Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, predstavniki
javnosti, prav lepo vas pozdravljam in začenjam 3. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo.
Imam zaenkrat tri pooblastila, in sicer magistro Marjeto Šmid nadomešča poslanec Srečko Ocvirk. Oziroma obratno, ja, obratno, se opravičujem. To bi bilo dobro, da poslanske skupine poenotijo, da ni pri vsaki drugače, ta pooblastila. In sicer, Marjeta Šmid nadomešča Srečka Ocvirka, Martin Mikolič nadomešča Janeza Ciglerja Kralja in pa Zoran Mojškerc nadomešča Andreja Kosija.
Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem, ki ste ga prejeli.
Še dodatno pooblastilo imamo, in sicer Natašo Sukič nadomešča Luka Mesec.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo predstavitve Francija Matoza, kandidata za ministra za notranje zadeve in javno upravo.
Predsednik Vlade Janez Janša je predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću 28. maja letos na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je Odboru za notranje zadeve in javno upravo poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za notranje zadeve in javno upravo imenuje Francija Matoza. V skladu s 1. in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem sklical današnjo sejo odbora, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku, kot ga določa Poslovnik, poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.
Kot gradivo za sejo ste prejeli predlog liste kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre z dne 28. 5. letos, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.
Uvodoma vas obveščam, da je čas za izvedbo današnje seje omejen, kot ste lahko videli, do 15. ure. Zato vam predlagam, da kratko in jedrnato najprej kandidat predstavi svoj program dela, potem pa tudi poslanke in poslanci, da postavite tudi v tem duhu svoja vprašanja. Pri čemer sva se s kandidatom dogovorila dve zadevi, in - / hrup v dvorani/ na zdravje - sicer da je kandidat izrazil željo, da se ne sprejema sklopa treh ali petih vprašanj, ampak da kar direktno odgovarja tistemu, ki ga sprašuje. To je prva zadeva. Druga zadeva pa je, da sem se odločil, da bom na tem odboru vpeljal prakso, ki mi je všeč, z Odbora za zadeve evropske, Odbora za zunanje zadeve, to pa je, da bomo tudi na kakšni redni seji po novem imeli točko Vprašanja in pobude, kjer boste lahko takrat prisotnemu ministru tudi postavili kakšno vprašanje glede aktualnih zadev.
Zdaj pa, gospod Franci Matoz, kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo, izvolite, beseda je vaša.
Franci Matoz (kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo): Ja, hvala predsedujoči. Spoštovane članice in člani Odbora za notranje zadeve in javno upravo, spoštovani vsi prisotni, ki nas spremljate.
Na kratko bi v uvodu povedal nekaj besed o sebi, čeprav vem, da me večina vsaj poznate. Glede na to, da ne izhajam iz politike, menim, da ne glede na to, da so moji podatki več ali manj znani ali javni, kratka predstavitev je razvidna tudi iz predloga predsednika Vlade, menim, da je vseeno prav, da nekaj na kratko povem o sebi.
Torej rojen sem leta 1963 v Ljubljani, osnovno šolo sem obiskoval v Šentvidu pri Ljubljani, ki sem jo uspešno zaključil leta 1978. Torej sem po rojstvu Šiškar ali Ljubljančan, kakor bi temu rekli. Izhajam iz delavske
družine kjer se je pač garalo in nič ni bilo dano. Moja življenjska pot me je nato peljala v kadetsko šolo za miličnike v Tacen, kjer sem šolanje uspešno zaključil leta 1992. Postal sem miličnik in kot je bilo takrat v navadi, nisem smel službovati v Ljubljani, kot sem si to želel, ampak so me nedeljo poslali na takratni policijski oddelek milice v Divači. Tam sem dobil majhno sobico, zato zelo dobro razumem policiste, ki se danes vozijo na delo več 100 kilometrov, ker nimajo urejenih možnosti nastanitve v kraju dela, ampak o tem bom v nadaljevanju. Nato sem svojo poklicno pot nadaljeval v policiji. Izobraževal sem se ob delu in zaključil višjo šolo, postal pomočnik komandirja na policijski postaji Kozina in nato po osamosvojitvi Slovenije leta 1992, tudi komandir postaje prometne policije v Kopru. Eno večjih policijskih postaj sem tako vodil do leta 1994, ko sem se odločil, da študij nadaljujem kot redni študent na Univerzi v Ljubljani, Pravni fakulteti, kjer sem svoj univerzitetni študij zaključil leta 1996. Takrat sem se odločil, da iščem nov izziv in šel na pot odvetništva, opravil sem odvetniško pripravništvo in sem tudi leta 2002 postal odvetnik. Kmalu sem ustanovil svojo odvetniško družbo, v kateri sem zaposloval včasih tudi do 30 ljudi. Sedaj sem lastnik Odvetniške družbe Matoz s sedežem v Kopru, kjer pa imam zaposleno eno odvetnico, ki bo tudi prevzela vodenje odvetniške pisarne, seveda, v kolikor bom danes dobil vašo podporo, saj bom sam svoj poklic dal v mirovanje. Sem samski, oče dveh zlatih odraslih hčera, ekonomsko sem preskrbljen in neodvisen. Odločitev, da zapustim svoj dokaj dobro plačan poklic, ni bila lahka. Moje vodilo pri tej odločitvi je bilo zgolj in samo to, da za Slovenijo naredim nekaj dobrega, da poskušam kolikor je v mojih močeh, uspešno voditi to ministrstvo, za katerega kandidat sem.
Policijo poznam, javno upravo tudi, saj sem v tem času pri svojem delu veliko sodeloval tudi z zaposlenimi v javni upravi in procese dela dokaj poznam. Torej zaupanje, ki mi je bilo izkazano, da sem postal kandidat, zame pomeni veliko dolžnost, čast in odgovornost, da izpolnim obljube, ki si jih je koalicija zapisala v svoji koalicijski pogodbi. Torej odločitev, da sem danes tukaj pred vami kot kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo sem sprejel po tehtnem premisleku. Kot veste, je bila zadnja sprememba zakona o vladi med drugim z namenom vzpostavitve učinkovite organizacijske strukture ministrstev, ki bo povečala učinkovitost državne uprave pri operativnem odzivanju na izzive v družbi, določeno, da se v delovno področje Ministrstva za notranje zadeve vključi tudi delovno področje dosedanjega Ministrstva za javno upravo, razen delovnega področja lokalne samouprave in tudi delno digitalizacija Ministrstva za digitalno preobrazbo. Za razliko od veljavne ureditve gre torej za bistveno širši obseg vsebinskih pristojnosti, ki narekujejo dobro načrtovano notranjo organiziranost ministrstva in njegovih organov v sestavi. Obstoječe službe iz dosedanjih resorjev se ne bodo zgolj prenesle v nespremenjeni obliki in delovale v okviru Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo. Naj že v uvodu poudarim, da bom v okviru združitve navedenih področij s pristojnimi službami opravil temeljit pregled utemeljenosti števila obstoječih organizacijskih enot, saj je učinkovito delovanje resorja. Za učinkovito delovanje resorja potrebno vzpostaviti vitko in učinkovito notranjo organiziranost ministrstva. Vse to pomeni, da v kolikor bo potrebno, bodo določena delovna mesta ukinjena zaradi podvajanja. Namreč pretirana organizacijska razdrobljenost v praksi ne omogoča sistemskega pristopa pri obravnavi kompleksnih vsebin, povzroča nepotrebno
kopičenje vodstvenih funkcij za ožje delovne procese, s čimer se zmanjšuje odgovornost za delo na posameznem področju in nenazadnje se ne izkorišča v zadostni meri tudi kadrovskih resursov, ki so v okviru sistema že na razpolago.
Torej, takoj ob nastopu kot minister bom poskrbel, da se pri novi organizaciji enega ministrstva preveri potrebnost posameznih služb in delovnih mest. Menim, da mora biti državna uprava bolj vitka in učinkovita. Naj začnem s ključnimi poudarki na delovnem mestu, na delovnem področju Ministrstva za notranje zadeve in policije kot organa v sestavi, ki sta za zagotovitev varnosti ključnega pomena. Varnost je ena pomembnejših dobrin sodobne družbe, glede katere ima družba upravičeno visoka pričakovanja. Nenazadnje je bilo to jasno vidno tudi z eskalacijo varnostnih razmer v Novem mestu. Razmerja med ministrom in generalnim direktorjem policije so jasno zakonsko strogo definirana, prav tako razmerja med ministrstvom in policijo, kar bom v času svojega mandata strogo spoštoval in izvajal, zato, o tem ne bi več izgubljal besed.
Znano je, da se policija sooča z zmanjšano razpoložljivostjo delovne sile in povečanim odlivom kadra, predvsem zaradi upokojevanja in seveda nezadostnega zanimanja za delo policista. V kolikor bi pogledali podatke za celotno policijo, ne samo za uniformiran del. Od leta 2022 do 2026 je v policijo prišlo 1400 novih zaposlenih, odšlo pa jih je 2064, če so moji podatki točni, torej to pomeni več kot 600 jih je več odšlo kakor prišlo, kljub temu, da je že policija tako ali tako podhranjena. Kaj storiti, da se to spremeni? V tem segmentu je potrebno pospešiti v preteklosti že začete projekte za vzpostavitev sodobnega in učinkovitega sistema izobraževanja ter usposabljanja policistov za promocijo poklica policista. Za vzpostavitev sistema štipendiranja za mlade kadre in ukrepov, s katerimi bomo v policijskih vrstah zadržali strokovno sposoben kader ter zagotovili medgeneracijski prenos osvojenega znanja, da se ne bo dogajalo, kot se zdaj, ko nam kandidate za policiste kradejo, če se lahko tako izrazim, varnostne službe za zasebno varovanje. Slednje, kar sem do zdaj opisal, naslavlja potrebo po nadgradnji kariernega sistema za policiste, ki bo vzdržen in trajnostno naravnan, kot je to tudi zapisano v koalicijski pogodb, ki ste jo vsi tudi prebrali. Mislim, da ja.
Vzpostavitev vzdržnega kariernega sistema, ki bo, ki bo zasledoval potrebe hierarhične organizacije, kot je policija, je predpogoj za uspešno pridobivanje, zadrževanje, spremljanje kadra, prepoznavanja talentov in karierni razvoj zaposlenih. Za vzpostavitev vzdržnega kariernega sistema je potrebna tudi zagotovitev ustreznih pravnih podlag v pravni ureditvi javno uslužbenskega sistema, kar dopušča v področnih predpisih policije, vendar je potrebno posebno ureditev umeščanja strukture delovnih mest policistov še urediti, pogojev za zasedbo delovnih mest, za spremljanje in pridobivanje kompetenc; vse to je pač nujno potrebno, da ta poklic naredimo bolj zanimiv.
