Spoštovane članice in člani odbora, spoštovani ostali prisotni, lepo vas pozdravljam! In med nami lepo pozdravljam kandidata doktor Boruta Rončevića, kandidata za izobraževanje, znanost in mladino.

Začenjam 1. nujno sejo Odbora za izobraževanje, mladino in znanost. Obveščam vas, da zadržan ni nihče. Se pravi, da smo tako polno prisotni. Imamo pa eno nadomestilo. Poslanko gospo Marušo Babnik pooblaščam, da je na prvi nujni seji Odbor za izobraževanje dne 1. 6. 2026 nadomešča poslanca Tomaža Lisca, ki je član navedenega delovnega telesa in se seje iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: in sicer predstavitev doktor Boruta Rončevića, kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in mladino, EPA94/10. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Preden preidemo na 1. točko naj vas še obvestim, da imamo za zaslišanje pripravljene predvidene 3 ure. Vljudno vas prosim oziroma sedaj glede na to, da se nam je nekoliko kasneje začelo, imamo čas do tretje oziroma, ja, 3. ure popoldne. In vas vljudno prosim, da svoja vprašanja in razprave, kolikor je mogoče, prilagodite predvidenemu časovnemu okviru. Prehajamo na, aha pooblastilo.. Še eno pooblastilo je prišlo in sicer poslanko poslanca Mateja Graha pooblaščam, da na prvi nujni seji Odbora za izobraževanje, mladino in znanost dne 1. 6. nadomešča poslanko poslanca Duška Vujanoviča, ki je član navedenega delovnega telesa in se seje iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti. Pa še torej poslanko

Lucijo Tacer Perlin pooblaščam, da na prvi nujni seji Odbora za izobraževanje, mladino in znanost dne 1. 6. nadomešča poslanca Mateja Arčona, ki je član navedenega delovnega telesa in se seje iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti. Aha, se pravi, to umikamo. Ste tukaj? Je tukaj. V redu, še eno naprej, še enega poslanko magister Natašo Avšič Bogovič pooblaščam, da na prvi nujni seji Odbora za izobraževanje, mladino in znanost, ne 1. 6. nadomešča poslanca Roberta Jana, ki je član navedenega delovnega telesa in se seje iz opravičljivih razlogov ne more udeležiti. Hvala.

Prehajamo pa na 1. točko dnevnega reda. Na sejo odbora sem vabila kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in mladino, doktor Boruta Rončevića. Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Ivan Janša je predsedniku Državnega zbora Zoranu Stevanoviću na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlagal listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je Odboru za izobraževanje, mladino in znanost poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za izobraževanje, znanost in mladino imenuje doktor Boruta Rončevića. V skladu s 1. in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika sem tako sklicala današnjo sejo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidat ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor mora po opravljeni predstavitvi, v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade posredovati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Predlog kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in mladino z dne 28. 5. 2026 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje osebne podatke, pa ste člani in članice odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora kandidatu in seveda njegovi odgovori.

Doktor Boruta Rončevića, kandidata za ministra za izobraževanje, znanost in mladino, vljudno prosim, da se predstavi odboru.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani vsi tu prisotni.

Predsedniku Vlade Republike Slovenije se na začetku najprej lepo zahvaljujem za zaupanje, ker me je predlagal za vodenje tako, tako zelo pomembnega ministrstva, zakaj pravim, da je to ministrstvo tako zelo pomembno. Prihodnost naše države Republike Slovenije ne določajo predvsem naravni viri ali geografska lega, temveč znanje ljudi. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino po mojem trdnem prepričanju eno ključnih razvojnih ministrstev. Odločitve tega ministrstva vplivajo na generacije otrok, mladih raziskovalcev, delavcev, inženirjev, podjetnikov, umetnikov in tako naprej. Vsaka napaka je lahko draga. Naloga tega ministrstva je ustvarjati pogoje, da bo Slovenija družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti, ambicioznosti in priložnosti. Kot tako to ministrstvo zasluži in potrebuje skrbno vodenje in pa delo z vsemi deležniki na področjih, kjer ti deležniki pač igrajo pomembno vlogo.

Svojega življenjepisa ne bom podrobneje predstavljal, ker ste ga imeli priložnost prebrati. Naj samo poudarim, da sem večino profesionalne poti oddelal akademski sferi in kar nekaj tega časa na vodstvenih področjih. Skoraj devet

let sem bil dekan, pet let sem bil direktor, direktor inštituta, eno leto sem bil, sem vodil Direktorat za visoko šolstvo in znanost, v letih 2012-2013, eno leto pa sem tudi vodil, v mlajših letih, oddelek na Mestni občini Novo mesto. Torej sem imel tak, recimo malce širši nabor izkušenj, pretežno pa so bile akademske. Treba je tudi poudariti, da je ta sfera, visokošolska in znanstvena, po svojem bistvu mednarodna. Zato, ker velik del svojega življenja do sedaj sem preživel v tujini, kjer sem seveda lahko opazoval različne sisteme, se pogovarjal z ljudmi, prebiral in se učil. Do sedaj sem imel manj stika s področjem vzgoje, izobraževanja in mladine, z eno večjo izjemo, ko sem kot ekspert analiziral sistem financiranja investicij na področju celotnega, celotne šolske vertikale. To je bila študija, ki je potekala za potrebe Evropske komisije. Jaz mislim, da to ni manko, kajti v svoji karieri sem se moral večkrat ukvarjati z novimi področji zaradi same narave mojega raziskovanja in razvoja. Pomembno je, da si učljiv, in pomembno je, da se obdaš z ljudmi, ki od tebe o določenem področju vedo veliko, veliko več.

