Spoštovane članice in spoštovani člani komisije, spoštovana kandidatka za ministrico ter ostali prisotni, en prisrčen pozdrav!
Začenjamo s 1. nujno sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Obveščam vas, da so bili zadržani in se te seje ne morejo udeležiti Felice Ziza in Nataša Sukič in ostali, ki so podali pooblastilo; Aleksander Gungl bo nadomeščal Ivo Dimic, Ferenc Horváth Felice Ziza in Vinko Levstek bo zamenjal poslanko Suzano Lep Šimenko. Obveščam vas, da je seja bila povabljena, že večkrat omenjena Suzana Lep Šimenko, kandidatka. S sklicem seje seje ste prejeli tudi dnevni red seje. V poslovniškem roku nisem prejel dodatnih predlogov za spremembo dnevnega reda, se pravi je dnevni red tak kot smo ga prejeli.
In bomo začeli kar z obravnavo 1. točke - Predstavitev kandidatke Suzane Lep Šimenko.
Kot gradivo ste prejeli predlog predsednika Vlade, ki je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Gradivo, ki ste ga članice in člani komisije zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Predsednik vlade Janez Ivan Janša je na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika DZ, predsedniku Državnega zbora Zoranu Stevanoviću 28. maja posredoval predlog liste kandidatov za ministra Vlade Republike Slovenije, v kateri je predlagal, da Državni zbor za ministrico brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu imenuje Suzano Lep Šimenko. Predsednik Državnega zbora je navedeni predlog 29. maja poslal komisiji. Kot predsednik komisije sem v skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika sklical današnjo sejo, kjer se bo tudi naša kandidatka predstavila. Po opravljeni predstavitvi bomo v skladu s prvim odstavkom 231.
člena Poslovnika zbora predlagali predsednik Vlade poslal mnenje komisije o predstavitvi predlagane kandidatke.
Preden začnemo, vas glede na potek seje na kratko obveščam, da bo najprej na vrsti predstavitev kandidatke in potem bomo imeli možnost kratkih vprašanj kandidatki. Prosim pa, če preverite, če imate vsi kartice, da ne bi potem v času glasovanja prišlo do nepotrebne prekinitve. Torej, gremo kar k delu.
Spoštovana kandidatka, izvolite besedo.
Najlepša hvala za dano besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!
Dovolite mi, da se uvodoma na kratko predstavim, vsaj večinoma me že poznate, pa morda vseeno nekaj besed. Sem Suzana Lep Šimenko, rojena v Mariboru, po izobrazbi sem univerzitetno diplomirana ekonomistka. Svojo poklicno pot sem v bistvu začela kot asistentka na Ekonomsko poslovni fakulteti za predmetno področje podjetniškega planiranja in analiziranja. Sledilo je pač moje delovanje v samem gospodarstvu različnih podjetij, zmeraj pa so se dotikali nekako področja organizacije, procesov in pa tudi kadrov. Leta 2012 sem bila svetovalka za področje gospodarstva v kabinetu predsednika vlade. Od leta 2014 sem pa poslanka v Državnem zboru. V letošnjem letu sem bila izvoljena četrtič. V Državnem zboru sem sodelovala pač v različnih odborih, zmeraj v Odboru za gospodarstvo, finance, v tej komisiji, pa tudi na področju sociale in notranjih zadev, kmetijstva oziroma po potrebi seveda tudi drugje. V prejšnjem mandatu pa sem bila tudi predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in takrat moram reči, da sem to področje skozi ta štiri leta uspela, bom rekla, dokaj dobro spoznati. V našem, bom rekla, v našem mandatu dela komisije smo uvedli nekatere novosti, za katere verjamem, da jih boste peljali tudi naprej, in sicer smo na naše seje pričeli vabiti člane Sveta Vlade preko videokonference za vse tiste, ki seveda se sej ne morejo udeležiti v živo. In moram reči, da je bila to ena taka zelo pozitivna izkušnja, ker so se naših sej s pridom tudi udeleževali in s tem imeli tudi možnost, da na posamezne tematike, ki smo jih obravnavali, tudi podajo svoja stališča. Ob tem pa seveda smo imeli številna srečanja bodisi v živo bodisi preko videopovezav. Moram reči, da sem se v teh štirih letih vsaj enkrat preko videopovezave srečala s čisto vsemi državami, kjer imamo oziroma s predstavniki skupnosti po vseh državah, kjer imamo močne slovenske skupnosti, tako evropske kot tudi prekomorskih držav, z nekaterimi tudi večkrat. Tam so seveda bili izpostavljeni različni izzivi, s katerimi se soočajo in pač na osnovi tega smo tudi takrat peljali naše tematske seje tukaj v Državnem zboru. Sama pa sem si uspela ustvariti eno sliko, kaj recimo na tem področju bi bilo še vredno postoriti naprej.