Prav tako bo potrebno urediti, po mojem mnenju, ločen plačni sistem za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kulturo ter socialno varstvene storitve, medtem, ko lahko enoten plačni sistem ostane samo na administrativni ravni dela javnega sektorja. Poseben, posebej pomemben vidik spremljanja kadra in njihovega kariernega razvoja v hierarhični organizaciji, kot je policija, je
prepoznavanje talentov za vodstvena delovna mesta in razvoj vodstvenega kadra, vključno z napotitvijo in zagotovitvijo sredstev za doizobraževanje v zunanjih institucijah ter vzpostavitvijo sistemskega usposabljanja talentov za vodstvena delovna mesta in tudi tistih usposabljanj tudi tistih, ki že zasedajo vodstvena delovna mesta. Gre za nadgradnjo kariernega sistema in implementacijo kompetenčnega modela v smislu nadaljnjega razvoja kompetenc obstoječega kadra. Navedene ukrepe ni moč izpeljati čez noč, si bom pa prizadeval, da bodo projekti z jasno določenimi cilji realizirani v čim krajšem času. Seveda pa je potrebno predvsem v družbi vzpostaviti ustrezen družbeni in poklicni status policistov, ki ga sedaj nimajo, čeprav skrbijo za našo splošno varnost in varnost našega premoženja. Takoj bom naročil, seveda v kolikor bom dobil podporo, da se opravi podroben pregled vseh birokratskih postopkov, ki jih morajo policisti opravljati in so nepotrebni, vse v cilju razbremenitve, da lahko opravljajo svoje operativno delo za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja. Potrebno je vrniti policistom pooblastilo, da samostojno odkriva kazniva dejanja, predvsem manjša, kot tudi ostala po pisnih usmeritvah tožilstva.
Na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je potrebno po moji oceni nujno redefinirati obstoječo organiziranost Uprave kriminalistične policije, v v okviru katere deluje tudi Nacionalni preiskovalni urad, imenovan NPU. Kot sem seznanjen, je na državni ravni precejšnje število kadrovskih resursov, ki niso izkoriščeni oziroma niso izkoriščeni v zadostni meri. Gre za kopičenje kadrov brez posebnih delovnih zadolžitev, na drugi strani pa imamo izrazito kadrovsko podhranjenost na regionalni in lokalni ravni, torej na ravneh, kjer so prebivalci in policiste se tam najbolj potrebuje. Pri tem imam v mislih tudi cel kup policijskih svetnikov, ki so v pisarnah, govorimo o uniformiranih policistih, v operativi pa seveda kronično primanjkuje kadrov. Proces kriminalističnega preiskovanja kaznivih dejanj mora temeljiti na regionalizaciji kriminalistične policije s koncentracijo le določenih funkcij vodenja, usmerjanja, preiskovanja in koordinacije z državne ravni, s čimer bo kriminalistična policija z obstoječim številom kriminalistov dosegla višjo raven učinkovitosti in delovnega izkoristka. Pri tem mislim na tisto, kar sem že prej povedal, na kopičenje vodstvenih funkcij tudi v kriminalistični policiji, ki menim, da je prevelika. Vlogo in položaj Nacionalnega preiskovalnega urada je ob kadrovskih kapacitetah, ki jih ima, po moji oceni premalo izkoriščen. Na drugi strani, na drugi strani pa ima tudi njegov zakonsko določen poseben položaj v hierarhičnem ustroju policije, po mojem ni dosegel tistega namena, kot je bil mišljen in v celoti ne opravičuje tega namena. Nacionalni preiskovalni urad je namreč notranja organizacijska enota uprave kriminalistične policije z določeno avtonomijo pri preiskovanju kaznivih dejanj. To pa pomeni, da njegova avtonomnost ni absolutna, temveč sta enota in direktor urada podrejena direktorju Uprave kriminalistične policije, enako kot tudi druge notranje organizacijske enote uprave kriminalistične policije. Pri izvajanju pristojnosti NPU je potrebno dosledno slediti verigi specializirane obravnave, kot je v nadaljevanju določena v relaciji državno tožilstvo - sodišča. In v tem kontekstu po moji oceni redefinirati obstoječe pristojnosti NPU in njegovo diskrecijsko pravico za prevzem preiskave v konkretnem primeru. Gre za to, da sam osebno menim, da ko se je določalo naloge NPU, se je s tako imenovanim obravnavo kaznivih dejanj, ki jih izvršujejo hudodelske združbe, razširilo
obveznost preiskave določenih kaznivih dejanj, ki seveda so lahko izvršena v hudodelski združbi, vendar niso tako nevarna, da jih ne bi morale preiskovati uprave kriminalistične policije. Torej regionalno.
Glede nezakonitega pridobivanja premoženja Torej nezakonito pridobivanje premoženja in njegova nadaljnja uporaba ima obsežne in škodljive posledice za družbo, gospodarstvo in pravni sistem. Povzroča finančno škodo za državni proračun in ima negativen vpliv na ustavno načelo socialne države in z njim povezane pravice, ter je tudi podlaga za širjenje korupcije, neenakosti, destabilizacijo institucij, ki bi morale služiti skupnemu dobremu. Nezakonito pridobljeno premoženje krepi organiziran kriminal in korupcijo, kar slabi na drugi strani zaupanje v pravno državo, povečuje se seveda socialno neenakost, vse pa to vodi do povečanega splošnega nezadovoljstva v družbi. V luči navedenega bo posebna pozornost namenjena ničelni toleranci do korupcije in prioritetni obravnavi korupcijskih kaznivih dejanj, ter gospodarske in organizirane kriminalitete s poudarkom seveda na operativnem sodelovanju z novim organom Skok, ki bo v kratkem ustanovljen.
Na področju prometne varnosti. Koalicijska pogodba določa, da se ponovno vzpostavi sistem avtocestne policije. Zaradi izgradnje avtocestnega omrežja, vinjetnega sistema in znatnega povečanja tranzitnega prometa na avtocestah, je ponovno treba okrepiti idejo o spremenjeni organiziranosti policije, ki bi omogočala večji, predvsem pa učinkovitejši nadzor na avtocestah in hitrih cestah. Avtocestna policija bo prispevala k sistematičnemu vzpostavljanju reda na avtomobilskih in hitrih cestah, izboljšanju pretočnosti prometa in prometne varnosti, zmanjšanju števila prometnih nesreč in mrtvih udeležencev, poleg tega pa tudi k povečanju raziskanosti kaznivih dejanj, saj se povečuje tudi število kaznivih dejanj in narašča tok ilegalnih migracij. Policisti specializiranih enot avtocestne policije bodo predvsem na prej na mestih prometnih nesreč in kaznivih dejanj, zagotovo pa bo k varnosti in pretočnosti prispevala tudi okrepitev nadzora na teh cestah, pri čemer je pomembno, da na ta račun ne bo zmanjšana prisotnost policistov na ostalih, to je glavnih in regionalnih cestah, saj bodo še naprej delovale obstoječe postaje prometne policije. V tem kontekstu je policiji potrebno zagotoviti tudi ustrezna orodja za opravljanje dela, med njimi tudi ustrezno tehnično opremo za nadzor prometa. Avtoceste so specifično okolje, ki praviloma ne omogoča izvajanja klasičnega policijskega nadzora oziroma je ta otežen, zato bi bilo potrebno uvesti tehnične možnosti, ki bi policistom v čim večji meri omogočile predselekcijo vozil, ki jih je treba ustaviti, kot na primer avtomatizirano preverjanje registrskih tablic in s tem povezano preverjanje vozil, ki ga s pozitivnimi izkušnjami uporabljajo številne druge države, seveda pa ob zagotovitvi ustavne skladnosti teh pooblastil.
Na področju migracij bo zaradi neaktivnosti v prejšnjem mandatu potrebno nemudoma pristopiti k izvajanju pakta o migracijah in azilu. Rok za pričetek izvajanja je že 12. 6. 2026. Svet Evropske unije je namreč 14. maja 2024 sprejel deset zakonodajnih aktov, ki skupaj predstavljajo pakt o migracijah in azilu, s katerim je reformiral celoten evropski okvir za upravljanje azila in migracij. S tem se vzpostavlja sklop pravil, ki bodo prispevale k celovitemu upravljanju migracij. Oblikovanju učinkovitih in enotnih postopkov, ter zagotovila pravično porazdelitev bremena med državami članicami. V nadaljevanju bo potrebno dosledno razmejiti med zakonitimi nezakonitimi migracijami in begunci, ki bežijo iz območij vojaških spopadov. Posebno pozornost bo potrebno nameniti zlasti nezakonitim migrantom, ki prihajajo iz varnih držav, kjer je treba
zagotoviti hitrejše postopke vračanja in v čim večji meri zmanjšati zlorabo instituta mednarodne zaščite. Dosledno bomo zavračali migrante, ki niso begunci in ki v Slovenijo ne vstopajo iz nevarnih držav. Ponovno bo treba proučiti aktualnost ocene za uvedbo ponovnega začasnega nadzora na mejah v skladu z Zakonom o schengenskih mejah, glede na to, da začasni nadzor na mejah negativno vpliva na pretočnost prehajanja notranje meje in na življenje prebivalstva ob meji. Republika Slovenija kot zagovornica schengenskega območja in pravice svobode gibanja, si mora na tem področju nadzora državne meje prizadevati za krepitev izvajanja izravnalnih ukrepov in operativnega sodelovanja s policijami sosednjih držav kot je na primer mešane patrulje, skupni nadzor, izmenjava informacij, redna posvetovanja, posvetovanja.
Namen imamo, da seveda se začne umikati kontrolo, stalno kontrolo na mejnih, na kontrolnih točkah, bivših mejnih prehodih in da se to usmerja v odkrivanje nezakonitih migracij na tako imenovano zeleno mejo. To bo predvsem potrebno tudi v poletnih časih, glede na to, da imamo na avtocestah že tako stanje, ki povzroča zastoje in mislim in menim, da bi bilo ne prav, da se ti zastoji pojavljajo še ob prehodih teh kontrolnih točk ob državni meji. Torej, da ljudje bodo bolj prosto prehajali državno mejo.
Na področju zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja bi želel izpostaviti še ureditev romske problematike, z upoštevanjem enakih meril za vse ter ustrezno spremembo zakonodaje, v kolikor je seveda v mojem resorju to možno. Varnostna situacija na območjih, kjer se nahajajo romska naselja, je kompleksna in zahteva usklajeno delovanje številnih deležnikov. V kontekstu dela policije pa izpostavljam nujno potrebo po krepitvi večje prisotnosti policistov na terenu in po sistematični ureditvi, seveda z umestitvijo v področno zakonodajo, nekaterih že predvidenih ukrepov v Zakonu o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, zlasti pa iz tega odpraviti številne anomalije, ki jih je navedeni zakon prinesel v praksi. In tudi seveda po moji oceni ni prinesel pravih rezultatov.