Če bom postal minister, bom član 16. Vlade Republike Slovenije. Ta Vlada oziroma koalicija iz katere nastaja ta Vlada ima en dokument, ki se mu reče koalicijska pogodba. In če vas zanima, kaj bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino delalo, je pač potrebno pogledati v ta dokument, saj skrivnosti ni. Moja naloga danes pa seveda je, da vam odgovorim na vaša vprašanja in pomisleke povezane s tem. In morda tam, kjer je možno, malce bolj podrobno pojasnim, kaj konkretno imamo v mislih. Povsod ne bo možno podati podrobnih pojasnil, ker je, kot rečeno, potreben širši pogovor s stroko, z deležniki, z vsemi, ki imajo interes v tem procesu.

Iz koalicijske pogodbe v delu, ki ureja področje izobraževanja, znanosti in mladine izhajajo štirje cilji mandata. Prvi cilj je kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje. Drugi cilj razbremenitev učiteljev in krepitev njihove avtoritete. Tretjič: močnejša povezanost znanja, raziskav in gospodarstva, seveda v tistem delu, kjer lahko naše ministrstvo k temu prispeva. In pa seveda nasploh kreirati boljše možnosti za mlade pri izobraževanju in s tem kasneje pri zaposlovanju in osamosvajanju.

In sedaj bom skladno z napotilom oziroma prošnjo predsedujoče, malce krajše kot sem mislil, šel skozi mojo predstavitev in se bom seveda s tem tudi povečal količino časa, ki jo boste imeli. Za vprašanja in zahteve po pojasnilih. Na prvem mestu je uveljavitev ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen Ustave Republike Slovenije. Slovenski javni šolski sistem mora ostati prostor znanja, kritičnega mišljenja in spoštljive izmenjave različnih pogledov. Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije. Za to bomo poskrbeli, da se bodo pregledali učni načrti, gradiva in pa strokovne smernice ter zagotovili, da bodo temeljili na strokovnih standardih, znanstvenih spoznanjih in pa tudi na ustavnih vrednotah Republike Slovenije. Pri tem bomo seveda upoštevali strokovno avtonomijo učiteljev, akademsko svobodo, hkrati pa skrbeli seveda za pluralnost in uravnoteženost izobraževalnega procesa.

V medijskih zapisih na to določilo koalicijske pogodbe je bilo kar nekaj vprašanj na temo kaj je to ideološko nevtralna šola. In sem se odločil, da bom to tudi povedal takoj na začetku. Zame ideološko nevtralna šola pomeni šolo, ki učence ne uči, kaj morajo misliti, ampak jih uči, kako misliti. Naloga šole ni politična socializacija v korist katere koli ideologije, ampak posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja

odgovornih in aktivnih državljanov, to si želimo. Zato bomo posebno pozornost namenili strokovnosti, pluralnosti in pa transparentnosti pri pripravi vseh materialov.

Druga točka je dvig ugleda učiteljskega poklica in krepitev učiteljske avtoritete in avtonomije. Jaz se še zelo dobro spomnim tistih časov, ko sem bil mulc, ko smo na učitelje gledali kot na nekaj strašno pomembnega, smo jih zelo spoštovali, res. Mnogi so si ali pa smo si želeli biti učitelji že zaradi statusa, ki ga to prinaša. Občutek imam, ne samo jaz, da se je to skozi čas malce izgubilo. Starši v šole hodijo z odvetniki. Vsak korak je prereguliran in načrtovan in te zadeve je seveda treba dodelati, kajti vsi si želimo, da gredo naši otroci v šole, kjer so kakovostni in motivirani učitelji, ki spoštujejo sami sebe in ki jih njihova okolica spoštuje. Tako da ukrepi, ki jih bomo razvijali skupaj z deležniki, bodo šli seveda zelo močno v tej smeri. In če nam bo uspelo postaviti osnove za dvig ugleda tega strašno pomembnega poklica, bomo rekli, da smo že kar velik del našega poslanstva na ministrstvu dosegli.

Naprej reševanje kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju. To je zagotovo ena največjih razvojnih omejitev v slovenskem šolstvu. Treba se je s tem resno in odgovorno ukvarjati. Želimo ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi najboljši diplomanti kot nekoč ponovno videli učiteljski poklic kot res privlačno karierno izbiro. To si želimo. Vendar pa bi želel vseeno opozoriti, da se kadrovske problematike ne da rešiti zgolj z dodatnimi zaposlitvami, ampak je seveda potrebno pogledati in temeljito pretresti tudi nove pristope pri preučevanju in pa seveda nove tehnologije, ki zelo temeljito spreminjajo način, na katerega se opravlja pedagoško delo kot tudi vsi drugi pravzaprav vidiki dela.

Posodobitev študijskih programov za pedagoške poklice. Pedagoški študijski programi morajo seveda slediti spremembam v družbi, tehnologiji in potrebam sodobne šole. V sodelovanju z univerzami, seveda z globokim spoštovanjem do njihove z ustavo zagotovljene avtonomije bomo pregledali obstoječe programe in jih pač nadgradili z vsebinami s področja digitalnih kompetenc, sodobnih pedagoških pristopov, tudi vključevanje otrok s posebnimi potrebami in pa učinkovitega dela v zelo raznolikih učnih okoljih. Morda več o tem, kasneje, ko me boste vprašali. V koalicijski pogodbi tudi piše, da se bo združevalo strokovne zavode s področja izobraževanja, ki izvajajo analize rezultatov kurikularne zasnove in posodobitve. Namen: to se ne bo zgodilo seveda v enem tednu. To je zelo, zelo resen poseg. Bi pa želel poudariti, da namen ni centralizacija zaradi centralizacije, gre pač za povečanje učinkovitosti, odpravo podvajanj in pa boljše povezovanje funkcij, ki danes pogosto v nekem delu deluje tudi ločeno.