Zdaj, v Državnem zboru so bila v preteklem mandatu tudi tri vseslovenska srečanja, ki so sicer tudi tradicija pred prireditvijo Dobrodošli doma, ki je letos pač žal ne bo zaradi verjetno tudi zaradi volitev in, bom rekla, časovne umeščenosti menjave oblasti in tudi vseslovenskega srečanja v Državnem zboru ne bo. Zakaj pa to izpostavljam? Zato ker se mi zdijo tematike, ki smo jih v teh izpostavljali na teh vseslovenskih srečanjih, ključne in temu nameravam dajati večji poudarek tudi v prihodnje. Ena izmed njih je zagotovo gospodarsko sodelovanje in povezovanje. Zato, ker se zavedam, da dobro gospodarsko povezovanje dejansko krepi tudi slovensko identiteto med Slovenci. Naslednja izmed tematik so zagotovo mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Zato, ker je od njih, predvsem od njih odvisno, kako se bo slovenstvo ohranjalo. In pa seveda bom rekla, tematika, za katero se moramo boriti vsi, ohranjanju slovenstva zunaj meja domovine.
Zdaj, če bom omenjala Slovenci izven meja domovine. Tukaj pač zajame v bistvu vse zamejce, torej avtohtono narodno skupnost in pa tudi izseljence, zdomce, Slovence po svetu, zato da mogoče ne, da ne naslavljam predolgo, mogoče malo skrajšano.
Glede dela samega urada. Jaz moram reči, da smo v preteklem mandatu zelo dobro sodelovali.
Nekako smo vse vsebine peljali skupaj, usklajeno. Jaz si obetam tako dobrega sodelovanja tudi v prihodnje in veseli me tudi, da so na področju Slovencev, bom rekla, do sedaj se nikoli niso, bom rekla, tepla ideološka koplja. Kar je tudi prav, ker nenazadnje nas k temu zavezuje tudi sama resolucija.
Veliko premikov je bilo v preteklosti že narejenih in zmeraj, ko je prišlo do menjave ministrov, so se v bistvu vsi dobri projekti ali pa tisto, kar je bilo zastavljeno v prejšnjem mandatu, se je peljalo naprej. In jaz mislim, da je to tudi tisti glavni razlog, zakaj v bistvu urad s svojimi vsebinami skozi napreduje in tako je bilo tudi v preteklem mandatu. Vse tisto, kar je naša prejšnja ministrica zastavila, se je uspešno peljala naprej, tako da je bila uspešno vzpostavljena zamejska gospodarska koordinacija. Vzpostavljena je bila turistična kmetija v Prezidu. Tudi nekatere novosti, kot je recimo info točka za zavračanje, zamejska kulturna organizacija, zametki zamejske športne organizacije in še bi lahko naštevala.
In seveda tudi sama v kolikor mi boste seveda zaupali ta mandat, bom vse tisto, kar je bilo dobro, absolutno nadaljevala tudi v prihodnje. Mislim pa, da smo kot država Slovenija lahko ponosni, da dajemo Slovence v zamejstvu in po svetu stabilno podporo, tako strokovno kot tudi finančno, zlasti glede spodbujanja ohranjanja in učenja slovenskega jezika in ohranjanja slovenske kulture. Seveda so tudi na tem področju še določeni izzivi, ampak izzivi so zmeraj in so tudi po državah različni. Tisto, kjer morda moramo narediti nekoliko več, je pa seveda okrepljeno gospodarsko sodelovanje in pa tudi na samem znanstvenem področju in v tem, da dejansko vključimo diasporo še bolj v razvoj Slovenije.
Jaz mislim, da je morda tu potrebno, da naredimo en tak miselni preskok, v bistvu majhen, iz tega, kako lahko mi, iz tega, da dejansko, kako lahko mi pomagamo Slovencem, preidemo tudi na to, kako pa lahko Slovenci, ki živijo izven domovine, pomagajo Sloveniji, ker namreč tega si tudi sami želijo. In pri tem je seveda zelo pomembno, da sodeluje celotna vlada. Področje Slovencev se ne dotika zgolj na uradu, ampak so številne vsebine, bodisi na področju gospodarstva, izobraževanja, kulture, športa, kmetijstva, regionalnega razvoja, nenazadnje so pomembne tudi finance notranjih zadev, zunanje zadeve, pa še sem verjetno kakšen resor spustila. Najbolj enostavno je, če rečem, da se mora k temu zavezati kar celotna vlada.
Ohranjanje in krepitev uporabe slovenskega jezika, slovenske identitete in kulture pri Slovencih v zamejstvu in po svetu mora ostati pač naša skupna naloga. Tako komisija kot urad sta v bistvu tisti stični točki, ki pa morata biti, bom rekla, gonilna sila temu področju, ne glede na to, da določene vsebine so pač na drugih resorjih. Še vedno se mi zdi pomembno, da strokovna, pa tudi finančna pomoč ostaja preko razpisov na uradu ali na ostalih resorjih. To je seveda absolutno pomembno, je pa morda za pregledati in poenostaviti določene postopke pri prijavah na razpise, v samih pogovorih s slovenskimi predstavniki je bilo na tem področju kar nekaj kritike.