Naj omenim delno dekriminalizacijo prikrivanja po 217. členu KZ-1, torej kaznivo dejanje prikrivanja, zajema predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem, ne pa tudi predmetov, pridobljenih s prekrškom tatvine, kot je zdaj po novem v tem zakonu opredeljeno. Dekriminalizacija tatvine in poškodovanja stvari majhne vrednosti. Kot, kot sem omenil, dodatna administrativna obremenitev policije z vodenjem prekrškovnih postopkov, nedomišljena ureditev prekrškovnih postopkov, ki ni bila normativno dovolj prilagojena dejanskim potrebam dokazovanja in ugotavljanja materialne škode.
Posebej problematični so se pokazali v tem zakonu ocenjevanje vrednosti stvari, omejene možnosti dokazovanja po zakonu o prekrških ter otežen dostop do podatkov iz tujine, kadar gre za formalni, kadar gre formalno za prekršek, ne pa kazniva dejanja in nejasna razmejitev policijskih pooblastil v razmerju do obstoječih.
Eno od vodil policije mora biti tudi debirokratizacija, na podlagi njenih dolgoletnih izkušenj z odpravo administrativnih bremen v policiji, zlasti s poenostavitvijo procesov, postopkov in obrazcev ter uvajanjem sodobnih tehnoloških rešitev. Policija si mora prizadevati, da bo debirokratizaciji sledila tudi v svojih internih aktih. Seznanjen sem, da delo policistov poleg veljavnih zakonskih in podzakonskih predpisov, urejajo številni notranji akti in usmeritve
za delo, kar pa policistu na terenu njegovega dela nedvomno ne olajšuje, ampak otežuje. Možnosti za debirokratizacijo in optimizacijo delovnih procesov policije pa je treba iskati tudi na normativni ravni. V tem segmentu bom z ministrom za pravosodje preučil možnosti za nadgradnjo institutov v prekrškovnih in kazenskih postopkov, na primer zagotavljanje prič pri hišnih preiskavah. Če želimo biti učinkoviti pri pregonu najhujših oblik kriminalitete, je nujno potrebno okrepiti raven konstruktivnega sodelovanja z državnim tožilstvom in drugimi deležniki. V ta namen bo potrebno posodobiti Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih organov tako , da bo ta omogočala, da organi na operativni ravni med seboj sodelujejo hitro, učinkovito in s čim manj birokracije. Zagotavljanje zadostnega obsega finančnih virov je seveda nujno za doseganje dolgoročnih ciljev in tudi razvojnih prioritet policije. Pri tem je potrebno upoštevati tudi ustrezen obseg finančnih virov za redno izvajanje zakonskih nalog policije, zato je potrebno zagotoviti stalen, predvidljiv, stabilen in ustrezno visok delež finančnih sredstev v okviru proračuna policije. Če sem pravilno seznanjen, je bilo v letu 2026, prej pri rebalansu proračuna Ministrstvu za notranje zadeve oziroma predvsem policiji na podstavku materialnih stroškov znižano, znižana sredstva za 60 milijonov evrov, kar pomeni, da bo ob tako drastičnem znižanju stroškov ogroženo opremljanje policistov, nabav streliva, osebne opreme, iztrošene uniforme, zaščitna sredstva, operativno delo bodo morali omejevati, problem bo odzivnost varnostne akcije, omejitev sredstev za pomožno policijo in tako dalje. Pri tem, seveda pri zagotavljanju finančnih sredstev, morata biti upoštevana tudi strokovni in tehnološki razvoj na področju policijske opreme in zaščitnih sredstev. Velik poudarek mora biti namenjen zlasti digitalizaciji poslovnih procesov, uvajanju in uporabi modernih sodobnih tehnologij, vse z namenom povečanja učinkovitosti in uspešnosti svojega dela.
Mogoče je potrebno, da rečem še nekaj o kibernetski odpornosti, kjer nas čakajo številni izzivi. Kibernetska varnost ni več zgolj tehnološko vprašanje, ampak je postala strateška in varnostna prioriteta, enakovredna obrambi ter notranji varnosti. Zato moramo delovati proaktivno, ne le odzivno. Slovenija se podobno kot druge evropske države sooča s pomanjkanjem visoko usposobljenih strokovnjakov ter z ostalo informacijsko infrastrukturo, kar povečuje ranljivost sistemov, zato bo treba tudi na tem področju nekaj storiti. Še enkrat bi poudaril popolnoma kadrovsko podhranjenost policije. Predvsem je problem, kot sem že izpostavil, šolanje in pomanjkanje vpisov in zanimanja za ta poklic. Odprto imamo tudi stavko Policijskega sindikata Slovenije in mislim, da se bo z njim, z njimi potrebno začeti takoj pogajati in najti rešitve. V bistvu tisto, kar sem prej povedal, zahtevajo tudi delno oni v svojih stavkovnih zahtevah,
torej ovrednotenje karierne lestvice, določitev drugačno v plačnem sistemu, specifičnih delovnih mest, ureditev in sklenitev normativnega dela kolektivne pogodbe skozi izmensko delo, pravico do odklopa, starševsko varstvo in tako dalje.
Kar se tiče javne uprave. Na tem področju, je potrebna racionalizacija v organizaciji in delovanju celotne javne uprave. Pripravili bomo program racionalizacije za celoten sektor države, vključno s predlogom racionalizacije pri obstoju, organizaciji in delovanju institucij, ki nimajo neposredne podlage za ustanovitev v Ustavi seveda. V to sodi tudi obvezna rotacija za uradnike na vodstvenih položajih na ministrstvih in državnih organih. O tem sem vam govoril že pri podajanju svojega videnja policiji, in to tistih, ki delajo na področju javnih naročil v upravnih postopkih, nadzornih funkcijah, kadrovskih oddelkih in seveda zagotoviti možnost prostovoljne rotacije za druge profile. Predvsem pa je pomembno, čim hitreje izvesti decentralizacijo in državne institucije premestiti po celotni državi, pri tem pa upoštevati lastno državno premoženje, ki se po moji oceni v te namene ni izkoriščalo dobro in stroške obstoječih najemnin za prostore, kjer imajo sedeže državni organi. Pri tem je treba slediti načelu racionalizacije državnih stroškov. Predvidevamo ukinitev uradniškega sveta, začeti postopke za ustanovitev pokrajin, vendar seveda samo v okviru tega, kar je pristojnost. Torej javna uprava je servis državljanov in gospodarstva, ne more biti sama sebi namen. Iz tega temeljnega izhodišča izhaja celoten pristop k urejanju resorja. Upravo je potrebno preoblikovati v učinkovito, pregledno in odzivno institucijo, ki določa pravočasno, ki odloča pravočasno, zakonito in razumljivo. Ter v kateri je odgovornost nosilcev javnih funkcij in vodstvenih uradnikov dejansko uveljavljena, ne pa samo normativno zagotovljena in deklarirana. Digitalizacija pri tem ni ločen cilj, temveč osrednji vzvod za dosego tega namena. Sodobne digitalne rešitve in premišljena, etično urejena uporaba umetne inteligence omogoča razbremenitev upravnih postopkov, skrajšanje rokov ter prerazporeditev človeških virov tam, kjer je osebni stik z uporabnikom nujen in nenadomestljiv. Vsebine resorja glede javne uprave je mogoče razvrstiti v tri stebre, ki jim sledi tudi sklop aktualnih odprtih vprašanj. Torej, A, debirokratizacija in učinkoviti upravni postopki, kakovost pravnega urejanja, zavezujoči roki, pozitivna presumpcija in odgovornost. B digitalna digitalizacija javne uprave, ki pomeni enotno digitalno okno, e-storitve, umetna inteligenca, digitalne kompetence. In C, organizacija in upravljanje javne uprave, torej plačni sistem. Vodstveni kader. Rotacija kadra, racionalizacija in decentralizacija. Med gospodarstvom, občinami in občani in nasploh je največ nezadovoljstva povezanega z upravnimi postopki, ki so predolgi, nepredvidljivi in pogosto tudi nerazumljivi. Administrativne ovire zavirajo naložbe, podaljšujejo pravno negotovost in slabijo zaupanje v pravno državo. Potrebno je vzpostaviti upravo, ki odloča hitro, pregledno in razumljivo, ob doslednem spoštovanju načela zakonitosti. Predpogoj učinkovite uprave je kakovostno, notranje skladno in razumljivo pravno urejanje. Nepreglednost in prekomerno normiranje sta sama sebi vir administrativnih bremen, zato je treba pristopiti k sistematičnemu pregledu in razbremenitvi pravnega reda. Izvesti
je treba celovit pregled zakonskih in podzakonskih predpisov, odpraviti medsebojna neskladja, ki se dogajajo, podvajanja in nepotrebne omejitve oziroma prepovedi. Pri pregledu skladnosti področne zakonodaje je smotrno uporabiti tudi orodja umetne inteligence kot pripomoček pri analizi velikega obsega predpisov.
Mogoče vam ni neznano, da tudi Upravno sodišče v okviru umetne inteligence že uporablja to kot orodje pri pripravi in izdelavi sodb. Zagotoviti je treba, da so predpisi razumljivi, pregledni in dostopni naslovnikom. Nomotehnična kakovost in jasnost normativnih stil sta pogoj za učinkovito izvajanje. Uvesti je treba metodologijo merjenja administrativnih bremen po zgledu nizozemske metode standardiziranih stroškov. Standard Cost method. V zakonodajnem postopku naj velja pravilo obveznega ocenjevanja administrativnih stroškov vsakega novega predpisa. Skupaj z načelom, da se nov predpis ne sprejme, če ni hkrati sprejet ali ukinjen drug predpis, ki administrativna bremena zmanjša, zmanjša vsaj v ocenjenem obsegu, torej načelo "one in one out". Zainteresirano javnost, stroko in deležnike je treba vključiti že v začetni fazi priprave predpisov, s smisel, smiselnimi roki in spoštovanimi roki za odziv.
Rekel bi še nekaj o zavezujočih rokih in pozitivni persunciji, ki jo mislimo uvesti. Torej, predvidljivost trajanja postopkov je sestavina pravne varnosti. Kot sem prej navedel, se ne smemo in se ne bomo sprijaznili, da postopki umeščanja v prostor in izdaje gradbenih dovoljenj lahko trajajo tudi po šest let, kar hromi razvoj. Instrukcijski roki, katerih prekoračitev nima pravnih posledic, te varnosti ne zagotavljajo, zato moramo uvesti zavezujoče roke, ker je to pravno dopustno in to podpreti s fikcijo pozitivne odločitve. V upravnih postopkih je potrebno uvesti zavezujoče in ne zgolj instrukcijske roke za odločanje, pa naj bo to 30, 60 dni oziroma glede na naravo in zahtevnost zadeve. Naravo roka je treba opredeliti tako, da njegova prekoračitev sproži pravne posledice, ne le nadzorstvene mehanizme. Ker je to mogoče in ni v nasprotju s pravom EU, je potrebno vpeljati pozitivno persumcijo, kar pomeni molk organa, se smatra kot odločitev v korist stranke. Silence is consent. Če pristojni organ ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je v zahtevi odločeno pozitivno. Je pa res, da je pri tem treba skrbno opredeliti področja, na katerih je takšna fikcija dopustna, in izrecno paziti na postopke, kjer bi bili v nasprotju s pravom EU in varstvom pravic tretjih oseb oziroma javnega interesa. Na primer posegi z znatnimi učinki na okolje, zdravje ali varnost. V vsakem primeru pa bomo uvedli fiksne in ne zgolj instrukcijske roke in domnevo pozitivnega mnenja oziroma soglasja v primeru zamude. Potrebno je po moji oceni uvesti institut odgovorne kontaktne osebe, v vsakem upravnem postopku, ki naj za udeležence predstavlja enotno komunikacijsko točko skozi celoten postopek.