Vrnitev sestave svetov šol na razmerje 3 + 3 + 3. Tukaj se dogajajo spremembe kar naprej. Vsakič, ko se zamenja oblast, spreminjajo sestave svetov teh šol. Cilj te spremembe je pač ponovno vzpostaviti ravnotežje med tremi ključnimi deležniki šole, torej zaposleni, starši in ustanoviteljem. Šola je javna institucija, katere uspešno delovanje zahteva sodelovanje in pa ravnovesje teh skupin, zato pač želimo menimo, da je potrebno zagotoviti njihovo ustrezno enakovredno zastopanost.

Ravno tako želimo zmanjšati birokratske obremenitve učiteljev. Učitelji pač morajo večino svojega delovnega časa namenjati poučevanju, vzgojnemu delu, se pravi delu z učenci, ne pa administraciji. Ministrstvo bo sistematično zmanjšalo

administrativne obremenitve, ki odvračajo čas in energijo od njihovega temeljnega in plemenitega poslanstva. Logika je, kot bi morala biti sicer verjetno na večini področjih. Če že obstaja administrativno pravilo, mora to pravilo upravičiti svojo dodano vrednost za kakovost tega vzgojno izobraževalnega procesa. Če te funkcije nima, se je potrebno vprašati ali je to res potrebno. Torej, da naj ponovim, cilj je preprost, več časa za učence, manj časa za obrazce.

Učiteljski poklic sodi med ključne poklice za razvoj družbe, zato si zasluži močno strokovno institucijo, ki bo skrbela za njegov razvoj, razvoj, ugled in profesionalne standarde. Zato smo si za nalogo postavili ustanovitelj, ustanovitev učiteljske zbornice. Ustanovitev te zbornice, to je tudi zapisano, kot sem rekel, v koalicijski pogodbi nikakor ni, nikakor ni namenjena zmanjševanju vloge sindikatov ali kakor koli drugega, želimo okrepiti strokovno avtonomijo tega poklica in pa seveda povečati vlogo učiteljev pri samem razvoju slovenskega izobraževalnega sistema. In verjamemo, da bo taka zbornica postala osrednji prostor dialoga, razvoja kakovosti in pa tudi krepitve profesionalne identitete in pa ponosa učiteljev.

Naprej, zagotavljanje svobode odločanja o vzgojnih pristopih otrok, vzpostavitev pravičnega sistema financiranja zasebnih vrtcev in šol. Starši imajo pravico izbrati vzgojno izobraževalni pristop, za katerega menijo, da je najprimernejši za njihove otroke. Naloga države ne sme biti določiti ene same pedagoške poti, temveč zagotavljati kakovostno, dostopno in pluralno izobraževanje. Zato bomo sistem dodelali, sistem financiranja, da bo pravičen in pregleden, ki bo zagotavljal enako obravnavo izvajalcev pri izvajanju javno veljavnih programov, hkrati pa seveda tudi ohranil visoke standarde kakovosti, dostopnosti in tudi, to posebej poudarjam, javnega nadzora nad porabo javnih sredstev. Tukaj ne gre za vprašanje javnega ali zasebnega šolstva, gre za vprašanje enakega financiranja, enakega javno veljavnega programa z različnimi pristopi ter za spoštovanje pravice staršev do izbire.

Nadalje določitev pripravljalnic in njihova uvedba v lokalnih skupnostih, ki bodo to želele. Gre za otroke migrantov. Migracijski trendi so taki, da se število migrantov v Sloveniji zelo hitro povečuje. Primarno zaradi potreb gospodarstva po delovni sili in zelo pogosto se dogaja, da že starši in zaradi tega tudi otroci zelo slabo obvladajo Slovenski jezik. In ko gredo taki otroci v šolo, so seveda strahovite težave z znanjem, s spremljanjem pouka. Jaz sem doma iz Novega mesta in tam ta fenomen poznamo že zelo dolgo časa, ko so iz različnih razlogov, ampak tudi zaradi slabega znanja slovenščine, romski otroci dosegali zelo slabe rezultate in jih je nadpovprečno velik del moral iti v šolo s prilagojenim programom. Jaz sam se spomnim sošolk in sošolcev, ki so prišli v osnovno šolo in so dejansko smo se na začetku zelo težko, zelo težko sploh pogovarjali kot otroci, pa med nami ni bilo socialnih barier. Otroci to pogosto ne opazijo, tisto, kar opazijo odrasli. Tako da to se nam zdi kot strašno pomembno za hitro in učinkovito integracijo teh otrok v izobraževalni sistem in tudi rešitev enega velikega problema, ki ga imajo v kar nekaj že okoljih po Sloveniji. Potrebno je uvesti tudi dodatne vsebine, ki so nujno potrebne za življenje v sodobni družbi digitalizacija, računalništvo, informatika,

podjetništvo. Želimo si, da so otroci podjetni, ker če se bodo otroci učili podjetnosti, obstaja dosti velika verjetnost, da so podjetni tudi odrasli in mi si želimo podjetnih odraslih. In pa seveda, kar je zelo pomembno, tudi področje finančne pismenosti. Potrebujemo generacije mladih, ki bodo sposobne uspešno delovati v digitalni in tehnološko čedalje bolj zahtevni družbi.