Ocenjujem, da je potreben stalen dialog s političnimi predstavniki sosednjih držav, da pač poskušamo doseči dosledno izvajanje mednarodnih pogodb in sporazumov, ki se dotikajo slovenskih manjšin v zamejstvu. To je pomembno iz več razlogov tudi za to, da dejansko poskušamo čim bolj ohraniti slovensko in pa dvojezično šolstvo. Obstajajo zakonske zaveze, ki se marsikje žal ne uresničujejo do popolnosti. Mislim, da je pač, tukaj je naloga ne samo ministra, ki pokriva ta resor, ampak tudi ostalih, da se pač pri srečanjih z resornimi ministrstvi ali na nivoju Vlade pač te tematike izpostavljajo.
Več pozornosti, mislim, da je potrebno nameniti kakovostnemu izobraževanju slovenskih manjšin v zamejstvu na vseh stopnjah, od vrtcev, osnovne šole in srednjih šol. Predvsem imamo tukaj kar nekaj izzivov na področju vrtcev, ker na določenih mestih, ne vem, recimo Trst,
Nadaljevanje) Koroška nam manjkajo možnosti izvedbe vrtčevskih skupin v slovenskem jeziku, kar seveda je določen izziv. Zavedam se tudi tega, da imamo izziv pridobiti učitelje slovenskega jezika. To so stalni izzivi, ampak k temu moramo težiti, da dejansko tiste zakonske zaveze, ki so se jim sosednje države zavezale, pač poskušamo uresničevati v popolnosti.
Okrepiti nameravamo štipendiranje in pa izobraževanje v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu ter absolutno zagotoviti priznanje diplom tam, kjer to še ni v popolnosti izpolnjeno, tudi v sosednji Italiji je recimo, je ena izmed njih. In pa ja, kot zmeraj mogoče, da se prilagodimo malo aktualnemu času, potrebno mogoče preurediti ta naša učna gradiva, razne platforme za učenje slovenskega jezika, tudi z uporabo umetne inteligence, pač v smeri, da je za uporabnike, ne bom rekla samo otroke, zato ker niso uporabniki tega, zgolj otroci, dostikrat so tudi odrasli, da jim mogoče pač čim bolj približamo učenje slovenskega jezika, ki v bistvu za marsikoga ni enostavno.
Tisto, kar sem zaznala, je tudi, da nam imamo ogromno stvari, ogromno stvari omogočamo Slovencem od, ne vem, učenja slovenskega jezika, štipendiranja in vsega že danes, manjka pa mogoče informiranje, ker namreč še zmeraj velikokrat postavljajo vprašanja oziroma se pač rečejo, da enostavno tega ne vedo. Tako da mogoče veliko se je na tem področju že naredilo, ampak mislim, da moramo področje informiranja, tako o možnih načinih učenja slovenskega jezika do možnosti štipendiranja, ki obstajajo v Sloveniji, tudi o posebnih mestih na fakultetah za Slovence, ki živijo izven matične domovine, ampak enostavno številni žal s tem niso seznanjeni in mislim, da tukaj lahko naredimo kak premik naprej. In ja, absolutno je pomembno, da krepimo medsebojno povezovanje vrstnikov, tako s Slovenci, zamejci, Slovenci po svetu, tudi z raznimi šolskimi izmenjavami, z raznimi obšolskimi dejavnostmi, veliko tega že poteka. Vse to je potrebno ohraniti, pa morda še spodbuditi katero od šol, da se v te programe vključi.
Zdaj, za sosednje države je pomembno tudi, da imamo čim več predstavnikov slovenskih manjšin v organih na državni, regionalni in pa tudi lokalni ravni. Tukaj smo ali nismo uspešni, ponekod smo uspešni tudi zato, ker kakšni Slovenki ali Slovencu uspe pač po strankarski liniji priti na posamezni nivo. Mislim pa, da imamo še tukaj nekaj rezerve in pa, če se mogoče k temu malo bolj aktivno vključimo, lahko ohranimo ali pridobimo še kakšnega zastopnika več. Tukaj predvsem ciljam na, bom rekla, regionalno pa lokalno raven, ker mislim, da imamo še večje potenciale, ampak se velikokrat tudi Slovenci morda ne znajo medsebojno dovolj dobro spokomunicirati.
Tisto, kar smo napovedali tudi v koalicijski pogodbi, je odpiranje tako imenovanih slovenskih hiš. V bistvu tu ne gre za neko novost, tukaj je mišljeno na mestih, kjer imamo slovenske skupnosti, kjer imamo prostore, ki so v lasti slovenskih skupnosti, skupaj potem seveda z njihovimi lokalnimi oblastmi narediti ene take večje centre, kjer pa ne bi potekali zgolj aktivnosti lokalne skupnosti, ampak bi poskušali preko teh mest narediti tudi neke vrste informacijske točke, kjer bi se promoviralo slovensko gospodarstvo, turizem, šport, kultura in ostale dejavnosti.