Glede kakovosti storitve in odzivnosti. Seveda kakovost upravnih storitev se v končni fazi presoja z vidika uporabnika, zato je potrebno vzpostaviti mehanizme, ki uporabniško izkušnjo merijo in jo povežejo z ocenjevanjem uspešnosti, uradniku in vodji, zagotoviti je treba hitre in do strank prijazne upravne postopke, z možnostjo, da uporabniki tudi ocenjujejo posamezne upravne storitve. Vzpostavili bi zavezo k hitremu, praviloma 48 urnemu in vsebinskem konkretnemu odzivu uradnikov na vsako vlogo, vprašanje ali pobudo državljanov in pravnih oseb. In te rezultate ocenjevanja uporabnikov je treba sistemsko upoštevati pri ocenjevanju uspešnosti. Digitalizacija javne uprave je ključni vzvod za
razbremenitev uprave in dvig kakovosti storitev. Cilj je državljanom omogočiti enostaven dostop do vseh storitev preko enotnega digitalnega okna, javni upravi pa avtomatizacijo rutinskih procesov, ki sprosti čas za osebni stik tam, kjer je ta nujno potreben. Pri tem je treba upoštevati tudi vidik tehnološke suverenosti, gradnjo lastne digitalne in podatkovne infrastrukture kot strateškega sredstva v sodelovanju z evropskimi partnerji. Vzpostaviti moramo enotno digitalno okno in e-storitve. Razdrobljenost obstoječih elektronskih storitev uporabnika sili k poznavanju notranje organiziranosti uprave. Storitve je zato potrebno združiti v enotno vstopno točko, urejeno po načelu življenjskih dogodkov in ne po pristojnosti posameznih organov. Pripraviti je treba koncept in arhitekturo enotne mobilne aplikacije ter spletnega portala e-Slovenija po načelu Vse na enem mestu - one stop shop, po zgledu uveljavljenih tujih praks za dostop do vseh javnih storitev in digitalnih dokumentov. Aplikacija naj deluje kot e-denarnica za ključne dokumente, na primer osebna izkaznica, vozniško dovoljenje. Vzpostaviti je treba zakonski okvir za upravljanje teh procesov. Umetna inteligenca seveda, v kolikor ima seveda svojo pravno podlago, lahko bistveno izboljša dostopnost informacij in učinkovitost odločanja, je pa seveda tudi res, da odpira vprašanje zakonitosti, preglednosti in varstva pravic. Potrebno bi bilo delati v smeri pogovornega pomočnika z umetno inteligenco, ki bi olajšal določene stvari, seveda pa je treba paziti na tehnološko suverenost in podatkovno infrastrukturo. Torej učinkovita država se začne pri urejenem in odgovornem vodenju sistema javne uprave, ki mora temeljiti na merljivih ciljih, profesionalnem upravljanju in dejansko uveljavljanje odgovornosti; kot sem že prej povedal, odgovornost vodij za rezultate, je temelj učinkovite uprave, zato je potrebno tudi to redno spremljati in vzpostaviti sistem, v katerem so cilji merljivi, in njihovo uspešnost dosledno spremljati in povezati z odgovornostjo.
Glede plačnega sistema in kadrovske politike je potrebno dokončati reformo plačnega sistema v javnem sektorju s krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost. In stebrni sistem javne uprave vzpostaviti kot podlago za pregledno in vzdržno ureditev službenih razmerij, kot sem že prej navedel, tudi ločiti, seveda narediti ločen sistem za določene poklice. Po moje bi bilo potrebno vzpostaviti tudi neko vodstveno licenco, ki bi bila kot nek obvezen razvojni program za vodstveni kader, iz katerega bi se potem lažje črpal nek bazen vodstvenih delavcev. Rotacija uradnikov, kot sem že povedal, na občutljivih položajih, kajti tisti, ki dolgo opravljajo določena dela, predvsem glede odločanja, iste naloge na korupcijsko izpostavljenih položajih, to seveda povečuje korupcijska tveganja in zato je pravilno, da bi seveda prišli do tega, da ti uradniki po vzoru uveljavljenih ureditev. Recimo Nizozemska, Švedska, obvezno rotirajo za uradnike na vodstvenih položajih. V ta namen bi bilo potrebno vzpostaviti en register delovnih mest, ki bi nas na to tudi opozarjal in bi se to lahko tudi preverjalo.
Torej decentralizacija in
realizacija države. Prvi ukrep oziroma prvi korak je bil že narejen z zmanjšanjem ministrstev. Drugi korak pa bi moral biti, kot sem že tudi prej povedal, da se del resorjev postopno preseli v regije zaradi bolj uravnotežene regionalne zastopanosti državne uprave, pa tudi zaradi izkoriščanja resursov in zmanjšanja stroškov, predvsem najema nepremičnin, kajti vemo, da so lahko v drugih regijah cenejše najemnine oziroma nižje najemnine kot v Ljubljani. Imamo pa tudi dosti svojih, svojega premoženja nakopičenega in za njega včasih tudi ne vemo, to govorim še iz izkušenj. Torej, treba je pametno upravljati z državnimi prostori. Država po mojem podatku, če je točen, seveda, letno plačuje tudi do 18 milijonov evrov najemnin, zato je potrebno izvesti revizijo obstoječih najemnih pogodb, oblikovati srednjeročno strategijo lastništva države nad poslovnimi prostori, ki bodo dolgoročno znižala stroške in povečala preglednost upravljanja nepremičnin oziroma državnih nepremičnin.
Torej, uvajanje umetne inteligence, kot sem prej povedal, v upravno odločanje in v komunikacijo z državljani, seveda istočasno z željo, da to vpeljemo v čim večji možni meri. To odpira tudi vprašanje glede zakonitosti, preglednosti varstva osebnih podatkov in pravnega varstva strank, zato bo potrebno vzpostaviti jasen pravni okvir, ki bo opredelil dopustni obseg avtomatiziranega odločanja, možno pa je to zlasti v nekaterih rutinskih postopkih. Z umestitvijo notranjih zadev, javne uprave in digitalizacije v en resor, bo potrebno seveda takoj jasno razmejiti pristojnosti, vzpostaviti učinkovite mehanizme notranje koordinacije, ter zagotoviti, da področje digitalizacije in javne uprave ohranijo ustrezno organizacijsko težo in vire.
To je v bistvu, predsednik, na kratko, moje videnje tega, kar mislim, da je potrebno kot minister, da bi v začetku povedal. Zdaj pa seveda sem ne samo dolžan, ampak tudi odprt za vprašanja.
Hvala lepa za vašo res izčrpno potrditev. Nenazadnje ne prevzemate, prevzemate dva oziroma tri resorje, ki so bili sedaj ločeni in je pač res obširna materija, lista petih, šestih razpravljavcev je že pripravljena, vas bom pol prebral po vrsti.
Zdaj pa prehajamo na vprašanja članic in članov odbora za kandidata, pri čemer se vprašanje lahko nanaša na delovno področje Ministrstva za notranje zadeve, kot ga določa 34. člen Zakona o državni upravi, delovno področje Ministrstva za digitalno preobrazbo, kot ga določa 28.a člen Zakona o državni upravi in delovno področje Ministrstva za javno upravo, kot ga določa 34.a člen Zakona o državni upravi, razen delovnega področja lokalne samouprave. Imamo že prijavljeni, in sicer lista je takšna: Žan Mahnič, Janja Sluga, Luka Mesec, Luka Goršek, Tereza Novak, Sandra Gazinkovski zaenkrat. Ker se je kandidat strinjal, bomo naredili tako, da ko se postavi vprašanje, on direktno odgovori, še naprej pa se lahko prijavljate sekretarki odbora.
Tako da najprej bom jaz nekaj stvari, moram reči, da vas bom gospod kandidat z veseljem podprl, kljub temu, da bom sam izgubil odličnega odvetnika, dve pravni bitki sva skupaj zmagala proti zdaj še zaenkrat uradno koaliciji, kmalu bodoči opoziciji, tako da kar se tega tiče, mi je škoda, tako da, ampak bomo, bomo že našli kakšno primerno zamenjavo. Veliko je bilo seveda govora o vaši kandidaturi in da ne bo ostalo odprto, glejte, gospod kandidat, v bistvu se je vse vrtelo okrog afere black cube, ki je za potrebe
državnozborskih volitev izbruhnila ravno en teden pred parlamentarnimi volitvami. Zdaj opozicija trdi, da vas je predsednik vlade Janez Janša predlagal za ta položaj za to, da boste prišli na Ministrstvo za notranje zadeve, da boste tam pomagali zakriti oziroma da boste uničili dokaze. Zdaj sicer meni ni jasno, kako se lahko uniči dokaze, ki jih ni, pa vendarle. Zanima me, gospod Matoz, kaj dejansko se bo dogajalo s tem Black Cubom, če temu lahko tako rečemo, to afero, potem, ko boste vi prišli na Ministrstvo za notranje zadeve?
Spominjam se različnih debat na Odboru za notranje zadeve v prejšnjem mandatu in kar se same varnosti prebivalk in prebivalcev tiče, lahko rečem, da se ta slabša. V to hišo smo dobili poročilo policije za lansko leto, ki ga bomo na tem odboru tudi obravnavali. Stanje je še slabše, kar se tiče samih kaznivih dejanj, prekrškov, kriminalitete, tudi same preiskanosti. Še vedno prednjači najslabša policijska uprava Ljubljane. In me zanima, gospod kandidat, kaj boste storili, ker smo o tem velikokrat govorili, da očetje ne bodo več zaskrbljeni, ko bodo njihove hčere ponoči hodile po ulicah Ljubljane in po ulicah drugih večjih mest? Kajti sploh Ljubljana je stanje pod vodstvom PU Ljubljana, Tomislavom Omejcem, direktorjem katastrofalna.