Na seznamu imamo tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, poudarjam, ne odpravo reformo. Nacionalno preverjanje znanja in matura sta pomembna instrumenta spremljanja kakovosti slovenskega izobraževalnega sistema ter zagotavljanja primerljivih standardov znanja. Hkrati pa se seveda morata prilagajati spremembam v družbi, tehnologiji in pa potrebam sodobnega izobraževanja. Cilj te reforme nikakor ne bo zniževanje standardov, temveč njihova posodobitev. Preverjanje znanja mora poleg vsebinskega znanja v večji meri ovrednotiti tudi sposobnost razumevanja znanja, uporabe znanja, kritičnega presojanja in pa pri reševanju problemov. Reforma se ne bo zgodilo danes na jutri. Temeljila bo na strokovnih analizah, najširšem možnem dialogu z deležniki in mednarodnih primerjavah. Njen cilj bo oblikovati sistem, ki bo pravičen, pregleden in pa tudi razvojno usmerjen.

Preprečevanje nasilja in krepitev preventivnih programov. To je en fenomen, ki ga včasih nismo poznali, ko smo hodili v šolo moja generacija pa nekaj mlajši, predvsem pa starejši oziroma precej manj. Sedaj pa postaja čedalje bolj prisoten. Ogroženi so tako otroci kot tudi učitelji in ostali delavci na šoli. Vsak otrok in vsak zaposleni v vzgoji in izobraževanju mora imeti pravico do varnega okolja, v katerem lahko razvija svoje potenciale. Nasilje pa ne glede na obliko nasilja zmanjšuje kakovost učnega procesa, negativno vpliva na duševno zdravje otrok in pa otežuje delo učiteljev. Zato bomo poleg učinkovitega odzivanja na posamezne incidente, ki se občasno dogajajo, posebno pozornost namenili preventivi. Naš cilj je ustvariti pač tako šolsko okolje, ki spodbuja spoštovanje, odgovornost, sodelovanje in medsebojno, medsebojno razumevanje.

Krepitev preventivnih programov o pomenu dobrih medčloveških odnosov in dobrega duševnega zdravja je strašno pomembno. Starše, otroke, mladostnike in zaposlene moramo pač opolnomočiti za ukvarjanje s sodobnimi izzivi, ki so povezani z duševnim zdravjem, z medsebojnimi odnosi in pa tudi zelo pogosto vplivom digitalnega okolja. In to okolje zahteva celovit in preventivno usmerjen pristop. Potrebno je krepiti zdrave odnose, spoštljivo komunikacijo, empatijo in pa odgovornost do sebe in do drugih, saj so prav kakovostni medčloveški odnosi eden najpomembnejših dejavnikov dobrega duševnega zdravja. Slabo duševno zdravje pa škodi tako tistemu, ki ima slabo duševno zdravje, kot tudi povzroča družbene stroške zaradi absentizma, zaradi zdravljenja in tako naprej.

Spodbuda za čim več lokalno pridelane hrane v vrtcih in šolah in pa obvezno vključevanje hrane v razpise. Mislim, da je to samo po sebi zelo jasno zapisano. Če boste seveda želeli, vam lahko kasneje to malce bolj natančno pojasnimo. Želja ni zgolj ekonomska ali pa ekološka hrana, je tudi del kulturne dediščine, kulinarika in je prav, da ščitimo in varujemo to našo kulturno dediščino.

Omejitev uporabe mobilnih telefonov v šolah. Mobilni telefoni so postali pomemben del vsakdanjega življenja. Vsi jih uporabimo, motijo nam zbranost in motijo tudi zbranost otrokom, ki sodelujejo v procesu, moti kakovost njihovih medsebojnih odnosov. In zaradi tega bomo pač

predlagali ukrepe, ki ne bodo prepoved tehnologije kot take. Ne mislimo iti nazaj v čas, ko je Gutenberg tiskal Biblijo. Ampak želimo pač vzpostaviti ravnotežje med koristmi digitalnih orodij in pa seveda potrebami kakovostnega vzgojno izobraževalnega procesa. Šola ne sme biti prostor, ne vem, Facebooka, Instagrama, Snapchata, kar pač otroci danes uporabljajo, ampak mora biti prostor učenja, sodelovanja, osebne komunikacije in pa socializacije.

Posodobitev sistema vajeništva. Slovenija je industrijska družba. Slovenija potrebuje industrijske delavce. Robotika to deloma spreminja, ne bo pa robotika, robotizacija tega odpravila. In tiste države, ki so med najbolj razvitimi, imajo zelo dobro razvite in vpeljane sisteme vajeništva. To ne bo prispevalo zgolj k temu, da bodo, da bo ta mladina dobila kompetence, ki bodo nepotrebno uporabljive v delovnem procesu. Tukaj se bo zgodila še ena posledica, na katero marsikdo niti ne pomisli. Ampak dandanes večina zaposlitev sploh več ne izhaja iz prijav na razpise, formalno morda, ker je treba prijaviti potrebo na zavodu. Večina zaposlitev, zdaj bom povedal podatek za univerzitetni nivo študija, 60 procentov prvih pogodb o zaposlitvi je sklenjeno med študentom in delodajalcem, za katerega je študent delal preko študentskega servisa.