Zdaj, na področju kulture nameravamo razširiti prijavne pogoje na razpisih za Slovenke in Slovence v zamejstvu in po svetu. Dosti tega je nekaj ločenih razpisov. Veliko razpisov je pa takih, da bi lahko enostavno omogočili, da se prijavijo tudi Slovenke in Slovenci od drugod. Nenazadnje vsi skupaj tvorimo slovenski kulturni prostor. Pomembno, to smo tudi naslovili na eni izmed sej komisije, je, da čim več vsebin o Slovencih v zamejstvu in po svetu vključimo v slovenske programe vzgoje in izobraževanja. Pač, sama imam otroka, ki je sedaj v srednji šoli, pa če ne drugega, sem šla čez te učbenike, skozi njegov potek šolanja. Nekaj teh vsebin je vključenih, ampak ocenjujem, da je tega bistveno
premalo. In posledično, ker je tega v bistvu malo, ker je tudi medijskega poročanja o Slovencih, ki živijo izven domovine, malo, tudi Slovenci ne poznajo kako izjemne ljudi imamo čez meje slovenskega rodu. In mislim, da vsaka vsebina, ki jo damo, dodamo v naše učbenike in od teh izobražujemo naše otroke, bo dobro vplivala za medsebojno sodelovanje tako šol kot tudi ostalih programov.
Imamo dve, bom rekla, zelo lepo opremljeni kmetiji, turistično informacijski ali kakorkoli jih imenujemo, ena je v Prezidu, druga je v Porabju. Zakaj ne bi tega morda več izkoriščali tudi za različne šolske izmenjave in za različne obšolske dejavnosti? Kot sem že omenila, ključno je čim večje informiranje o vsebinah, ki se izvajajo. Sama ocenjujem, da bi morda lahko po vzoru sporočila Ministrstva za zunanje zadeve, takrat, saj veste, ko prestopite mejo določene države, dobite zelo hitro, ko se priklopite na njihovo omrežje, dobite sporočilo, kam se v primeru težav obrniti, na katero veleposlaništvo ali pa konzularno predstavništvo s kontaktnimi podatki. Morda bi lahko k temu dodali še povezavo na platformo, kjer so informacije o tem, kje delujejo Slovenci v tisti državi, kakšne so njihove aktivnosti in morda tistega, ki to zanima, lahko do teh vsebin dostopi in če je v posamezni državi, morda pa bi se kdo udeležil tudi kakšne njihove aktivnosti. Mislim, da je to ena zadeva, ki bi pač pripomogla k temu, da bi spodbudili samo širjenje informacij.
Zdaj, ocenjujem tudi ne glede na to, da vidim, da se platforma Slovenci.si skozi posodablja, mislim, da imamo tukaj še kar nekaj rezerve, ker določene informacije morda na tem portalu tudi niso najbolj ažurne, predvsem manjkajo kontaktni podatki posameznih društev in pa seveda povezave na njihova socialna omrežja, ker kolikor poznam, številna društva, skupnosti, to uporabljajo seveda različno, nekateri Facebook, Instagram, WhatsApp skupine. In prav bi bilo, no, da se informacije, seveda, če društva to želijo, tudi razširijo med ostale.
Tisto, kar je zelo pomembno je, da dosledno pač izvajamo še naprej arhiviranje delovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Velikokrat je to zelo zahtevno delo, predvsem urejanje tega gradiva. Sama sem videla kar nekaj prostorov, koliko je to enih knjig, raznih zapisnikov in ostalega gradiva. Vse to je potrebno pregledati, urediti, ohraniti in seveda ustrezno digitalizirati. Je pa to zelo pomembno, ker je to del slovenske kulturne dediščine in to moramo početi seveda tudi v prihodnje.
Zdaj, če pač slovenski pregovor pravi, da na mladih svet stoji. Potem tudi lahko z lahkoto rečem, da na mladih sloni prihodnost slovenstva, zato pač mislim, da je tudi njim potrebno dati poseben poudarek. Absolutno, izkušnje, znanje in modrost starejših moramo seveda združiti z znanjem in idejami mladih, ki pa velikokrat potrebujejo zgolj priložnost ali pa samo to, da so slišani, poguma imajo običajno dovolj.
Zdaj, položaj mladih mladih, ki živijo pač bodisi v zamejstvu ali po svetu, je različen. V zamejstvu so mladi dokaj dobro organizirani, imajo lastna društva ali so vključeni v ostala društva, ko pa govorimo o skupnostih Slovencev bolj v prekmurskih državah, se pa kar nekatera društva, pa tudi nenazadnje nekaterih evropskih, soočajo z mankom oziroma z mankom aktivnosti mlajše generacije. Na drugi strani pa lahko vidimo, da se ti mladi, čeprav mogoče niso vključeni v društva, skupnosti, ki so nastala že pred več desetletji, še vedno povezujejo, se družijo, povezani so v različne skupine in si samoiniciativno organizirajo določene dogodke, piknike v parkih, ne vem, miklavževanje za otroke in podobno, kar pomeni, se povezujejo, niso pa organizirani v neke društvene aktivnosti in kot take jih tudi recimo, ne vem, urad ne prepoznava, ker se pač ne prijavljajo na razpise.
