Spoštovani kolegi in kolegice.

Pričenjam s 1. nujno sejo Odbora za okolje in prostor.

Ker je današnja seja prva seja v tem mandatu, mi dovolite, da vas najprej vse prisotne, vse člane in članice lepo pozdravljam, pozdravim in zaželim v tem odboru uspešno ter dobro delo in počutje in seveda konstruktivno delo v prihodnje!

Obveščam vas, da pooblastilo, torej kolegico Tino Brecelj nadomešča kolega Vladimir Šego. Lep pozdrav v odboru. S sklicem ste prejeli tudi dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim smo tudi, s katerim nisem sprejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, zato je določen, kot ste ga sprejeli s sklicem. Seje odbora.

Preden preidemo na 1. točko, naj vas obvestim, da imamo za zaslišanje cirka 3 ure, kajti vemo, da kasneje so sklicani odbori in več kot dva odbora po poslovniku seveda ne smeta delovati, zato pač tudi prosim, da smo pri razpravah in vprašanjih nekako dosegu tega časa.

Torej prehajam na 1. točko dnevnega reda - Predstavitev magistrice Polone Rifelj, kandidatke za ministrico za okolje in prostor.

Predlog kandidata za ministrico za okolje in prostor z dne 28. 5. 2026 je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Del gradiva, ki vsebuje

osebne podatke, pa ste članice in člani odbora prejeli v varovanem predalu v sistemu Udis.

Na sejo odbora je k tej točki vabljena magistrica Polona Rifelj, kandidatka za ministrico. Sledi predstavitev kandidatke. Najprej podam uvodno pojasnilo. Magistrica Polona Rifelj, ki je predlagana za ministrico za okolje in prostor, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora. predstavila odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatke, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika, to je torej najkasneje v 68 urah po predstavitvi poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku vlade.

Spoštovani, magistrici Poloni Rifelj, kandidatki za ministrico za okolje in prostor prosim, da se predstavi odboru. Imate besedo.

Najlepša hvala gospod predsednik.

Najlepša hvala vsem poslancem, vsem, ki ste prisotni na današnji predstavitvi.

Glede na to, da je bilo v zadnjih dneh kar veliko vsebin ali pa objavljenih glede naših življenjepisov, mislim, da ne bi tukaj izgubljala kaj preveč časa in bi v bistvu prešla na svoj program.

V tej predstavitvi želim strniti programska izhodišča in prednostne naloge, ki jih kot kandidatka za ministrico nameravam zasledovati pri vodenju tega resorja. Pristop, ki ga zagovarjam sloni na treh načelih. To so učinkoviti in do ljudi prijazni državi, ki odloča pravočasno in pregledno trajnostnem razvoju, ki uravnoteža gospodarske potrebe in varovanje naravnih virov za prihodnje generacije ter seveda strokovno utemeljenem in odgovornem odločanju, ki uživa zaupanje javnosti. Rada bi izhajala iz izhodiščne logike resorja. In to so področja varstva okolja, urejanja prostora, ohranjanja narave, upravljanja z vodami in gospodarjenja z mineralnimi surovinami, ki so zelo vsebinsko tesno povezana, zato zdaj tukaj tudi združujemo dva resorja. Smiselno jih je opravljati celovito in usklajeno v okviru enega ministrstva. Zakaj, bom pojasnila v prihodnjih minutah.

Posegi v prostor in raba naravnih virov so temeljnega pomena za gospodarski razvoj in blaginjo, zato je treba o njih odločati premišljeno in trajnostno,. tako da zagotavljamo samozadostno in zanesljivo oskrbo z naravnimi viri. Zelo pomembno pa je, da ohranjamo tudi okolje za prihodnje generacije. Tudi ne smemo pozabiti na podnebno politiko, ki jo bomo vključili v odločitve o prostoru, naravi in naravnih virih, saj vemo, da se Slovenija v zadnjih letih sooča s posledicami podnebnih sprememb, kot so suše, poplave, vročinski valovi in pa poškodbe infrastrukture.

Moja predstavitev je razdeljena v tri sklope, in sicer splošne usmeritve, ki zadevajo delovanje ministrstva ob reorganizaciji, in upravne postopke, prednostne naloge po vsebinskih stebrih ter aktualna odprta vprašanja, za katera mislim, da jih je treba nasloviti kar na začetku mandata.