In mi upamo, da bo ta kakovosten sistem vajeništva, ki ga bomo razvijali tudi skupaj z gospodarstvom, prispeval tudi k temu. Vzpostavili bomo nove izobraževalne programe z dvojno rabo na področjih, kjer Slovenija že ima znanje in industrijsko tradicijo, ki bi povezali civilna in vojaška tehnična znanja v obstoječih medpodjetniških izobraževalnih centrih. Slovenija kot industrijska država ima tudi zelo močan sistem tehniškega izobraževanja, tudi študija, ampak tukaj govorimo o izobraževanju. Na to smo lahko ponosni in ta sistem želimo še dodatno okrepiti z vsemi temi vidiki dvojne rabe, pri čemer ne gre, bom rekel, ali pa ne gre samo za, ne vem, za puške, pištole in tanke. Vemo, da v sodobnih doktrinah zagotavljanja varnih in odpornih družb čedalje večjo vlogo igrajo seveda tudi nove tehnologije.

Krepitev povezave med univerzami in gospodarstvom počasi zaključujem, samo še dve alineji imam. Znanje je eden najpomembnejših razvojnih virov Slovenije, to sem povedal. Univerze seveda morajo ostati prostor akademske svobode in odličnosti, hkrati pa je prav, da so tudi tesno povezane ali pa vsaj, da dobijo priložnost, da so tesno povezane z razvojnimi potrebami družbe in gospodarstva. Spodbujali bomo sodelovanje na področju raziskav, razvoja inovacij, prenosa znanja, vključevanja študentov v razvojne projekte podjetij in tako naprej. Naj omenim na tem mestu samo en konkreten ukrep. V Sloveniji je izjemno težko, skoraj nemogoče ali pa zelo dolgotrajno doseči spinoff podjetja, ki je nastal v raziskovalnem delu, v okviru javne raziskovalne organizacije ali pa javno raziskovalnega zavoda, se pravi univerze ali inštituta, skoraj nemogoče, ker ne moreš dobiti soglasja ali pa ekscesno dolgo traja, da dobiš soglasje po leto, leto pa pol ali pa več ali ga pa nikoli ne dobiš in to onemogoča. Tako da mi želimo ta sistem popraviti, dodelati na način, da znanje ne bo, da se znanje ne bo, produkcija znanja ne bo ustavila takrat, ko napišeš in objaviš članek, kar raziskovalci moramo delati za to, da ohranjamo, jaz temu rad rečem licenco, pravilno se temu reče habilitacija, ampak da gre to znanje lahko tudi naprej v konkretno aplikacijo in

mimogrede, to je lahko tudi pri nas, kot v številnih drugih razvitih državah zelo pomemben dodaten vir financiranja ta iste razvojno raziskovalne dejavnosti.

In še zadnjič, krepitev decentralizacije in kakovosti slovenskega univerzitetnega prostora. Nikomur ne želimo nič vzeti, želimo pa dodati. Smo mnenja, da bi morala vsa regijska središča, ki imajo interes in ki seveda tudi izkažejo določene kapacitete, morali imeti možnost, da razvijejo taka razvojna jedra. Teh ukrepov bo lahko več. Konkretno bomo preučili dve dodatni zadevi. Prvi je uvedba dodatne organizacijske oblike visokošolskega zavoda. Trenutno v Sloveniji po Zakonu o visokem šolstvu obstajata samo dve obliki visokošolskega zavoda: samostojni zavod, to je lahko visoka šola, fakulteta ali akademija, malo odvisno od področja in drugih kriterijev ali pa univerza. In država sme ustanoviti izključno univerzo, za univerzo pa je potrebno izpolniti zelo zahtevne pogoje, kar je pravilno in to pozdravljam, univerza ni kar tako. Ampak to pa tudi pomeni, da je univerza praktično nemogoče ustanoviti, skoraj nemogoče. To je proces, ki traja 20, 30 let. In zato je ideja, ki jo bomo proučili, da bi uvedli še neko vmesno obliko zavoda, ta vmesna oblika zavoda ne vem, lahko ji rečemo Politehnik ali kako drugače, pač ni samostojni zavod, mora pa imeti programe na manjšem številu področij, pa morda samo na prvi ali drugi stopnji študija, kakorkoli bo pač pokazala javna razprava. Na ta način lahko tudi v teh drugih razvojnih središčih omogočimo začetek, se pravi, tega razvojnega procesa. Sicer smo ostali in obstali v statusu quo. In druga stvar, ki jo bo ta sprememba prinesla, je možnost konsolidacije v tej zasebni sferi. V Sloveniji imamo ob štirih javnih pa treh zasebnih univerzah še nekaj ducatov manjših visokošolskih zavodov. Če bomo določili neko tako obliko, potem bomo tem zavodom tudi omogočili, da se bodo združili in na ta način bomo seveda zmanjšali število teh zavodov. Jih bomo na jih bomo, se bodo, če se bodo tako odločili. Ta hip te odločitve niti ne morejo sprejeti se bodo lahko združili, dosegali sinergije in seveda tudi lažje zagotavljali najvišjo stopnjo kakovosti.

Toliko z moje strani.

Hvala lepa za vaš čas.

Predsednica mag. Marjeta Šmid: Doktor Borutu Rončeviću se zahvaljujem za podano predstavitev.

V nadaljevanju pa dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatu za ministra postavi vprašanje. Pred tem pa dovolite še kratko pojasnilo.

Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, ki v skladu z 38.č in 39. členom Zakona o državni upravi opravlja naloge na področju predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega šolstva, izobraževanja odraslih, mladine, športne vzgoje otrok in mladine, visokega šolstva, znanstveno raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter tehnološkega razvoja. Doktor Borut Rončević, ali se strinjate, da članice in člani odbora najprej postavijo določen sklop vprašanj? Na primer, da trije člani postavijo vprašanja na katera odgovorite, potem pa sledi naslednji sklop.

Se strinjam vam.