Jaz mislim, da moramo najti pot tudi do teh, zato ker s tem, ko se povezujejo, kažejo močno željo po tem, da ohranjajo slovenstvo. In seveda pač pristopi, kako do njih, so različni, ampak
Nadaljevanje) kolikor sem imela možnost spoznati je to, da dejansko si vsi želijo sodelovanja s Slovenijo, pač eni, ne vem, gospodarskega, drugi na raziskovalnem področju, nekateri mogoče preko kakšnih štipendij, mentorstev, izmenjav, zelo različno, ampak želijo si sodelovanje in omogočiti moramo, da se na tak način tudi vključijo. Tam, kjer pa imajo mlade v društvih je pa absolutno potrebno spodbujati, da se ti mladi vključijo tudi v vodstvene strukture, ker v kolikor se jim ne da ustreznega mesta v, bom rekla, v vodstvenih strukturah, enostavno potem mladi izgubijo voljo. Sicer, če bi bili vključeni, bi pa morda kakšno aktivnost zapeljali tudi nekoliko drugače, tako da bi mogoče bila mladim bolj povšeč. Kot sem že omenila, nameravamo okrepiti štipendiranje Slovencev za študij v Sloveniji. Je pa tudi na tem področju potrebno malo večja informiranost in promocija tega. Cilj tega je tudi dolgoročno zagotovo vračanje Slovencev nazaj v Slovenijo. Zlasti pri mladih je potrebno spodbujati to sodelovanje, vračanje ali priseljevanje tistih, ki so se rodili nekje čez mejo.
Zdaj, informacijska točka za vračanje, bom rekla, je neka novost, ki še nekateri so jo že spoznali, številni še ne. Mislim, da je zastavljena zelo dobro, ampak tudi pri tej točki lahko vidimo, da mogoče manjka malo promocije, pa morda tudi kaka druga dodatna možnost za komuniciranje. Tiste uradne ure, ki so sicer ena bolj v jutranjem času, ena popoldne nekako, bom rekla, lahko zaobide vse glede na časovne razlike, ampak jaz vseeno mislim, da danes zlasti Slovenci po svetu, pa tudi drugi, zelo pogosto uporabljajo Whats App. In nič ni narobe, da kakšno vprašanje postavijo tudi preko tega, taka zelo enostavna rešitev.
Imamo dve pomembni društvi. Ki mu je ki jim je treba delati posebno pozornost tudi v prihodnje. To je Vtis, da so v tujini izobraženi Slovenci, bom rekla, velika mreža Slovencev, ki pač študirajo in raziskujejo v tujini. Tudi v prihodnje jim bomo pač namenjali veliko pozornosti. In pa seveda tudi Asef, ki je bolj izobraževalna fundacija, ki se bolj osredotoča na samo štipendiranje in pa povezovanje znanstvenikov, mentorjev in akademikov.
Od močne gospodarske aktivnosti Slovencev pa sama ocenjujem, da je odvisen dolgoročni obstoj slovenske skupnosti, tudi obstoj slovenske identitete, kulture in jezika. Pa bi kdo rekel, kaj ima zdaj gospodarstvo veze s tem? Jaz mislim, da precej veliko. Ker tam, kjer imamo močno slovensko gospodarstvo, bom rekla slovensko, zato tukaj pač mislim, ker imamo podjetja, kateri, ki so jih ustvarili Slovenci, tukaj mislim predvsem na prekomorske države in so ta podjetja znotraj slovenskih skupnosti zelo veliko naredijo tudi za same skupnosti. Kot Slovenija pa mislim, da imamo na tem področju en tak neizkoriščen potencial. V državi imamo številne organizacije, ki promovirajo določene trge. Ampak jaz se pa vedno vprašam, kdo pa lahko pozna določen trg najbolje, pa če zdaj tu izvzamemo recimo trg Evropske unije, ki ga recimo, da vsi dokaj dobro poznamo, kot tisti, ki tam živi, ki je tam ustvaril podjetje, ki je nenazadnje Slovenec. In tisto, kar je še najboljše, ki govori slovenski jezik. In tega potenciala mislim, da v Sloveniji nekako še ne znamo na pravi način izkoriščati. Tu so podjetniki, tu so tudi izjemni, izjemni znanstveniki, ki si enostavno želijo sodelovanja. Številni izmed njih niso pripravljeni priti nazaj v Slovenijo, ker tudi tukaj vsi nimajo možnosti svojega razvoja, so pa pripravljeni na sodelovanje. In jaz mislim, da moramo najti način, da jih bolj aktivno vključimo.
Tudi v prihodnje bomo absolutno krepili zamejsko gospodarsko koordinacijo, katere financiranje je bilo v prejšnjem mandatu uspešno, bom rekla, rešeno, kar je odlično. Manjka pa še ena nadgradnja, da podoben način najdemo tudi za vse gospodarske organizacije Slovencev po svetu. Zaenkrat je to urejeno na način preko razpisa Spirita za poslovne klube in mislim, da si nihče več ne želi zgodbe lanskega leta, ko so številni klubi, govorim o tistih, kjer imamo močne slovenske skupnosti, ostali brez sredstev. V prvi vrsti so najprej čakali, mislim, da več kot devet mesecev na sam odgovor, na koncu pa je večina od njih ostala brez sredstev. Ampak ja, zavedam se, Spirit je pač,
Spirit se ne osredotoča na Slovence, on se pač osredotoča na vse slovenske klube, ne pa zgolj na tiste, kjer imamo močne slovenske skupnosti. Tako da mislim, da moramo tu nujno najti eno drugačno rešitev.
