj o vsebini člena in o tem, kaj se razpravlja. Sedaj pa prehajamo na razpravo. Želi kdo razpravljati pri 1. členu? V kolikor ne, bomo dali na glasovanje amandma k 1. členu.

Izvolite.

Vi ste predlagali zdaj razpravo o amandmaju k 1. členu? / oglašanje iz dvorane/ In 1. člen? Okej, samo toliko, da mi je jasno. Zdaj, ali bi mogoče, jaz bi predlagal samo eno stvar, da nekdo, ki je pripravil te amandmaje, mogoče nam malo pojasni vsebino teh amandmajev, ki smo jih dobili tu na mizo. Samo okvirno, no. Potem pa bi predlagal mogoče tudi, da o vsem skupaj razpravljamo, ne od člena do člena, ker mislim, da je zakon v osnovi okej, ne, bi pa rad vedel, kaj ste zdaj tukaj, tukaj spreminjali. Ker zdajle jaz tole sem dobil v roke potem, pa da to zdaj potrjujem po eni minuti, ko imam v rokah, bi rad videl razlago. Hvala lepa.