Spoštovani članice in člani odbora, spoštovani ostali prisotni, prav vsi lepo pozdravljeni. Začenjam 2. nujno sejo Odbora za izobraževanje, mladino in znanost.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Nedeljko Todorović in gospa Asta Vrečko. Na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec poslanca Mojškerca, poslanec Mojškerc nadomešča Luko Simoniča in Luka Goršek nadomešča poslanca Damijana Bezjak Zrima.

S tem sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda, in sicer na obravnavo Predloga zakona o izvajanju Uredbe Evropske unije o ustanovitvi skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, nujni postopek, EPA 167-X, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Predlog zakona je bil 3. 7. 2026 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 13. redni seji 7. 7. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter pojasnila Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino k mnenju Zakonodajno-pravne službe.

K točki dnevnega reda so vabljeni: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o členih. Amandmaji do sedaj niso bili vloženi.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona pa dajem besedo predlagatelju, predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino doktor Borutu Rončeviću, ministru za izobraževanje, znanost in mladino - lepo pozdravljeni - in doktor Rok Strašeku, državnemu sekretarju Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Lepo pozdravljeni. Izvolite besedo.

Hvala za besedo.

Zahvalil bi se Državnemu zboru, da je ta zakon sprejel v obravnavo po nujnem postopku in hvala vsem prisotnim za pozornost, ki jo boste temu namenili. Bom poskušal biti kratek, kot je kratek tudi zakon, seveda pa to ne pomeni, da so kratke posledice. Ta zakon rešuje dva pomembna izziva, ki ga imamo v Sloveniji. Prvi izziv je v tem, da se izteka obdobje črpanja sredstev iz tega mehanizma za okrevanje in odpornost. S tem smo se na našem ministrstvu začeli ukvarjati praktično prvi dan. Mi smo malo sešteli koliko je teh sredstev, ki so bila v izvajanju in gre za znesek tam okrog 126000. In sprejem tega zakona bo rešil izziv črpanja 71,6 milijonov evra iz, iz tega, iz tega mehanizma v kolikor seveda ne bomo tega naredili, ta sredstva pač ne bomo mogli počrpati na tak način, kar bo seveda slabo za pogajanja Slovenije v prihodnji finančni perspektivi za kohezijska sredstva. Hkrati pa seveda obveznost Slovenije zagotovitve teh sredstev še vedno ostaja. In bi bilo to treba v prihodnjih letih zagotoviti iz integralnega proračuna, seveda na račun drugih dejavnosti, v tem konkretnem primeru najverjetneje s področja znanosti in morda visokega šolstva.

Po nujnem postopku ga sprejemamo pač zaradi roka. Ta čas se izteka konec avgusta, vmes so še parlamentarne počitnice in časa seveda za to ni več. Drugi izziv pa je seveda razvojni izziv, ki ga imamo Slovenija, pa seveda tudi Evropa, za doseganje razvojnih prebojev, ne samo v znanosti, ampak seveda tudi v industriji, so potrebna čedalje večja vlaganja, ker tukaj se seveda ukvarjamo s tehnologijami, s temi ključnimi tehnologijami, kot so visoko zmogljivostno računalništvo, high performance computing v angleščini HPC, umetna inteligenca. In seveda v zadnjih letih smo začeli doživljati tudi določene preboje na področju aplikativnih kvantnih tehnologij oziroma kvantnega računalništva. In vsi ti izzivi se naslavljajo v okviru tega evropskega podjetja Euro HPC Joint Undertaking, kamor pač mora Slovenija kot tudi druge države, ki sodelujejo, sodelujejo vse članice Evropske unije in še nekatere dodatne države pri tem. Tukaj seveda je treba prispevati velika sredstva, se pravi, v financah, pri teh tehnologijah gre seveda za strašno visoke investicije, ne, moramo se pa seveda tega lotevati, ker na tem področju tudi naši ključni globalni konkurenti, kot so ZDA in pa Kitajska, tudi seveda zelo hitro napredujejo, vlagajo v to ogromna sredstva in investicije so praktično takega ranga, da se posamezni državi, sploh državi, ki ima pač take proračunske, realne proračunske omejitve, zaradi velikosti Slovenije in velikosti gospodarstva, ali jih ne zmoremo ali pa to ne bi bilo smotrno, je pa smotrno seveda sodelovati v takih pobudah.