Prva splošna usmeritev je seveda organizacija ministrstva, debirokratizacija, zavezujoči roki in pozitivna presumpcija, odgovorno in ciljno vodenje ter učinkovit inšpekcijski nadzor. Mislim, da tukaj govorimo o zadevah, o katerih je govorila tudi prejšnja Vlada oziroma prejšnja dva ministra, za katere lahko rečem, da sta svoje delo korektno opravila. Je pa vse to en trd zalogaj in trd oreh, ki se ga bo potrebno lotiti v kolikor želimo v Sloveniji ponovno zagnati razvoj in pa ljudi rešiti teh zamud in dolgih postopkov, s katerimi se srečujejo tako fizične osebe kot tudi podjetja.

Vsebinski stebri, po katerih bom pripravila predstavitev, je varstvo okolja in podnebne spremembe, urejanje prostora in graditev, upravljanje z vodami, prihajam iz poplavnega območja, iz Mozirja, sicer živim sedaj v Šentjurju, tako da tudi naša hiša je bila poplavljena med zadnjimi poplavami, tako da vem, kaj je to in kaj pomeni urejanje voda za lokalno okolje, ohranjanje narave, gospodarjenje z mineralnimi surovinami in pa stanovanjska politika in pa dostopnost stanovanj, kar je pa tudi en direktorat, ki ga pridobim z reorganizacijo.

Če se dotaknem organizacije ministrstva in samo vodenje. Učinkovita država se začne pri urejenem in odgovorno vodenem ministrstvu. Mislim, da sta o tem govorili tudi moji predhodniki, Monika Kirbiš Rojs,

Cigler Kralj, Vrtovec, ker vse se začne pri postopkih in seveda medresorskih usklajevanjih, ki jih moramo ministrstva se lotiti, da pač speljemo zadeve do konca.

Področja, ki jih moj resor pokriva, so zelo prepletena, zato želim to voditi kot neko povezano osebo, v kateri bomo odločitve sprejemali strokovno, pravočasno in pa tudi s polno odgovornostjo, ne samo vodstva ministrstva, ampak tudi vodij na ministrstvu. Posebno pozornost bom namenila projektom, ki jih resor izvaja s sredstvi Evropske unije, saj ti pogosto prinašajo največjo dodano vrednost za okolje in prostor, ampak vemo, da le, če je pa zanje zagotovljeno, zagotovljeno stabilno in pravočasno financiranje. Tukaj mislim, da bom zelo dobro sodelovala z Moniko Kirbiš Rojs. Sodelovala sva tudi kot državne sekretarke v prejšnji vladi, jaz sem bila državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo in mislim, da je takrat bilo sodelovanje zgledno, zato konkretno predlagam sledeče. Kot sem že povedala, vsebinsko zaokroženo ministrstvo, okolje, prostor, narava, vode, mineralne surovine, kar omogoča racionalnejše upravljanje medsebojno povezanih področij. Uveljavili bomo odgovorno in ciljno vodenje - to je tudi projekt, ki bo speljan skupaj z Ministrstvom za javno upravo. In sicer direktorji in vodje bodo vodili na podlagi merljivih ciljev, tako kot je to v drugih sektorjih. Vzpostavili bomo sistem rednega spremljanja in pa tudi tako, kot je tudi na nivoju Evropske unije in evropskih inštitucij ocenjevanje uspešnosti vodij in zaposlenih ter seveda na koncu uveljavljanje njihove odgovornosti, v kolikor pride do tega. Uvedli bomo sistem primerjave uspešnosti med organi javne uprave tudi to skupaj z ministrom za javno upravo, vključno z javno dostopnimi primerjavami pravočasnosti izdajanja dovoljenj, kar je trenutno največja rak rana v naši družbi. Potrebno je okrepiti tudi inšpekcijski nadzor, tako kadrovsko kot z ustreznim vodenjem, da bo nadzor v praksi izvajan celovito in učinkovito. Trudila se bom zagotoviti sofinanciranje evropsko financiranih projektov iz nacionalnih sredstev, kot so za projekte Interreg, Life, Evropska urbana pobuda in pa drugi ter za projekte, pri katerih nepovratna sredstva Evropske unije ne pokrijejo celotnih upravičenih stroškov, zato si bom v okviru resorja prizadevala vzpostaviti vir nacionalnega sofinanciranja, ki bo zaprl to finančno vrzel. S tem se odpravi tveganje, da se slovenski partnerji projektov ne morejo izpeljati ali nosijo nepokrite stroške. Hkrati pa lahko na ta način povečamo črpanje sredstev Evropske unije in pa nadaljujemo uspešne projekte. Na volitve smo šli s projektom debirokratizacije na vseh ministrstvih in v vseh postopkih. Torej pri gospodarstvu, v občinah in občanih je največ nezadovoljstva s postopki, ki so predolgi, nepredvidljivi in pogosto nerazumljivi. To se je seveda to stanje vzpostavilo v vseh letih slovenske samostojnosti. Vemo, da se vedno sprejemajo nove uredbe, evropski predpisi. In na koncu ob rokih, ki zakonodajne službe preganjajo, pride tudi do preveč zakonov, preveč predpisov, ki se mogoče še izključujejo in zaradi tega je treba v tem trenutku narediti en dober pregled, razrez tega in pa optimizirati - o tem malce kasneje. Torej, te birokratske ovire. Kot sem že povedala, zavirajo naložbe, podaljšujejo negotovost in slabijo zaupanje v državo. Moj cilj je uprava, ki odloča hitro, pregledno in razumljivo ob doslednem spoštovanju zakonitosti in prava Evropske unije. Pri tem se bom zagotovo oprla na stroko, sodobna digitalna orodja in jasne roke, zato konkretno predlagam sledeče. Skupaj s podporo in sodobnih in podporo stroke in s podporo sodobnih digitalnih orodij bomo pregledali vse zakonske in podzakonske predpise na področju mojega resorja, odpravili medsebojna neskladja in birokratske ovire. Na to temo sem sedela že s pripravljavci zakonov, ki so jih v preteklosti pripravljali in se zavedajo, kje so pomanjkljivosti. Poenostavili bi radi pravno urejanje, seveda za investitorje, govorimo o gospodarstvu in fizičnih osebah, zagotovili preglednost in razumljivost predpisov ter omejili ter odpravili omejitve in prepovedi, ki niso nujne in jih pravo Evropske unije ne zahteva. Namreč, ugotavljamo na vseh resorjih, da smo določene evropske direktive ne uvedli v našo zakonodajo ne zgolj z nujnimi oziroma osnovnimi priporočili oziroma napotki, ampak smo dostikrat še preveč zaostrili in s tem v bistvu si pridobili dodatne