Zdaj, tretja zadeva, ki me zanima in ki je za Slovensko demokratsko stranko in tudi zame osebno zelo pomembna, kar smo tudi velikokrat izpostavljali v prejšnjem mandatu in pa tudi v sami predvolilni kampanji in tudi dali konkretne obljube, pa so migracije. Jaz se spomnim, ko je v mojem prvem mandatu, ko sem bil poslanec, ministrica, takratna, za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, prišla s predlogom spremembe zakonodaje. takrat preko amandmaja, da bi pač vsak, ki pride iz varne države in sosednje države so varne države, da ne bi imel pravice do mednarodne zaščite, do azila. Takratna koalicija je to povozila. Ali menite, da bo sedaj možno, da bomo striktni pri migracijah? Da vsi, ki pridejo iz varnih držav, ki pridejo sem na socialni turizem ali ki pridejo sem, da jim je to odskočna deska za naprej, za ostale države Evropske unije, da bomo vse naredili že z zavarovanjem naše državne meje, da se jih ulovi in da se jih nemudoma pošlje nazaj? Kajti tudi smo imeli v programu, da se ilegalen prehod meje opredeli kot kaznivo dejanje, seveda ne moremo to opredeliti kot kaznivo dejanje s sankcijo zaporne kazni, ker potem lahko zgradimo še 20 Dobrunj, ker bo to polno, ampak pač kot sankcijo izgona iz države.
Skratka, migracije moramo začeti obravnavati resno, moramo jih začeti obravnavati odgovorno in moramo narediti vse, da zaščitimo naš način življenja in da jasno povemo, kar se ilegalnih migracij tiče, pri nas niso dovoljene, kar pa se ilegalnih migracij tiče, pa jih je potrebno predvsem za migrante iz tretjih držav, tudi omejiti.
Kar se tiče protestov, ki verjetno v organizaciji določenih vladnih organizacij, ki se sicer predstavljajo kot nevladne, bodo, me zanima, kako bo pod vašim ministrovanjem ravnala slovenska policija do protestnikov? Sam dobivam številna vprašanja, kaj in kako. Tako, da tukaj me zanima, moj pogled je, da bi mogoče za 180 stopinj to obrnil. Pa rečem tako, da naj policija v primeru protestov res zavaruje tiste javne zgradbe, ostalo bi jim pa jaz pustil, naj tukaj po Ljubljani delajo, kar želijo, dvakrat, trikrat bodo Ljubljano razbili, potem bo pa Zoran Janković po kolenih prišel prosit, a lahko že prosim naredite red oziroma bodo sami sebe začeli ne prepričevati, dajmo to nehati početi, ker res nima smisla.
Naslednja stvar, ki me zanima je, so nevladne organizacije. Ali lahko sedaj pričakujemo, da pač tega sklada za nevladne organizacije ne bo več? Se pravi, zdaj imamo tako, državljani lahko 1 procent dohodnine namenimo za nevladne organizacije. Kar ne namenimo, se zbere vse v sklad za nevladne organizacije. Minister za javno upravo je do sedaj tistih 15, 20 milijonov evrov razpisal, da se jih je podelilo in to je šlo za razno razno proučevanje spolov v podsaharski
Afriki, za razno razne LGBT scene in tako naprej, menimo, da je to nepotrebno.
In pa še ena zadeva, ki me zanima oziroma bolj bi dejal, da je to moje pričakovanje, pa je od vas, gospod minister, da se vrneta dve stvari, to je dvig samega ugleda poklica policista in pa zaupanje javnosti v slovensko policijo, zaupanje javnosti v slovensko policijo je nizko, tudi policisti sami se v zadnjih štirih letih niso počutili, da bi imeli podporo v politiki in od vas, gospod kandidat, pričakujem, da se boste zavzemali za naše policistke in policiste, nenazadnje ste iz teh vrst, prihajate iz vrst policije. Ne da, ko bo kakšen incident, v katerega bo vpleten kakšen od policistov, ki je, ker je moral nekaj narediti, ker je moral uporabiti silo, da je zavaroval bodisi sebe bodisi druge bodisi premoženje, da ga vsi, vključno s politiko, obsojajo, ampak da se policistom, ki so tako izpostavljeni, stopi, stopi v bran.
In da se jim seveda tudi da veljavo, na ta način bomo tudi dobili nenazadnje možnost, da bomo imeli v svojih vrstah več mož in pa žena v modrem.
Toliko je bilo z moje strani, če želite sedaj odgovoriti.
Naslednja je potem kolegica Janja Sluga, izvolite.
Franci MatozHvala predsedujoči.
Začnem pri zadnji, šesti, mislim, da sem si prav označil šesti, torej zaupanje in ugled policije, o tem sem že prej govoril. Torej družbeni status in ugled policije je potrebno povrniti. Policist mora biti spoštovana oseba, ne moremo dovoliti, da se policisti bojijo uporabiti svoja pooblastila, zaradi, naj bo medijskih pritiskov, naj bo nerazumevanja s strani vodstvenega kadra, ampak v primeru, da so delovali zakonito in strokovno pravilno, bodo imeli popolno podporo in zaščito, ker ste me vi zdaj vprašal, ne moremo si dovoliti, da, ne vem, bom dal primer, da snemajo in Rom tepe s polenom policista, policist pa ga ali opazuje ali pa poskuša obvladati na način, ki sam osebno cenim, glede na to, kaj sem se v šoli naučil in kako, pooblastila poznam, da bi lahko tudi s seveda sorazmerno silo drugače reagiral, pa se verjetno ne upa, zato, ker ve, da ga snemajo na telefon in tako dalje. Torej, v tem primeru bodo imeli vedno mojo popolno podporo.
Kar se tiče prvega vprašanja, ki je zdaj tudi najbolj, bom rekel, medijsko bil izpostavljen, torej afere Black Cube, če jo tako imenujemo. Sem že prej uvodoma povedal in bom še enkrat poudaril, da so razmerja med ministrom in generalnim direktorjem policije jasno zakonsko definirana, in tako tudi razmerja med ministrstvom in policijo. In da bom to strogo spoštoval in izvajal. Kar pomeni, da minister lahko daje usmeritve policiji, ne sme pa posegati v konkretne policijske postopke. Nedvomno pa ne bom nikakor dovolil, kar bom dajal seveda lahko s svojimi usmeritvami in zahtevami, da se takšni primeri, kot so bili v tistih posnetkih, in vse skupaj hitro in učinkovito preišče, kot je to do sedaj. Zadeve je treba hitro odkriti in tudi javnosti sporočiti. To je v okviru tistega, kar lahko minister seveda naredi, torej daje usmeritve in navodila in zahteva seveda, da se take zadeve preiščejo in raziščejo in to v čim krajšem času, ne sme se pa vmešavati v konkretne postopke in se v te postopke nikakor ne bom vmešaval.
Kar se tiče vprašanja varnosti in hoje po ljubljanskih ulicah, jaz bom rekel tudi po drugih mestih, ne samo ljubljanskih ali po Novem mestu ali pa kjerkoli, bo potrebno zagotoviti večjo prisotnost policije. V primeru, da se
ugotovi, da na posamezni policijski upravi ali na posameznih varnostnih območjih negativno odstopa, torej povečan porast, naj bo to kaznivih dejanj ali prekrškov, ali nadlegovanja, kot ste rekel vi po ulicah, bo pa treba seveda, kot sem že prej rekel, zahtevati odgovornost vodstva, pa naj bo to na upravni enoti pri izdaji nekih dovoljenj, naj bo to v policijski upravi, ki je odgovorna za red in varnost na posameznem območju. Pozabili smo, kako je, če policisti peš patruljirajo po posameznih krajih. Danes jih večinoma vidite, kako se vozijo gor, dol in odzivajo samo na nujne in hitre dogodke. V tej smeri bo potrebna sprememba in se vračati k izvoru, jaz rečem temu, izvor je policijsko opazovanje, torej, ljudje morajo policiste videti tudi, da gredo kdaj peš in se tudi z ljudmi pogovarjajo in opazujejo, ne se samo vozijo. In v tej smeri bomo zadevo zasukali, da bo občutek tudi varnosti večji, ne samo dejanska varnost, ampak občutek varnosti.
Kar se tiče migracij sem že tudi uvodoma povedal, da je potrebno seveda ločiti med zakonitimi in nezakonitimi oziroma med begunci. Pri tem smo, kot sem že tudi prej povedal, vezani na izvajanje dejansko sprejete politike Sveta Evrope, pri čemer pa ne smemo vseeno pozabiti na tisti ključni steber humanitarnega ravnanja z begunci, torej z begunci, ne z nezakonitimi migranti in s tistimi, ki legalno prehajajo državno mejo in želijo se tukaj nastaniti, zlorabijo, zlorabijo institut mednarodne zaščite in potem so tukaj dve ali več let in na tej podlagi uživajo določene pravice, konec koncev tudi do socialnega zavarovanja in ostalih zadev. Temu pač je treba narediti, kot sem prej rekel, konec, tako da se te zadeve hitreje rešujejo in da se pač nezakonito migracijo vrača čim prej v državo izvora.
Kar se pa tiče pravih beguncev pa moramo spoštovati evropsko migracijsko politiko, ki pravi, da seveda moramo zagotoviti ključne stebre humanitarnega ravnanja z begunci, tega ne smemo pozabiti. To so ljudje, ki so pobegnili iz lastne države zaradi tega, ker so bila njihova življenja ogrožena zaradi vojn in podobnih zadev. Torej, za njih je jasno, da velja prepoved vračanja, da imajo pravico do dostopa do osnovnih potrebščin, da velja posebna skrb za ranljive skupine, in da imajo možnost in dostop do pravne pomoči.
Kar se tiče protestov, morebitnih, želim si, da jih ne bi bilo. Vsakdo, ki živi v neki državi, si želi, da živi v državi, kjer vlada red in blagostanje, vendar tega pač seveda vedno se ne da doseči, zato so tudi protesti kot taki ali javna zbiranja, če temu rečem in izražanja svojih mnenj in stališč ali javni shodi, sredstvo izražanja svojih stališč, ki je dovoljeno, dovoljeno seveda do meje, ko pride do ogrožanja pravic drugih. V kolikor je to vprašanje šlo v smeri, bi rekel gospod poslanec Žavbi, špricatelja, pa pošpricanega ali ne vem kako bi temu rekel, torej uporab nekih prisilnih sredstev, ki kažejo na vodne tope in to je bilo toliko debate o tem, jaz ugotavljam, da je to stvar policije, ki bo ocenila strokovno, jasno, katera prisilna sredstva v konkretnem primeru uporabila, seveda pa nisem pristaš uporabe prisilnih sredstev, to morate vedeti in bom vedno opozarjal na tisto, kar sem zdaj opozarjal tudi kot odvetnik v mojem poklicu,
na načelo sorazmernosti. Kot sem prej rekel, ni sorazmerno, da neka ženska s polenom tepe policiste in policist nič ne naredi. To ni načelo sorazmernosti. Načelo sorazmernosti pomeni, da policist uporabi prisilna sredstva v svojih mejah in glede najmilejše, ki ga lahko, za to, da doseže izvršitev svoje uradne naloge. To je to.