Želel bi seveda opozoriti, da ta sredstva ne bodo kar avtomatično prišla nazaj v Slovenijo, ker pač so na tem podjetju Euro HPC Joint Undertaking. Kako bomo uspešni potem pri črpanju teh sredstev, da pridejo nazaj v Slovenijo, je pa seveda odvisno od nas, od naših akademskih inštitucij in pa od naših podjetij skozi različne razpise, gostovanja infrastrukture v Sloveniji, recimo konkretno v Mariboru imamo, se oblikuje močan center in tako naprej. Torej, zato smo pripravili ta zakon, ki je kratek v štirih členih

in z veseljem bomo seveda odgovorili še na kakšna vprašanja. Bi morda še državni sekretar prispeval kakšno tehnično podrobnost, če dovolite.

Dr. Rok Strašek (državni sekretar MIZM): Torej morda samo pojasnilo, kaj je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj smo dali v predlog ta zakon. Torej gre za izziv, kako slovenska nacionalna sredstva preusmeriti oziroma izpolniti zaveze, ki smo jih dali v relaciji do financiranja projekta vzpostavitve superračunalnika oziroma tovarne umetne inteligence. V letu 2024 smo se zavezali, da bomo vzpostavitev teh dveh projektov sofinancirali. 75 milijonov iz tega naslova bi naj zagotovila torej Republika Slovenija, 75 pa iz Evropske komisije Euro HPC, prej omenjena družba. Izpostaviti velja, da je Euro HPC javno-zasebno partnerstvo, ustanovljeno v javnem delu s strani 30 držav, poleg vseh članic EU so to še Norveška, Švica, Turčija in Združeno kraljestvo. V delu zasebnega partnerstva pa gre za združenja, kjer so prav tako bile soustanoviteljice nekatere članice EU. Glede na pravno subjektiviteto tega, te entitete je potrebno seveda izpostaviti mehanizem, podlago, kako prenakazati omenjena sredstva, torej nepočrpan del iz mehanizma NOO-ja na javno-zasebno partnerstvo in s tem zakonom rešujemo prav to. Izkazala sta se dve možnosti: da bi za to uporabili neposredno uredbo Sveta EU, druga alternativna možnost je bila pa predlagan zakon. Po sugestiji Ministrstva za finance in Službe Vlade za zakonodajo smo opustili idejo sklicevanja se na uredbo in predlagali postopek zakona. Kot rečeno, izpolnjuje se s tem zakonom zgolj zaveza, ki jo je Slovenija dala in vzpostavlja mehanizem, ki daje podlago ministru, da podpiše ta prenos teh nepočrpanih sredstev na podjetje Euro HPC. Opozoril bi, v kolikor zakon ne bo sprejet, smo pred izzivom, namreč Slovenija mora zagotoviti 75 milijonov evrov, izgubimo pa vir. V tem trenutku je vir, v kolikor ta zakon realiziramo, da sredstva počrpamo v roku 31. 8. 2026. V kolikor nam to ne uspe, smo pred izzivom iskanje nadomestnih alternativnih virov.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica.

Naša služba je predlog zakona preučila v okviru svojih pristojnosti in dala pripombo k 3. členu. Ta pripomba se nanaša na časovno ustreznost predloga zakona glede financiranja prostovoljnega finančnega prispevka iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Glede na obvestilo Urada za okrevanje in odpornost, ki je bilo objavljeno v petek, 10. 7., je Svet Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve potrdil naš predlog za preusmeritev sredstev, tako da drugih pripomb k temu predlogu zakona nimamo.