težave tako pri pridobivanju evropskih sredstev in na koncu pri zagonu razvoja v Sloveniji. Tako da tisto, kar ni nujno ni potrebno, da je v naših zakonih, razen če je stroka oziroma če so kakšne posebne okoliščine v Sloveniji, ampak to se bomo pogovarjali kasneje z vsemi deležniki.

In še zelo pomembno pri vseh teh postopkih oziroma pri vsej racionalizaciji katere se bomo lotili, bomo zagotovili zgodnje vključevanje vseh deležnikov, se pravi stroke in zainteresirane javnosti. Govorim o zbornici, združenjih in nevladnih organizacijah. Kajti, če se z njimi začneš pogovarjati prepozno, pride do slabe volje, neusklajenosti, podaljševanja rokov, tako da tega se želim izogniti, zato želimo čim širše zastaviti projekte že na samem začetku. Podjetjem in občinam pa bomo omogočili predlaganje ukrepov s kratkimi odzivnimi roki. Postopki seveda po vsem tem procesu bodo hitri in do strank prijazni. Govorimo o presoji vplivov na okolje, gradbenih dovoljenjih, okoljevarstvenih dovoljenjih, vodnih dovoljenjih in pa koncesijah za mineralne surovine z možnostjo seveda, da uporabniki tudi ocenjujejo storitve s hitrim odzivom uradnikov. Zelo pomembno je in mislim, da bo to celotna javnost zelo vesela, uvedli bomo zavezujoče in ne zgolj instrukcijske roke za odločanje v upravnih postopkih. Govorimo o 30, 45, 60 in 90 dni, o tem podrobneje malce kasneje, tam, kjer je to mogoče in kjer je mogoče in skladno s pravom Evropske unije, bomo uvedli pozitivno presumpcijo. To pomeni, če pristojni organ ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je odločil pozitivno. Zagotovili bomo tudi digitalno podporo. To je tudi projekt celotne vlade preko Ministrstva za notranje zadeve, digitalizacijo in javno upravo. Tako da mislim, obstajajo že sistemi, pri arhivskem gradivu, da sistem sam opozarja po Zupu, kdaj so roki, kakšni so roki. Mi želimo to narediti tudi na prostorskih planih, in sicer opozorilni sistem za prekoračitev rokov ter sprotno spremljanje postopkov in vpogled v status zadev odgovorne kontaktne osebe, kot enotno komunikacijsko točko skozi postopek ter avtomatizacijo v rutinskih postopkih, da se tam ne izgublja preveč časa.