Še o skladu za nevladne organizacije, kot je zapisano v koalicijski pogodbi. Torej financiranje nevladnih organizacij preko odstotka dohodnine, kot ste predsedujoči rekli, lahko prostovoljno namenijo davkoplačevalci, sklada pa se potem v takem primeru ne potrebuje, v kolikor lahko vsakdo prostovoljno nameni tistemu, ki želi. In s tem menim, da ne bo nihče prikrajšan, kajti delodajalci bodo lahko, ali tisti, ki bo želel, tudi vsaka fizična oseba, prostovoljno namenjal sredstva davkoplačevalcev.
To je na kratko, predsedujoči.
Ja, najlepša hvala.
Glede na to, da je že predsedujoči v svojem uvodnem izvajanju izpostavil to povezavo kandidata s, sam s sabo, menim, da je prav, da tudi mi izpostavimo to povezavo, ne samo med kandidatom in predsedujočim tega odbora, pač pa tudi vse ostale povezave v razmerju kandidata v vlogi odvetnika do predsednika vlade oziroma do mandatarja, tudi do nekaterih drugih vidnih članov SDS, ki jih je kandidat zastopal v številnih postopkih. Potrebno je omeniti tudi nekatere pomembne funkcije, na katere ga je ta vlada v preteklosti imenovala in za katere je tudi KPK ugotovila določene kršitve. In se mi zdi, da so zaradi tega, ker mora vsak kandidat biti osebnostno primeren, ker mora seveda ostajati v okvirih, ne konflikta interesov, v okvirih neke osnovne integritete, je seveda ta povezava več kot pomembna. Treba je seveda tudi opozoriti, da čeravno se nekateri zelo čudijo nad predlogom, da postane odvetnik mandatarja minister za notranje zadeve, pa je vendarle treba izpostaviti, da je to v svetu neka že uveljavljena praksa nekaterih izrazitih avtoritarcev, kot so recimo Erdogan ali pa Berlusconi in tako naprej, da ne naštevam. In tudi nekaterih iskanih kriminalcev, kot je na primer Netanjahu. Tako da zdaj tu ne gre za neko novo prakso, pač pa se bo več kot očitno Slovenija pridružila tej neugledni družbi mednarodno iskanih kriminalcev in avtoritarcev.
Zdaj z vidika funkcije, za katero ste pa kandidat, je pa tukaj lahko več težav. Prva težava je ta, da jaz te kandidature ali pa tega predloga v resnici ne vidim kot neko nagrado za preteklo delo in zasluge, ampak jo vidim bolj v smislu opravljanja nove storitve za mandatarja, ki jo bo pa od zdaj naprej, od tega trenutka naprej plačala država - do zdaj jo je plačal nekdo drug, zdaj pa jaz vidim, da jo bomo plačevali davkoplačevalci. Jaz si ne zatiskam oči, čeprav je kandidat zdaj izrazito poudaril, da se bo držal zakonskih omejitev, koliko ima sploh pristojnosti, koliko lahko daje usmeritev policiji, ampak po drugi strani smo pa že s strani predsednika tega odbora že kar danes lahko videli pričakovanja, je rekel, niti ni rekel, vam zastavljam vprašanje, ampak pričakuje od vas, da bo
v primeru protestov policija ravnala tako in tako. To je zdaj, prosim lepo, bilo javno predvajano in je tudi posneto na magnetogramu. Tako da tu se malo v diskrepanci, to, kar kandidat odgovarjate, kjer kolega niste popravili, ko je to pričakovanje izrazil. Tako da jaz dovolite, da dvomim v te vaše odgovore. Je pa ta neodvisnost bistvena za kandidata. In te politične vaše povezave so pod velikim vprašajem, kot sem rekla, zaradi morebitnega navzkrižja interesov ali pa kar, bom rekla, gotovega navzkrižja interesov in z vidika razumevanja vloge ministra do vloge policije, do pravne države in tako naprej. In s tega vidika, s tega vidika je pač potrebno, potrebno se tudi vprašati kako bodo te pretekle funkcije vplivale na vaše delo oziroma te poklicne povezave in kako naj javnost razume to krepitev, da rečem temu krepitev političnega vpliva nad represivnimi organi države. Zakaj se to sprašujem? Zato ker seveda je odvetnik več kot legitimen poklic. Da pa Ministrstvo za notranje zadeve ni nek običajen resor, kot so recimo, kot je recimo Ministrstvo za Slovence oziroma zamejce in tako naprej, pač pa je to resor, ki pomeni kadre, ki pomeni nadzor nad represivnimi organi, ki pomeni usmeritve, ki pomeni določene postopke, ki tudi pomeni nek dostop do določenih podatkov, do varnostnega aparata in do zelo neposrednega vpliva na delovanje teh organov, ki sem jih naštela, ne pa za nek protokol, neke vljudnostne obiske, neke nasmeške fotografom in tako naprej. S tega vidika mene v resnici to imenovanje zelo skrbi in ne dvomim, da boste dobili potrditev in zato želim odgovore na naslednja vprašanja. Kako boste kot minister zagotovili, da policija ne bo pod političnim vplivom, ne s to floskulo, kaj so vaše pristojnosti, kaj pravi zakon, ampak kako boste dejansko to zagotovili v luči tega, da je predsedujoči, vemo vsi se nahajajo v operativnem štabu policije, ko so potekali protesti, v družbi še njegovih parih kolegov. In kot rečeno, jaz sem že danes povedala, je že zdaj izrazil pričakovanje, kako se bo reagiralo v takem primeru. Ali pa je po drugi strani, kot sem že tudi sama rekla, to vaša nova storitev, torej, ravno namen vašega imenovanja zagotoviti z usmeritvami, ne preiskovanje afere Črna kocka. Torej, kako razumete to mejo med politično odgovornostjo ministra in operativno neodvisnostjo policije?
Potem v luči povezav, kot jih je že predsedujoči navedel, bi vas želela vprašati ali imate v tem trenutku sklenjeno katerokoli veljavno pogodbo o pravnem zastopanju, svetovanju ali opravljanju drugih odvetniških storitev z gospodom Janšo, s stranko SDS ali pa katerimkoli funkcionarjem oziroma funkcionarko SDS? In če takšno razmerje obstaja, vas prosim, da pojasnite, za kakšno vrsto pogodbenega razmerja gre. Ali boste ta razmerja pred nastopom ministrske funkcije prekinili? Na kakšen način boste preprečili nastanek konflikta interesov pri opravljanju funkcije? Ali se boste izločili iz vseh odločitev, postopkov ali seznanitve z informacijami, ki bi lahko neposredno ali posredno zadevale vaše sedanje, pa tudi nekdanje stranke? Ali lahko državnemu zboru, predvsem pa ljudem, ki gledajo, torej javnosti, nedvoumno zagotovite, da v primeru imenovanja za ministra ne boste v nobenem položaju, kjer bi se prepletali vaši nekdanji ali sedanji zasebni interesi z izvajanjem pooblastil ministra za notranje zadeve?
Potem naprej. Kakšno je vaše stališče do depolitizacije policije? Ali podpirate vzpostavitev močnih varovalk pred političnim vmešavanjem
8nadaljevanje) v delo policijskih preiskav, in kako bi ravnali v konkretnem primeru, če bi policija preiskovala osebe, s katerimi ste bili v preteklosti poslovno ali politično povezani? Tukaj moram, se moram ustaviti tudi pri tem, kar je bilo izrečeno, da je nedopustno, da se policisti bojijo uporabiti svoja pooblastila. Jaz se absolutno tukaj z vami strinjam in od ministra za notranje zadeve pričakujem, da policiste zaščiti, hkrati pa se sprašujem, ker je pretekla praksa pokazala tudi obratno situacijo, torej, da so se policisti bali uporabiti oziroma ne uporabiti njihova pooblastila zato, ker je bilo navodilo iz vrha politike takšno. Torej, da so vedeli, da v določenem primeru pooblastil ne bi smeli uporabiti, pa so dobili navodilo, da jih morajo. To seveda govorim o istem primeru, ki sem ga že, ki sem ga že omenila.
Potem dalje bi želela vprašati še naslednje, govorili ste, da v tej državi imamo preveč raznoraznih institucij in tako naprej. In tudi v koalicijski pogodbi najdemo zapis, da se bo seveda obdržalo in imelo samo tiste funkcije, ki imajo podlago v sami Ustavi. Meni se to seveda zdi problematično, bom povedala zakaj. Torej, če gremo pogledati katere institucije so tiste, ki jih Ustava Republike Slovenije izrecno ustanavlja ali pa da jih recimo vsaj posebej opredeljuje, je to reci in piši, zgolj samo 14 institucij, to je Državni zbor, Državni svet, predsednik republike, Vlada, potem so tu sodišča, Vrhovno sodišče, Sodni svet, Državno tožilstvo, potem pa so tu še občine, pokrajine, računsko sodišče, Banka Slovenije, varuh človekovih pravic in Ustavno sodišče. Štirinajst. Torej, vi pravite, vse, kar ni v ustavi, je nepotrebno, je odveč. Zdaj pa institucije, ki jih jaz recimo na prvo žogo, da se ne bom spuščala naprej, vidim kot zelo pomembne, ker so to državni organi, jih ustanavlja zakon, so utemeljene na zakonih, niso pa to ustavne institucije, pa me zanima ali nameravate to ukiniti, to pa so: Državna volilna komisija, Državno odvetništvo, Ekonomsko-socialni svet, še posebej v luči nenehnega poudarjanja tudi vaših sokandidatov za druge resorje, kako je pomemben dialog, tudi sami ste izpostavili, da bo javnost, deležniki, vsi povabljeni že k sami pripravi zakonodaje in tako naprej. Potem je tukaj Komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec, zagovornik načela enakosti. Recimo, da se tu ustavim, pa da najprej odgovorite samo na ta del, glede teh institucij.
Potem bi želela vprašati tudi naslednje. Koalicijska pogodba govori tudi o krovnem zakonu o delu v policiji in napoveduje nek poseben sistemski zakon, ki pomeni konsolidacijo policijske zakonodaje, vendarle pa lahko ta zakon, vsaj z mojega vidika in s teh izvajanj, ki jih slišim, predvsem pa na podlagi preteklih izkušenj delovanja Vlade, ki se zdaj formira, ta zakon je seveda idealna priložnost tudi za neko politično preureditev razmerij med policijo, ministrstvom in vlado. In tukaj jaz mislim, da bo ključno vprašanje tudi operativne avtonomije policije, ki ga ne morem dovolj poudariti, zato ga tudi ves čas omenjam in se več vprašanj nanaša na to. In glede tega tudi naslednje. Iz koalicijske pogodbe berem: "Torej zagotovitev možnosti, da policija v predkazenskem postopku kazniva dejanja odkriva in preiskuje tako samostojno kot na podlagi pisne usmeritve tožilstva kot organa kazenskega pregona po prejemu kazenske ovadbe ali poročila policije." Vse okej, ampak gremo na moje pomisleke. Policija je seveda organ preiskovanja, tožilstvo pa je organ pregona, kar vi
nedvomno zelo dobro veste, ne more pa policija opravljati funkcije organov pregona, se torej samo usmerjati, to počne tožilstvo, na podlagi nekih ustnih usmeritev. Tukaj pa v koalicijski pogodbi piše ravno o tem, da morajo biti usmeritve pisne, kar pomeni ravno obratno od tega, kar ste vi govorili, debirokratizacija pomeni po mojem videnju upočasnitev postopka preiskovanja kaznivih dejanj, tako zadevo so namreč uredili že, ste uredili že v prejšnjem mandatu, zdaj vas štejem kar zraven, obstaja namreč še vedno uredba o sodelovanju med policijo in tožilstvom in sicer je bilo v njo napisano ravno to, kar zdaj piše v koalicijski pogodbi in še enkrat opozarjam, govorite o bolj učinkovitem pregonu, hkrati pa pišete v te akte zadeve, ki kažejo na to, da se bo delalo ravno nasprotno. Torej, da je treba rešiti kriminalce črne kocke in se jih zato ne sme učinkovito preiskovati in je treba povečevati birokracijo, ne glede na to, da govorite ravno obratno, ampak ta zapis v koalicijski pogodbi jasno kaže na to, pa lahko stokrat zanikate, ampak dejstvo pa je, da ste to zapisali, na tak način.