K razpravi pa se je že prijavil gospod Franci Kepa, gospod doktor Vinko Logaj in gospod Matej Grah.

Prosim, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči. Lepo pozdravljam kandidata za ministra za šolstvo in univerzo.

Kolegice in kolegi, vprašanj imam veliko. Vendar ker nas je veliko, tudi za spraševati bom to omejil na en ali dva, dva vprašanja. Vesel sem, da se je ustanovila univerza v Novem mestu. Tudi vi ste pri tem pomagal, pa tudi trenutna vlada, pa tudi prejšnja, mislim, da smo vsi bili za to, da se je to, da se je to uredilo. Zanima me o širitvi programov. Kako vi razmišljate glede na potrebe, glede na potrebe gospodarstva ali kakšna širitev bo to? In upam in želim si, da se tudi univerza s tem prilagaja. Kaj je vaše osebno mnenje?

Pa drugo vprašanje, kako boste zmanjšali administrativne obremenitve učiteljev? Toliko, hvala za odgovor.

Zdaj pa vabim k besedi gospoda doktor Vinko Logaja.

Hvala lepa. Najprej, če mi dovolite, Torej, se mi zdi zelo dobro, da je bilo v tej predstavitvi v začetku izpostavljeno, da je to izredno pomembno področje, da terja posebno občutljivost pri nadaljnjem urejanju. Tako sem razumel gospoda kandidata za ministra in se mu tudi zahvaljujem za ta del predstavitve.

Sam sistem vzgoje in izobraževanja je zelo strukturiran in kompleksen in tudi eden največjih podsistemov v državi, ki v pretežni meri temelji na izvajanju javnih storitev. Zaradi te kompleksnosti smo tudi v koaliciji, bivši koaliciji, torej sedanji opoziciji nasprotovali združevanju ministrstva za vzgojo in izobraževanje z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ker mislimo, da obe področji delujeta po popolnoma drugačnih principih. Znanost potrebuje predvsem kontinuirano politiko razvojnih strategij, usmerjenost v avtonomijo univerz, raziskovalno dejavnost, inovacije in povezovanje z gospodarstvom. Področje vzgoje in izobraževanja do univerzitetnega dela pa se sooča s povsem drugačnimi izzivi in drugačnim načinom delovanja. Jaz sem vesel, da je bilo izpostavljeno kar nekaj področij, ki smo jih v preteklem mandatu zelo intenzivno urejali in verjamem, da napovedi, ki jih beremo v koalicijski pogodbi, kjer je zapisano samo nekaj splošnih stavkov, tako v zvezi z vzgojo in izobraževanjem kot z visokošolskim izobraževanjem, pa vseeno mislim, da je možnost nekega konsenza v družbi, da bi nadaljevali tisto, kar so strokovnjaki v preteklosti skupaj tudi s strokovnimi službami na resorju, pripravili za stabilno delovanje šolskega prostora, za katerega lahko trdim, da tudi stabilno deluje.

Dotaknil se bom samo par vsebinskih področij, s katerimi smo se intenzivno ukvarjali in so se ukvarjali s strokovnjaki, ki tudi niso bili, da temu rečem tako, politično angažirani, ampak strokovno angažirani. Eno je platforma za programe usposabljanja Katis, kjer je zelo širok nabor programov, kamor se lahko prijavljajo za usposabljanje tako zasebni subjekti, kot tudi subjekti iz javnega sektorja.

Govorimo o usposabljanju strokovnih delavcev.

Moram povedati, da me je nekoliko presenetila revizija učnih načrtov glede na to, da je sprejemanje učnih načrtov izredno kompleksen proces, ki teče preko strokovnih zavodov in pa strokovnega sveta, ki je najvišji strokovni organ v Republiki Sloveniji. In da je ta revidiral preteklo leto in sprejel 250 novih učnih načrtov. In da so bila izhodišča in pripravo učnih načrtov, je bilo vključenih mislim, da preko 900 strokovnjakov z različnih področij, tako z izvedbenega dela, osnovnošolskega dela in pa, kar se mi zdi zelo pomembno, tudi akademskega dela, ker prispevajo k tem učnim načrtom potem tudi strokovnjaki, ki se z razvojem in raziskovanjem posameznih področij ukvarjajo. Tukaj moram povedati, da je umeščena, umeščeno področje finančne pismenosti in področje podjetnosti, ne pa podjetništva. Podjetnost smatramo, to smo se nekako dogovorili v šolskem prostoru kot te inovativne metode tako poučevanja kot dela, kar je bilo vzpostavljeno.

Potem je ravno v zaključevanju projekt posodobitve pedagoških študijskih programov. Z zakonom je že omejena uporaba mobilnih telefonov v šolskem prostoru. V zakonu je že sprejet, sprejeta uvedba računalništva. In ko govorimo o ideologiji v šolskem prostoru, mislim, da imamo 72. člen v Zakonu o organizaciji in financiranju, ki jasno govori o možnosti oziroma o prepovedi delovanja političnih strank, podmladkov političnih strank, konfesionalne dejavnosti in tako naprej kljub temu, da je šolski prostor takrat, kjer ni drugih možnosti in ko ne teče vzgojno izobraževalni proces, namenjen tudi, tudi lahko izvajanju tovrstne dejavnosti.