Zdaj, leta 2022 je bil sklenjen sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Madžarske o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja. Ta sporazum se je končno, bom rekla, začel izvajati. Je trajalo kar nekaj časa, da se je našla ustrezna pot. Jaz mislim, da bi mogoče te stvari lahko nekoliko bolj pospešili in pa v prihodnosti po, bom rekla, zdaj že po neki dobri praksi podobno rešitev našli tudi za sporazum z Italijansko republiko. Mislim, da bi bilo to zelo dobro, tako za Slovenijo kot pa za naše zamejce, ki živijo na tistem območju.
Tako da jaz generalno ocenjujem, da Slovenija potrebuje okrepljeno sodelovanje in povezovanje s Slovenci po svetu in nenazadnje, zakaj tudi ne bi spodbudili koga od njih, da bi pa morda investiral v Sloveniji, ki si želimo v bistvu čim več dodatnih investicij in zakaj ne bi bili to ravno Slovenci, pač, potrebno je ustvariti pogoje in verjamem, da se bi kdo od njih tudi za to odločil.
Naši rojaki so nosilci slovenske identitete, slovenske kulture in slovenskega jezika, so pa tudi naši partnerji, so naši ambasadorji in zakaj ne bi bili tudi naši investitorji. V zadnjih štirih letih sem se srečala z veliko Slovenci z različnimi generacijami Slovencev, ki so iz takih ali drugačnih razlogov zapustili domovino ali z njihovimi potomci z različnimi profili, od učiteljev, učencev, dijakov, gospodarstvenikov, znanstvenikov, ampak mislim, da je čisto vsem skupno to, da ohranjajo slovenstvo. In jaz moram reči, da sem vedno znova ganjena, kako navkljub res veliki fizični razdalji, Slovenije niso pozabili, kako niso pozabili svojih korenin. In tisto, kar me še bolj gane, je to, da v bistvu slovenstvo prenašajo na svoje potomce, na svoje vnuke. In vem, zavedam se tega, da je pač ohranjanje slovenstva v nekem tujejezičnem okolju več 10, več 1000 kilometrov stran, dostikrat, ne vem, tudi več kot 10000 kilometrov stran, pa tudi z različnimi pritiski iz okolja, kjer živijo, zagotovo zelo težka naloga in zato sem res, res ponosna na vse Slovence, na vse rojake, ko vidim, kako bogata so njihova prizadevanja in kako v bistvu s tisto nekaj malo spodbude, ki jo dobijo iz Slovenije, naredijo zares, zares veliko.
Zdaj, v kolikor mi bo zaupano vodenje tega področja, bom kot ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu ostala odprt sogovornik za vse rojake, za vas poslance, za vse, ki jih te tematike zanima, za vse pobude, zato, ker verjamem, da lahko vsi skupaj naredimo številne dobre korake naprej na tem področju. Slovenija pač je in bo ostala domovina vseh Slovencev, ne glede na to, kje živijo.
Mogoče toliko za uvod, najlepša hvala.
Hvala lepa, spoštovana kandidatka, za to izčrpno predstavitev.
Vidi se, da kandidatka zelo dobro pozna to področje. In res, ja, moram tudi sam potrditi, da smo pretekla štiri leta zelo dobro, zgledno sodelovali na tem področju in da ja, res ni bilo delitev, nobenih ideoloških, da je bilo vedno usmerjeno v to, da smo našim rojakom, tako v zamejstvu kot tudi po svetu pomagali v najboljših, po najboljših močeh in bili so narejeni res pomembni koraki v zadnjih štirih letih. In vedno je bilo s strani predsednice, bivše, in kandidatke, veliko razumevanja in dobrega sodelovanja, da smo to naredili in sem zelo zadovoljen, da boste to delo, s tem delom nadaljevali, da ga boste nadgradili.
Jaz vam vprašanj ne bom postavljal, zagotovo pa vam bom ob primopredaji tudi podal še kakšno dodatno informacijo, ki je lahko vezana na ta vaš govor, ki ste ga imeli, ker so
tudi neke novosti v tem času se zgodile, javno, res, da niso bile predstavljene, mislim tudi na področje gospodarstva, tako da bova na štiri oči z velikim veseljem to opravi ob sami primopredaji.
Spoštovane članice in člani komisije, je morda kdo med vami tukaj prisotnih? Želi besedo poslanka Sandra Grinkovski, izvolite.
Sandra GrazinkovskiNajlepša hvala, predsedujoči.
Jaz sem izredno vesela, da je ta komisija zelo dobro sodelovala z našim ministrom in moram reči, da sem zelo ponosna na to. Kandidatko, poznam, kandidatki želim veliko uspeha. Imam pa samo dve kratki vprašanji, in sicer, kako boste krepila področje kulturnih društev v tujini, in drugo vprašanje, ali prej v prejšnjem mandatu nisem bila članica te komisije, ampak imam nekaj podatkov tudi glede slovenščine in me zanima, kako se bo okrepilo tudi učenje slovenščine v tujini? Ali boste nadaljevala dobre prakse ali boste začeli z nekimi novimi projekti, z zadevami?