Potem, kar zadeva plačnega sistema v javni upravi. Jaz štejem med enega večjih dosežkov to, kar je, kar je odhajajoča vlada naredila, torej prenovila plačni sistem javnega sektorja. Zakaj? Zato, ker je bil to zelo zahteven proces, pri katerem je sodelovala večina ministrov odhajajoče vlade in vsi so se zelo trudili. Verjamem, da zelo dobro veste, kako je to potekalo, ker je bilo res spremljano. In ta enoten plačni sistem, ki tako dolgo ni doživel prenove, jaz ocenjujem, seveda, da je dinamičen, da ne bo nikoli povsem končan, da se mora ves čas prilagajati novim razmeram, spremembam na trgu dela, spremembam v javnem sektorju in tako naprej, ampak je bila, je bil v tem delu pod prejšnjo vlado, odhajajočo vlado uspešno urejen. Verjamem, da ste spremljali zahtevnost pogajanj s številnimi sindikati, ki ste se jih zdaj lotili in delate na tem, da jih boste seveda razsuli.
Pa vendarle, jasno se je pokazalo v preteklosti, ko ta sistem ni bil urejen, ko se je posamezna vlada lotila ločenih pogajanj s posamezno skupino, da se seveda s takimi ločenimi pogajanji začne valiti snežna kepa, kjer vsaka poklicna skupina zahteva pravice zase, to pa neminovno pomeni ne samo razsutje tega enotnega plačnega sistema, pač pa tudi bistveno težje usklajevanje in bistveno večje stroške, pri čemer potem v medsebojnih razmerjih posameznih javnih uslužbencev potem spet pride do tega, kar neminovno vsakič kličemo anomalije in jih ne vem kolikokrat že smo v preteklosti te anomalije tudi odpravljali.
Jaz se sicer lahko v enem delu celo z vami strinjam, ko ste govorili o prevelikem številu policijskih svetnikov in tako dalje, absolutno, tu se tu se strinjava, žal pa je tu kar, to kar v bistvu ena taka ozka množica najinih strinjanj, ker, ker v nadaljevanju o čemer piše koalicijska pogodba in o čemer ste govorili, se sprašujem, kje se potem ti ločeni sistemi končajo. Namreč, omenja se vojska, omenja se zdravstvo, omenja se policija, izobraževanje, kultura, socialno varstvene storitve, pri čemer lahko samo rečem, da absolutno je na podlagi kadrovskega manjka potrebno slediti temu, vleči določene poteze, se usklajevati, ampak to, kar zdaj počnete, je enako, kot boste počeli na vseh ostalih sistemih, družbenih ali pa podsistemih, kjer se jasno vidi, da se želi vse razsuti v prafaktorje in potem individualno uveljavljati interese, ki jih zasleduje ta vlada, predvsem v smislu dolgov, ki si jih je nabrala v času predvolilne kampanje.
To, potem pa, ali obstajajo za to izločitev teh sistemov neke strokovne analize, ki kažejo na to, da je takšna izločitev, kot sem rekla, policije, vojske, izobraževanja
in tako naprej, nujna, potrebna in tako naprej, torej, kje so te strokovne analize in katere, kateri konkretni so tisti problemi, ki jih vi vidite, da jih ni možno v resnici rešiti znotraj enotnega plačnega sistema. Kaj točno so te stvari, ki jih znotraj enega enotnega plačnega sistema ne bi bilo možno nasloviti in ali dejansko potem vidite ta enotni plačni sistem kot razvojni problem? Ali pa kot, ali pa kot instrument zagotavljanja nekega primerljivega vrednotenja dela v javnem sektorju, kjer se pa, upamo, upam, strinjava, da je ta, da ta primerljivost mora obstajati. Torej, kakšne so tudi pričakovane ocene javno finančnega stroška takšnega ločevanja po stebrih in ali imate kakšne finančne projekcije tega stroška tudi za naslednjih pet let?
Zdaj, glede na to, da se lotevate že v interventnem zakonu tudi sesutja sindikatov, pa zdaj še po novem v naslednjem zakonu, pa verjamem, da bo temu še sledilo marsikaj, vas niti ne bom spraševala, če je takšna poteza usklajena s sindikati, ker predvidevam, da ni.
Pa mogoče tukaj na tej točki zaključim, pa upam predsednik, da mi boste dovolili še potem, če se bo pokazalo, zastaviti kakšno dodatno vprašanje. Hvala.
Hvala.
Najprej imam jaz repliko kolegici Sluga, ker sem bil imenovan oziroma narobe razumljen.
Kar se tiče teh policijskih protestov, jaz daleč od tega, da bi govoril, kaj pričakujem od bodočega ministra, jaz sem samo povedal, kako, jaz sam sem videl proteste v prejšnji vladi in kako mislim, da bi bilo pa potrebno zdaj ravnati, ne. Jaz pa mislim, da v tem parlamentu je pa še dovoljeno poslankam in poslancem, da povemo svoje mnenje. Nenazadnje, če vi rečete, ne, nobenega vodnega topa, nobene policijske, kako bi rekel, nobenega policijskega nasilja, nobene policijske represije nad protestniki, ne, potem tudi vi dajete neke vrste usmeritev. Tako da jaz bom vedno zagovarjal, da lahko poslanci o vsaki stvari razpravljamo in tudi povemo svoje mnenje. Zdaj, vem pa, verjamem pa, da vi tega ne boste razumeli, ker je že to, kar ste sami prej rekli, ne, dejstvo, da se o zadevah, o zadevah ne podučite in ponavljate v bistvu neresnice, to smo pa prej videli. Pavle Gantar je v oddaji Politično dejal, da sta Natanjahu in Erdogan svoja osebna odvetnika dala za ministra. Daleč od tega, to sploh ne drži, ne. To si je najprej Pavle Gantar izmislil, zdaj pa še Janja Sluga to ponavlja, tako da ne, lahko pogooglate in pogledate, da si Erdogan niti Natanjahu nista omislila svojih odvetnikov na mestih ministrov.
Tako da ja, izvolite gospa Sluga, postopkovno.
Spoštovani predsedujoči, želim, da mi obrazložite na podlagi katerega člena Poslovnika je bila zdaj ta vaša replika v delu, ki se nanaša na Erdogana in tako naprej, replika, kje ste tu? Zaznali, da sem vas narobe razumela, ker vi namreč o tem niste nič govorili? Nisem vas pa, to pa vam zagotavljam, narobe razumela v delu, ko ste do kandidata izrazili pričakovanje, kako bo policija reagirala v primeru protestov. To pa je zapisano, je posneto in tukaj niste bili narobe razumljeni, pač pa popolnoma pravilno.
Hvala.
Jaz sem dejal, da kaj pričakujem od kandidata v primeru migracij, v primeru, kar se same varnosti tiče, v primeru nevladnih organizacij. Kar se pa tiče protestov, pa nisem dejal, gospod Matoz, ob naslednjih protestih pričakujem od vas, da bo policija ravnala tako in tako, pač pa sem samo podal mnenje, kako jaz mislim, da bi policija morala ravnati. In vse to, kar sem vam repliciral, podlaga je Poslovnik in pa replika, ki pa je, sami veste, kdaj širša, kdaj pa ožja, ampak je bila replika.
Tako da gospod Matoz, izvolite, odgovorite poslanki na njena vprašanja.
Franci MatozJa, hvala lepa, predsedujoči.
Hvala lepa poslanka za vprašanja.
Bom probal iti po vrsti, če bom karkoli izpustil, sem si probal vse zabeležiti, ampak ker so se malo prepletala, bom probal odgovarjati, če sem kaj pozabil ali če mogoče kaj ne bom odgovoril, verjamem, da me boste še enkrat vprašali.
Kar se tiče začetnega izvajanja, na kar je tudi repliciral gospod predsedujoči, da nisem se odzval in popravil predsedujočega, ko je govoril o varnosti na ljubljanskih ulicah in pričakovanju. Bi povedal, da seveda moja funkcija ni, da popravljam poslance pri tem, kar oni mislijo ali kar povedo. To daleč bi presegalo moje pristojnosti v tem primeru, ampak lahko samo odgovorim tisto, kar bom jaz kot minister počel in to sem tudi odgovoril. Nisem pa nikakor želel, tako kot tudi vas ne bom nikoli si dovolil korigirati pri vaših vprašanjih ali pa pri vaših stališčih.
To je, kar se tiče prvega, drugo, kar se tiče konflikta interesov pri moji funkciji. Gospod mandatar je že pojasnil, da nisem edini odvetnik, ki sem kdaj zastopal, tudi nisem edini odvetnik, ki sem zastopal določene člane SDS. Nisem verjetno tudi ne edini, ki je zastopal stranko. Menim pa, da tudi nisem edini odvetnik, ki je bil imenovan na kakšno funkcijo, pa je prej seveda opravljal kakršnokoli storitev ali za stranko ali za kakšne vidne predstavnike političnih organov. Če se v preteklosti spomnite, gospod Mirko Bandelj je bil recimo notranji minister, pa je v vašem, mislim, v mandatu prejšnje koalicije postal predsednik nadzornega sveta Luke Koper, tako kot jaz, ne vem, tako da zakaj bi bila zdaj dvojna merila, pa je bil tudi član LDS in tako dalje in tako dalje. Pa če se vrnemo še na gospoda Miha Kozinca in podobne. Tako, da odvetništvo v smislu tega, da kdo postane potem minister, ni novost in tudi jaz mislim, da je pravilno, če so dobro delali in strokovno opravljali svoje delo in nimam pomislekov, da so moji kolegi to strokovno in dobro opravili takrat, ko so bili na tej funkciji. In tukaj ne vidim nikakršnih težav.