Ker gre za zelo kompleksen sistem. na področju vzgoje in izobraževanja, kjer ki povezuje skoraj 900 pravnih subjektov na področju vzgoje in izobraževanja, v katerem je zaposleno 40, približno 40000 zaposlenih in nekako zahteva približno 13 in pol procentov državnega proračuna za izvajanje te dejavnosti, se mi zdi, do sistema nevarno tako kratek zapis v koalicijski pogodbi, ki ne nakazuje nekaj, neke strategije. Danes nismo slišali ničesar v zamejskem šolstvu o šolstvu narodnosti, o uvajanju prenovljenih učnih načrtov, ker vemo, da se učitelji pripravljajo, da bodo 1. septembra začeli uvajati prenovljene učne načrte, o otrocih s posebnimi potrebami. o zavodih, ki delujejo za najbolj ranljive skupine otrok in mladostnikov, zavod za gluhe in naglušne, center za rehabilitacijo in tako naprej. V dijaških domovih, v dijaških domovih v Sloveniji biva približno 5000 mladih. O pouku Slovenskega jezika pri Slovencih po svetu, Slovenija ima namreč za izvajanje dopolnilnega pouka slovenščine po svetu napotenih več deset učiteljev o delovanju in financiranju vrtcev, glede na to, da je določilo o brezplačnem financiranju vrtcev preneseno v drugi del kolektivne pogodbe v drugi resor, se s tem postavlja tudi, tudi vprašanje umeščenosti predšolske vzgoje. Pa morda o tem kasneje. Potem o vključevanju Romov in priseljencev. Namreč, Slovenija

je vzor držav, kjer smo z uvedbo romskega pomočnika uspeli doseči stik med romskimi naselji in šolo in na ta način tudi z nekaterimi drugimi ukrepi obrniti trend vključevanja romskih otrok v šolski prostor. Ne nazadnje nismo slišali o delovanju učbeniških skladov, o samem usposabljanju, o štipendijski politiki za nove kadre, ki je bila zastavljena in se kaže kot uspešna in kaže zmanjšanje primanjkljaja o informatizaciji in digitalizaciji sistema vzgoje in izobraževanja v povezavi z debirokratizacijo, če poenostavim. Ta del, o investicijah in investicijskem vzdrževanju, kjer imamo v zakonu določeno tudi stopnjo, ki jo želimo doseči v deležu bruto družbenega proizvoda, da bi lahko vzdrževali skoraj štiri milijone kvadratnih metrov šolskih površin, ki jih imamo na nivoju osnovnega in na nivoju srednjega izobraževanja.

Potem o inkluziji. Tisto, kar smo ugotavljali, da tudi deluje, je torej odprava teh najnižjih plač pri učiteljih začetnikih in zato nismo, bi želel slišati še kaj o dokončni izvedbi plačne reforme in še nekaterih drugih, drugih zadev.

Tudi v povezavi z delom z nadarjenimi, kontinuiteto dela z nadarjenimi o razvoju novih tehnoloških in netehnoloških inovacij na področju visokega šolstva, ker vemo, da se je z zakonom tudi bistveno povečal delež, ki ga vlagamo na to področje.

Morda, glede na to, da večkrat slišimo bolj pavšalne diskusije o mladih bi želeli tudi slišati usmeritev pri vodenju Sveta Vlade za mladino in medresorsko usklajevanje mladinskega sektorja, ker je minister za izobraževanje, vsaj do sedaj je bil tudi po funkciji predsednik Sveta za mladino pri Vladi Republike Slovenije in medresorsko usklajuje te aktivnosti.

Za javni sistem se mi zdi pa še posebej pomembno poudariti enake možnosti kako zagotavljati pravičnost s konkretnimi ukrepi Sistema vzgoje in izobraževanja in pa pomena javnega sistema vzgoje in izobraževanja.

Morda toliko v tem začetnem delu.

Bi pa želel morda tudi konkretni odgovor, tam, ko je bilo čisto na začetku govora o uveljavitvi ideološko nevtralne šole, pa je bil naveden 41. člen Ustave Republike Slovenije, vemo kaj je v tem členu zapisano. Ali je po vašem mnenju slovenska šola ideološko usmerjena in ali boste, če boste imenovani za ministra, preprečili oziroma strožje prepovedali poskuse delovanja političnih strank in podmladkov političnih strank v šolah. Vemo, da je imel letos pred volitvami podmladek stranke SDS pod pretvezo širjenja aktivnega državljanstva namero svoj program širiti v slovenskih gimnazijah, v eni od gimnazij je to storil, v drugi gimnaziji, se je pa potem temu odrekel.

Toliko za enkrat.

Hvala.

Hvala lepa, gospod, doktor Vinko Logaj.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila tudi gospodu Franciju Kepa za prejšnja vprašanja.

Sedaj pa bi povabila k besedi gospoda

Mateja Arčona, ki bo preskočil malo vrsto in se gospod Greh s tem strinjate, izvolite.

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, prisrčen pozdrav, pozdrav tudi kandidatu za ministra.

Malo pred prihodom na to sejo sem dobil vprašanje, novinarsko vprašanje glede ministrske sestave, število ministrstev v Vladi, ki odhaja, v Vladi, ki prihaja. Jaz sem osebno mnenja, da bolj kot to koliko je vprašanje kdo, kaj in kako in je stvar vsake vlade posebej na kakšen način se bo organizirala, kakšne cilje si bo postavila. In eden od ciljev vlade, ki zaključuje svoj mandat, je bil jasno povedan tudi z ustanovitvijo dodatnih ministrstev, kot so bili samostojno ministrstvo za visoko šolstvo in znanost, digitalizacija in tudi za solidarno prihodnost. S tem smo jasno pokazali, kje je, bom rekel, fokus bil te vlade. Med drugim seveda in v predlogu, ki smo ga korektno politično umaknili, je bila seveda tudi predlog podobnega števila ministrstev kot ga imate zdaj, kot je pred nami.