Hvala lepa za odgovor.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Hvala kandidatki za predstavitev in tudi jaz pozdravljam ta stališča, ki so bila izrečena, da Slovenci za mejo in povsod po svetu, da to ni neka stvar levo, desno, da je to stvar vseh nas, za katero moramo skrbeti vsi skupaj v najboljši možni meri.
Tako da imam pa samo ene par kratkih vprašanj tudi jaz ne, ampak eno mislim, da je popolnoma enostavno, ker najbrž boste sredstva za Slovence v zamejstvu ohranjali na enako, enako visokem nivoju. Tule mislim, saj vem kakšen bo odgovor, da teh sredstev ne boste najbrž zmanjševali. Ste pa tudi sami omenili, da predvsem pri zamejskih Slovencih, tako v Italiji kot v Avstriji, tudi če so predpisi, ki veljajo, stanje, seveda smo lahko pošteni, ni idealno, ni najbolj rožnato, tako da tukaj imam ene, najprej eno vprašanje glede Italije. Ali boste podpirali prizadevanja gospe Tatjane Rojc, da se slovenski predstavnik manjšine vpiše v italijansko Ustavo, tako kot imajo italijanska in madžarska manjšina v slovenski Ustavi= Ali se vam sploh, če se vam zdi ta prizadevanja smiselno podpirati še naprej? V Avstriji vemo, da je tisti 7. člen avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja te osnovne pravice Slovencem, ampak tudi to vemo, da avstrijska državna pogodba ni bila s strani Slovenije notificirana, še vedno ne. Zdaj, ali si boste v vaši vladi prizadevali tudi, da se to končno naredi, ampak veva, 35 let je že tukaj zamujenega, ampak enkrat, mogoče bo pa to vseeno treba narediti. In še zadnje, glede na položaj naše manjšine tako v Italiji kot v Avstriji in nenazadnje, saj tudi dogodki zadnjih tednov nam kažejo, da naša manjšina v Italiji je še kar naprej, zdaj lahko rečemo, že več kot sto let še vedno deležna razno raznih neofašističnih provokacij, na katere se je slovenska država do sedaj odzivala zelo medlo, ne vem, zakaj se nekateri ne vem, zakaj je to nekaterim smešno, ampak tudi recimo tako kot je ponarejanje streljanja talca v Loški dolini, kar si v Italiji privoščijo, da to Slovenci streljajo Italijane, to so zadeve, na katere bi bilo treba reagirati, pa če mene vprašate, se reagira premalo. In saj v Avstriji približno, če se zdaj vrnemo samo na lanski incident pri Peršmanu. Zdaj, ali so bili tam pri maši ali so bili tam na antifašističnem taboru, zdaj ni pomembno, ker dejstvo je, kar je bilo ugotovljeno, da je bila tam
grobo, da so bila tam grobo zlorabljena pooblastila policije, da so se znašali nad Slovenci, ker so pač Slovenci in glede na to, da so takrat nekateri vaši kolegi iz vaše poslanske skupine to celo navdušeno pozdravljali, da je fino, da Avstrijci prebutajo komunajzerje pa podobno. Taki tviti so takrat leteli ven, pa na Facebooku, pa mimogrede samo tako, če še kdo ne ve, v Avstriji je komunistična partija legalna stranka in ima celo županjo v Gradcu. No, ampak me zanima, ali boste v primeru vsakršnih neofašističnih ali neonacističnih provokacij v Italiji in Avstriji isto odreagirali oziroma ali boste pozvali tudi Vlado, da v takih primerih odreagira? Evo, hvala lepa.
Hvala za besedo, predsedujoči.
Lep pozdrav vsem skupaj!
Hvala kandidatki za in pa čestitke, za odlično predstavitev delovanja urada za v naslednjem mandatu. Bi pa prosil oziroma bi predlagal v razmislek glede na vse težave, ki so bile pri letošnjih volitvah v Državni zbor z glasovnicami v tujini, da bi se tukaj mogoče poskušali poiskati neko rešitev, da bi skozi ali ambasade pomagale, da se te glasovnice pravočasno razdelijo in potem, da se jih tudi zbere skupaj, ker vemo, da je pošiljanje glasovnic nazaj v Slovenijo tudi določen strošek, ki ga mora potem vsak volivec sam urediti. Tako da mogoče v razmislek.
Druga stvar, ki bi jo rad opozoril pa je tudi to, da ko sem šel pogledati spletno stran urada, je še vedno zastarela strategija odnosov Republike Slovenije s Slovenci. Jaz mislim, da bi bilo potrebno jo novelirati, kajti ta izhaja iz leta 2016. Tako da mogoče bi bilo potrebno mogoče tudi to strategijo pogledati in napisati na novo.
Takole. Hvala lepa.
Ja, najlepša hvala vsem za vprašanja.