Hvala.

Hvala lepa vam in zaključili smo s predstavitvami mnenj in stališč.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in morebitnih amandmajih, do zdaj jih ni, združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o morebitnih amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče.

Torej, predlog zakona ima štiri člene in odpiram razpravo o členih predloga zakona in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Ne. Torej ... Izvolite, gospod doktor Logaj.

Dr. Vinko Logaj (PS Svoboda): Hvala lepa.

Jaz bi morda v tem prvem delu vseeno malo korigiral izjavo ministra,

če sem prav razumel, da če ne bomo tega storili, da bomo imeli težave na koheziji. Jaz mislim, da gre tukaj za sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost in če prav razumem, gre v bistvu za razporejanje, bo šlo za razporeditev tistih sredstev, ki sicer iz sklada za okrevanje in odpornost do 31. avgusta - to, kar sklad omogoča - ne bi bila porabljena. Drugače pa se mi zdi, da ta participacija v tem skupnem podjetju za umetno inteligenco in pa visoke tehnologije prinaša Sloveniji že zdaj pozitivne učinke. Iz tega razloga, torej ravno v marcu 2025, je bila že Slovenija uspešna na razpisu za super računalnik v Mariboru, tudi takrat so bila zagotovljena nacionalna sredstva financiranja za skupen obseg 145 milijonov. In glede na spremembo uredbe, ki je bila, če se ne motim, januarja 2026, ki je omogočila državam tudi porabo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, je potem že maja prejšnja vlada vložila šesto spremembo načrta sklada za okrevanje in odpornost. In če prav razumem, je v petek Evropska komisija tudi odobrila ta prenos sredstev oziroma možno porabo teh sredstev in participacijo Slovenije pri tem podjetju tudi iz naslova sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost.

V Gibanju Svoboda ocenjujemo, da se s temi projekti tudi vzpostavljajo dobri pogoji za tovarno umetne inteligence in pa nadaljnje koriščenje infrastrukture. Saj vemo, da bo leta 2027, naj bi prišlo tudi do zamenjave s superračunalnikom in na ta način gremo v korak z razvojem. Iz tega razloga tudi podpiramo to spremembo zakona.

Hvala lepa.

Hvala vam.

Še kdo bi razpravljal? Če ne, potem samo dodam še sama to, kar je bilo v predlogu zakona izpostavljeno, namreč da rast produktivnosti v Sloveniji ostaja eden ključnih izzivov in da je povezava digitalizacijo predvsem s tem visoko zmogljivostnih tehnologij in našega gospodarstva, ni tako odlična in da se predvsem uporablja za kakšne postopkovne ali pa, če rečem temu, predvsem gre za racionalizacijo stroškov, ne pa toliko v povezavi z dodano vrednostjo podjetij, gospodarstva. Zaradi tega res lahko ugotavljamo, da je ta pristop Slovenije k podjetju, temu visoko zmogljivostnemu računalniškemu podjetju izjemno pomembnega predvsem tudi tako v luči Evropske unije kot v luči Slovenije. Toliko bi samo dodala. Seveda bomo podprli zakon. Hvala.

Bi še kdo kaj dodal? Hvala. Če ne, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Želi kdo obrazložiti svoj glas? (Ne.) Hvala.

Potem pa glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 14 poslancev, proti ni nihče.

Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti,

tako da s tem zaključujemo drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu.

Ker k predlogu zakona niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za izobraževanje, mladino in znanost Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu.

Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika določimo poročevalko, ki bo predstavila poročilo na seji Državnega zbora. Predlagam, da je poročevalka gospa Adrijana Kocjančič. Se strinjamo, strinjate? Hvala lepa.

Zaključujem to točko dnevnega reda in tudi današnjo sejo odbora.

Vsem se zahvaljujem za udeležbo in vas prav lepo pozdravljam.