In v sami predstavitvi gospoda Rončevića za ministra sem vseeno pričakoval, bolj kako bo to počel, vse cilje, ki so sicer zelo skopi v koalicijski pogodbi, vendar želel bi bolj natančne, bom rekel, obrazložitve kako si predstavljate spremembe, ki jih želite vpeljati? Ta odbor ima eno veliko srečo, če tako rečem, da ima v sestavi gospoda Vinka Logaja, ki je dejansko pustil celo življenje na področju vzgoje in izobraževanja in to tematiko izredno dobro pozna. Vsekakor pa sem mnenja, da je področje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji na evropskem nivoju zgledno in da smo lahko vsi skupaj ponosni na opravljeno delo v vseh teh desetletij. Seveda so pogledi različni od vlade do vlade, prioritete različne od vlade do vlade. In ko stopate na novo pot, ki vas čaka, je zagotovo tudi že prehojena pot, zato sem tudi sam pričakoval, da boste bolj natančno ocenili to prehojeno pot. Pa ni nujno samo te vlade, tudi vseh vlad nazaj, kakšni so tisti, tiste prioritete in tista realizacija, ki je bila do zdaj opravljena dobra, kaj ni bilo dobro in kako bi spremenili, da bi bilo to boljše.

Naslednja stvar je že gospod Logaj tudi omenil je področje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Resorja, ki sem ga tudi kot minister vodil z velikim ponosom in zadovoljstvom, ker je bil to eden od resorjev, če ni edini, kjer nas ni delil na leve in desne, pač pa je bil tisti resor, ki je skrbel za identiteto Slovenije v zamejstvu in po svetu in kjer je bil slovenski jezik tisti, ki je rdeča nit, ki je, ki nas je povezovala. In področje vzgoje in izobraževanja je zelo pomembno v zamejstvu, bolj kot si mislimo. Vemo in zavedamo se, da je kadrovska problematika, kot ste sami v predstavitvi povedali, prisotna in da je in da si tu ne zatiskamo oči, se pravi, če je v matični domovini, v zamejstvu, je še toliko težje privabiti, bom rekel kadre za to. Hkrati pa mora biti tudi skrb za učenje slovenskega jezika in vseh lektoratov, ki so prisotni, so steber slovenstva po svetu zelo pomembna. Se pravi, tudi tu. Pogrešam, bom rekel, malček bolj neko konkretno vizijo ali pa usmeritev

na tem področju.

V samem nagovoru ste na začetku omenili, da so starši vse preveč hodijo z odvetniki v šolo in da je to eden od problemov, kako bom rekel, reševati to problematiko. Po drugi strani ste v nagovoru povedali, da bi ponovno vpeljali sestavo svetov zavodov na tri, tri, tri. Skratka, to pomeni, da spet boste krepili vlogo staršev v svetih zavodov. Osebno moje mnenje je tudi kot nekdanji župan, da ne stopate na pravo pot, ker boste ponovno krepili vlogo staršev v svetih zavoda, v organih, ki odločajo in soodločajo. Ker sami ustanovitelji, ker ne dobijo primernih kadrov, postavljajo skozi ustanoviteljske pravice, ki jih ima lokalna skupnost starše in starši bodo spet prevladovali pri soodločanju o tem. Ker, roko na srce, malokateri starš skrbi za razvoj, bom rekel, neke šole, gleda bolj interes svoje lastnega otroka, kar je tudi po eni strani človeško in razumljivo. In če želite krepiti vlogo učiteljev, ne morete spuščati preveč blizu staršev, soodločanja. To je praksa pokazala, da žal žal ne gre. Jaz vam povem, da ko sem bil župan, smo gradili eno telovadnico. Jaz sem se šel zagovarjati na zavod, kjer so dejansko vodili starši pogovor in je bil ravnatelj tam nekje stisnjen v kot. Se pravi, če želite krepiti vlogo učiteljev in vzgojiteljev v vrtcih in šolah, da boste spuščali zraven preveč zraven starše k soodločanju, boste skrenili, po mojem osebnem mnenju, na napačno pot.

In kar se tiče visokega šolstva, pa me zanima vaše mnenje in stališče, ker je ta Vlada, ki odhaja, veliko časa in energije in ukrepov namenila na krepitev javnega, se pravi javnega zdravstva, hkrati tudi javnega šolstva in visokega šolstva. In je ena od potez proti koncu tega mandata bila tudi, da postane Univerza v Novem mestu javna. In na tej poti je tudi univerza, iz mesta katerega tudi prihajam. Univerza v Novi Gorici tudi se odloča ali so se odločili iti na Ptuj. Tako da me zanima to vaše stališče glede krepitve javnih univerz, ker skozi vaš pogovor sem imel občutek, pa me lahko demantirate, da ste tako na subtilen način namigovali, da se skozi proces vzgoje in izobraževanja bo zgodila privatizacija tudi na tem področju, tako kot je, so namere z interventnim zakonom, ki ste ga vložili, na področju zdravstva, da se bo dejansko krepilo pod pretvezo vsi enaki, vsi enakopravni, možnost izbire in tako naprej. Osebno menim, da je področje zdravja in izobraževanja eden temeljev vsake družbe in mora ostati javno.

Hvala lepa.

Hvala za odgovore, ki jih bom si pogledal kasneje, jaz pa vas moram v tem trenutku zapustiti in me bo nadomeščala kolegica Lucija.

Hvala.

Hvala tudi vam, gospod Matej Arčon.

Predlagam, da sedaj po treh sklopih vprašanj damo besedo vam, doktor Rončević.

Izvolite.