Zdaj, bom kar začela z gospo Gazinkovski. Zdaj, kar se tiče kulturnih društev in pa krepitve učenja slovenščine, jaz mislim, da tukaj nekih novosti ni potrebno vpeljevati, je pa potrebno, da se stvari peljejo nazaj, da se rešujejo izzivi tam, kjer se dogajajo. Ne vem, recimo jasli v Trstu. Potem da se dosledno izvaja dvojezični pouk tam, kjer recimo ga nimamo in podobno. Podobno glede kulturnih društev. Vse, kar si lahko obetajo, še nekoliko več razpisov, na katera se bodo lahko prijavili. Tako da tudi vprašanje, ko je bilo glede sredstev, absolutno se ne bodo zmanjševala. Jaz upam, da bodo se ta sredstva povečevala, ne samo na uradu, ampak tudi po ostalih resorjih. Tako da mislim, da tukaj neke velike bojazni zagotovo ni.
Kar se tiče Italije in prizadevanja glede slovenskega predstavnika. Jaz mislim, da pač bi tukaj lahko zahtevali recipročnost, pač k temu moramo težiti. nenazadnje tako pač tudi zavezujejo mednarodni akti in jaz upam, da v prihodnosti to na nek način tudi uspemo, čeprav se pa seveda zavedamo, eno je, eno so naše želje in dialog, drugo pa je potem reševanje in uresničevanje tega. Ampak kakorkoli, za enkrat smo imeli srečo, da je pač kandidatka bila na mesto postavljena, na mesto, kjer je lahko bila izvoljena, sicer v bistvu ne bi imeli slovenskega predstavnika in jaz mislim, da si slovenska skupnost v Italiji zasluži slovenskega predstavnika na nivoju države. Tako da absolutno pač k temu moramo težiti.
Kar se tiče nostrifikacije avstrijske državne pogodbe, jaz mislim, da je to bolj vprašanje za vlado. Jaz absolutno podpiram vsa prizadevanja, da se izvršujejo vsi mednarodni akti, ki so v veljavi v dobro slovenskih manjšin. Vesela sem, da smo, mislim, da lansko leto, ja, ob 70-letnici tudi v Državnem zboru sprejeli deklaracijo, kjer smo na nek način opozorili tudi Avstrijo, da si želimo, da se področje tako glede izvajanja dvojezičnega šolstva kot do dvojezičnih tabel uporabe slovenskega jezika za upravne postopke na sodiščih, da se te stvari začnejo dosledno izvajati in ja, absolutno pač prizadevanj
v tej smeri morajo potekati tudi naprej.
Zdaj, glede raznih provokacij. Pač jaz mislim, da ne vem. v primeru Peršman se je Avstrija, bom rekla, zelo hitro odzvala. Tako da so stvari konkretno, da so pravilno v bistvu tudi postopali. Avstrijsko državo tukaj mislim, tako da ja, zdaj ne vem, tvitov, odkrito rečeno, mojih poslanskih kolegov, ko ste rekli, ne poznam. Zdaj, odzivati se na vsako zadevo, ne vem, to se bom pač odločala sproti, ampak v vsakem primeru pa se bom postavila za slovensko manjšino ne glede na to, kje, zato sem tukaj, na tem mestu in v to ste lahko prepričani.
Glede volitev, ja, tudi mene žalosti, saj to se ni zgodilo prvič. Žal se je še vedno dogajalo, da so glasovnice, zlasti v prekmurske države prišle prepozno, bistveno prepozno. Dobila sem nekatere fotografije dva meseca po tistem, ko so bile poslane, je pa res, da so bile glasovnice poslane v tam okoli 10.
februarja iz Slovenije. Kje je krivda, je težko v bistvu reči, ker tudi na nek način ne razumem, zakaj te glasovnice pošiljamo po navadni pošti in na tak način tudi nimamo sledljivosti? Kaj se v bistvu s temi glasovnicami dogaja? Tako da jaz mislim, da pač moramo se tukaj skupaj usesti in najti ustrezno rešitev. Absolutno mislim, da bi lahko glasovnice šle bodisi po diplomatski pošti in bile tam razdeljene. In pa tisto, kar si je potrebno prizadevati je pa tudi to, da tam, kjer imamo močne slovenske skupnosti, se omogoči glasovanje tudi preko konzularnih predstavništev. Ponekod je to bilo omogočeno, ne vem, primer recimo v Torontu, marsikje pa recimo ne - primer San Paulo. Pa mislim, da bi si slovenska skupnost to tudi zaslužila. Mislim, da je to en tak zelo majhen korak, ko mi kot država lahko gremo Slovencem nasproti, da seveda bodo lahko tudi izvršili svojo državljansko dolžnost, ki jo imajo. In res sem bila žalostna, ko sem še mesec dni po volitvah dobivala obvestila, poglejte, danes smo komaj po pošti prejeli glasovnice in tega v bistvu ni bilo malo. Tako da tu absolutno moramo narediti nekaj več.
Kar se tiče posodobitve dokumentov. Ja, strategija res iz leta 2016 saj tudi nenazadnje ta naš krovni zakon, čeprav je bil v nekaj členih posodobljen. Tudi ta zakon vsebuje neke navedbe, ki so že, ne vem, posamezne resorje omenja, ki so že zdavnaj več ne obstajajo. Tako da mislim, da bo, da je tudi čas, da zagrizemo v vse te dokumente in jih nekoliko posodobimo, bom rekla, na aktualno stanje, ker nekateri so res v bistvu precej mimo. Hvala lepa.