Kar se tiče očitka prejšnjih mojih, ste rekli, funkcij. Torej, kot sem že rekel, predsedovanje Luki in nadzornemu svetu ali mogoče ste mislili tudi predsedovanje upravnem odboru DUTB in tako naprej. Ja, takrat je pač KPK ugotavlja, da bi bilo prav, da bi se predsednik vlade pri glasovanju izločil, ampak seveda ni bilo nikakršnega konflikta interesov, kot ga je imel vaš predsednik. Ker, veste, gospod Janša nikoli ni dopustoval pri meni na vikendu, pa tudi zaradi tega nikoli nisem bil nikamor imenovan.
Tako da, kar se tega tiče, ne vidim nekega problema v tem konfliktu interesov, kot ga vi navajate. Seveda dopuščam možnost, da to tudi kdo tako vidi, ampak jaz vam osebno zagotavljam, kot ste tudi sama ugotovila na koncu, da ni to nagrada. Torej, to naj bi ne izviralo iz tega, da je bila neka korist, da ni to moje, predlog za moje ministrovanje, ne kot neka nagrada, ker verjetno zaradi tega ne bom dobil nekih koristi, kot bi to imenovali. Tudi kot sem v začetku povedal, sem ekonomsko neodvisen in sem zapustil poklic, ki je verjetno vsaj tako dobro plačan, če ne boljše, kot je ta funkcija. Ampak, ste rekli, je to neka dodatna storitev za, da ne bom sploh imenoval, ker se mi zdi nepotrebno, ampak neka dodatna storitev.
Ne, to je pač moja obveznost in dolžnost, da v kolikor bom dobil podporo, da bom spoštoval Ustavo, ki je tukaj, zakone in seveda logično prvotno tudi tisto, kar ste vi načela, usmeritve iz koalicijske pogodbe, iz koalicijske pogodbe, ki pa jo je sestavila koalicija, ki predlaga tudi moje oziroma ne predlaga mandatarja, ampak ki je izvolila mandatarja.
Ne morem vam desetkrat povedati in odgovoriti na isto vprašanje. Torej, da se ne bom vmešaval v delo policije, da določbe zakona o ločenosti funkcije ministra in policije in določba zakona o tem, da se minister ne sme vmešavati v konkretne postopke, niso, kako ste rekli, se izrazili, da je to neka nisem dobro si zapomnil, kot pavšalno ali pa ne vem, tako ste rekli, nekaj, nek izraz ste uporabili. Ne, ne, to je določba zakona in je jasna in jo je potrebno spoštovati in tukaj v tej ločenosti ni nikakršne dileme, nikakršnega dvoma.
Enako bom ravnal, kot sem vam rekel, v kolikor bo policija preiskovala katerokoli osebo, ki ali je bila v preteklosti moja stranka, ko sem bil še, ko bom še, do zdaj, ko sem bil odvetnik ali kogarkoli vidnega predstavnika oblasti, ne glede kdo to je. Jasno je, da policija deluje avtonomno, neodvisno in po Ustavi in zakonu in mora preiskati vse sume. To je tudi letelo prej na tisti Black Cube, ki ste ga sami tudi omenili, ki se ne preiskuje, po moji oceni dovolj hitro, nisem pa seveda seznanjen s konkretnimi dejstvi, da bi lahko temu strokovno rekel, ali je to res ali ne, ampak samo moj občutek je takšen zaradi tega, ker mislim, da si javnost želi, da bi prej izvedela dejstva in videla dokaze.
Kar se tiče nekih pogodbenih razmerij, jih nimam, jih nikoli nisem sklepal ne s stranko ne z osebami, tudi če bi jih imel, seveda, v kolikor bom izvoljen na to funkcijo, bom seveda take pogodbe prenehale veljati, bodo preklicane. Svoj status odvetnika bom zamrznil, tako kot nekateri drugi. Mislim, da ni sporno. To, da imam odvetniško družbo še vedno, da bom lastnik, pa tam ne bom deloval, nisem tega, te polemike zaznal ob gospodu Čeferinu, ki je še vedno lastnik družbe, nisem te polemike zaznal ob predsednici države, ki je še vedno lastnica svoje odvetniške družbe. Tudi nisem zaznal, da bi kdorkoli jo spraševal, ali se bo vmešavala v konkretne postopke, ali bo to kakorkoli, kakršenkoli konflikt interesov, če bo postala predsednica, pa bo imela še vedno odvetniško družbo. Tako da ne, nikakor, jaz lahko samo zatrdim, da nikakor se ne bom vmešaval in nikakor to ne bo imelo nikakršnega vpliva, deloval bom strokovno in zakonito.
Kar se tiče tiste določbe iz koalicijske pogodbe, da bodo policisti samostojno tudi preiskovali kazniva dejanja in vaše seveda potem sklicevanje na uredbo, je potrebno vedeti, da seveda policisti morajo preiskovati kazniva dejanja in so dolžni reagirati na vsak sum storitve kaznivega dejanja, ker jim to nalaga Zakon o kazenskem postopku. Uredba je samo podzakonski akt, ki ureja, kako naj bi policija in tožilstvo sodelovala. To ne pomeni, da policist ne more sam odkrivati kaznivih dejanj. Seveda pa je za pregon zadolženo tožilstvo in lahko usmerja delo policije v zvezi s samim pregonom. To pa ne pomeni, da policist mora, kot sem jaz večkrat doživel, pa se mi je zdelo nepotrebno, za najmanjšo kaznivo dejanje, ko pride nekdo prijavi na policijsko postajo, pisati zapisnike, celo v elektronski obliki, ampak pustimo to, to je tisti drugi del, ki sem ga prej načel, birokratske ovire in klicati dežurnega tožilca, ali se bo zaslišanja udeležil ali se zaslišanja ne bo udeležil, pa ga mogoče ne dobi takoj, pa počaka pol ure in tako naprej. Mogoče pa gre za kaznivo dejanje, ki se celo hipotetično kasneje izkaže preganjano, z zasebno tožbo ali pa gre za neko minorno kaznivo dejanje. Taka kazniva dejanja seveda policija lahko samostojno preiskuje in ko sem jaz bil v policiji, je bilo to drugače. Torej smo jih preiskali, sestavili kazensko ovadbo in jo predali tožilstvu, ki je za to pristojno in ona se je odločila, ali je uvedlo pregon ali pa je to zavrglo. To ne pomeni
nič drugega kot ta določba kot to, kot sem zdaj povedal, da lahko samostojno tudi preiskujejo, ne pa vedno samo po in da niso vedno dolžni imeti usmeritev tožilstva, sem pa tudi povedal istočasno, v svojem izvajanju, ker sovpada s tem, da je potrebno uredbo o sodelovanju tudi redefinirati. Torej najprej se bo zadeva redefinirala, potem se bo pa to izvrševalo, tako kot sem povedal. če bo seveda ta konsenz najden med tožilstvom in mano.
To je, to je tisti del, kar je, bi rekel, samo, da pogledam, kaj ste me še vprašali. Ja, na kratko je bilo to to, depolitizacija policije, seveda politika v policiji nima kaj početi, vsaj ne izvršilna veja oblasti, v takšnem smislu. Kar se tiče tega, kar ste prej tudi omenili, da policisti morajo uporabiti pooblastila ali pa da si ne upajo uporabiti pooblastila ali pa ne ukrepajo, ali pa da dostikrat ne ukrepajo zato, ker si ne upajo, ker jim je tako naročeno. Veste, jaz se bom držal tega, kar sem jaz počel, ko sem bil policist, ko sem leta 1992 nastopal na policijski postaji prometne policije, ker je prejšnji komandir bil razrešen zato, ker je storil neka nezakonita ravnanja po NPU ukazu takratnih vodstvenih iz Ministrstva za notranje zadeve. Ko sem stopil pred policiste, sem si dal na mizo, danes imamo Ustavo, takrat sem si dal, takratni Zakon o prekrških, pa Zakon o varnosti cestnega prometa in sem samo povedal, da delali bomo po tem, kar v tistih dveh zakonih piše in nič drugače in za vse enako. In če je bila omejitev 40 ton, je 40, to ne pomeni 40, 500 niti 41. Če je prekršek, je prekršek, če je kaznivo dejanje, kaznivo dejanje in tako sem deloval ves svoj čas. In nikoli s tem nisem imel težav in policisti so v mojem mandatu ustavili načelnika Policijske uprave Koper in mu izdali plačilni nalog za hitrost, ker sem jaz tako vedno zahteval, nikoli o tem ni bilo dileme in tako bo tudi danes.
Seveda se ne bom mogel vmešavati v postopke in ne bom mogel naročati, komu naj izdajo plačilni nalog ali kaj, da ne bom napačno razumljen, ampak bom pa zahteval, da delajo zakonito in do vseh enako in da seveda, pri tem pa upoštevajo tudi načelo sorazmernosti, kot sem povedal, v vseh postopkih, tako, da ne bo prihajalo do tega, da bi nekdo, bom rekel po domače, malo kazal svoje mišice na nepotreben način. Mislim v tem, da, če bo nekdo pred trgovino šel peš čez prehod za pešce, pa mogoče zaradi tega ne bo nihče ogrožen, bo lahko izrekel opomin, ne bo treba izreči kazni, ne, to je tista sorazmernost, ki jo imam v mislih.
Zdaj, če sem še kaj pozabil, aja, še plačni sistem, ste me tudi vprašali. Ne, nimam nikakršnih strokovnih podlag, nimamo nobenih izračunov, menim, da bo to prišlo skupaj ob pripravi spremembe zakona. Zakaj pa menim, da je to potrebno? Prvič zato, ker je to izhodišče koalicijske pogodbe in drugič zato, ker imam pred sabo stavkovne zahteve Policijskega sindikata Slovenije. Imam še neke druge zadeve pred sabo, pa jih ne bom zdaj bral, ker so jasne. Ker nekatere skupine, jaz vem, da je težko najti konsenz in vem, da je bilo gospodu Luki Mescu težko izvesti ta pogajanja o tem enotnem plačnem sistemu, ampak nekatere skupine se seveda, ne, bom drugače rekel, mislim, da so nekatere skupine nepravično in nepošteno zavzete v tem enotnem plačnem sistemu, da niso pravilno rangirane, da niso pravilno ovrednotene in da je zaradi specifike poklica in specifike določenih stvari potrebno te skupine izvzeti in narediti ločen plačni sistem. Kako ali kaj in kako se bo to izpogajalo oziroma kaj bo to pomenilo In ali bodo te skupine bolj zadovoljne ali ne bodo zadovoljne ali
ne bodo zadovoljne, ali bo to seveda med njimi povzročilo kakršnekoli razprtije, vam ne morem povedati, kajti to je samo načelna usmeritev, katere se bom držal in jo bom probal tudi izpeljati v kolikor seveda bo to mogoče, to je to in takrat bodo prišli na plan tudi izračuni in vse potrebne stvari, ki jih vi tudi pravite.
Mislim, da sem odgovoril, če sem kaj pozabil, bo nedvomno še kakšen drug poslanec vprašal.