Naslednje področje so, rada bi vam povedala o področnih ukrepih po vsebini, vsebinskih stebrih in najprej bi se dotaknila varstva okolja in pa podnebne spremembe. Težišče bo na krožnem gospodarstvu, torej predelavi odpadkov v proizvode, ter na zapiranju snovnih tokov. Pri ravnanju s preostankom odpadkov dajemo prednost preprečevanju po ponovni rabi in reciklaciji. Šele za tisti del, ki ga ni mogoče snovne predelati, pa moramo zagotoviti okoljsko sprejemljivo obdelavo, hkrati pa bomo poenostavili presojo vplivov na okolje ob krepitvi strokovnosti in pa nadzora nad pripravo poročil.

Kar se tiče krožnega gospodarstva. Zagotovili bomo zakonske in operativne pogoje, da bodo podjetja v čim večji meri lahko predelovala odpadke v proizvode. Zavzemala se bom za obvezno uporabo recikliranih agregatov kot novih gradbenih materialov pri vseh investicijah države in občin ter prizadevala si bom za vzpostavitev krožnega gradbeništva, ki temelji na dobrem načrtovanju in podatkih o gradnjah, ob uvedbi digitalnega potnega lista materialov, ki omogočajo identiteto in sledljivost. Zavzemala se bom tudi za obveznost predelave zemeljskih izkopov, ki niso mineralna surovina po rudarski zakonodaji, torej sedimentov in naplavin iz vodnih teles ter komposta, ki bi se predeloval v tako imenovano novo zemljo. Na ministrstvu bomo pričeli s postavitvijo pogojev za tovrstno pridelavo, ki bo opredeljena kot javna služba v regijskih centrih, ki bodo kot dopolnilno uporabni tudi ob naravnih nesrečah. To se je ob zadnjih obsežnih poplavah pokazalo kot velik primanjkljaj, hkrati pa v državi tega vprašanja nimamo rešenega, ne z ustreznimi odlagališči in ne s centri za predelavo. Zato je takoj potrebno pričeti z vzpostavljanjem pogojev, saj bodo postopki umeščanja in izgradnje dolgotrajni, v tem trenutku pa za to področje nimamo odgovorov in smo pač odvisni od zasebne iniciative in pa izvoza. Predelovalcem odpadkov v proizvode bomo zagotovili olajšave pri okoljskih dajatvah, mislim, da je to zelo pomembno, in druge finančne spodbude ter spodbude za uvajanje novih tehnologij predelave.

Naj se dotaknem še reševanja ravnanja s preostankom mešanih komunalnih odpadkov. Določen del preostanka mešanih komunalnih odpadkov, ki je ocenjeno pri nas na 240000 ton letno, se danes večinoma izvaža, kar pomeni odvisnost od kapacitet v drugih državah. Prednostno usmeritev predstavlja samooskrba ob čim

manjšem okoljskem odtisu. Glede na določila zadnje uredbe o sežigu in na podlagi tega razpisanimi koncesijami za tri pripadna območja, govorimo seveda o sežigalnicah, bomo preučili, v kateri fazi se zadeva nahaja in ali so bile ponujene najboljše tehnologije skladno z BAT - Best Available Techniques. Na ministrstvu bomo preverili možnost uredbe tudi uvedbe tudi sodobnih snovno energetsko učinkovitejših tehnologij obdelave preostanka, kot so piroliza, depolimerizacija in pa uplinjanje. Tam, kjer snovna predelava ni mogoča, je skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki potrebna tudi termična obdelava, soproizvodnjo toplote in elektrike. Pri umeščanju takšnih zmogljivosti bosta zame ključni okoljska sprejemljivost in pa usklajenost z lokalnim prebivalstvom. O lokacijah je potrebno odločati pregledno in seveda v dialogu z lokalnimi skupnostmi, ki pa, vemo, da imajo marsikje velike pomisleke.

Če se dotaknem presoje vplivov na okolje in nadzor. Presojo vplivov na okolje bomo poenostavili z uvedbo standardiziranih poročil, hkrati pa sistemsko okrepili strokovnost in nadzor nad pripravljavci poročil ter njihovo neodvisnost in nepristranskost. Zagotovili bomo tudi celovit zunanji nadzor nad projektom izgradnje kanala C0 in drugimi okoljsko spornimi projekti. Glede na to, da je projekt izgradnje kanala C0 trenutno v središču resnih pravnih in okoljskih sporov zaradi razveljavitve ključnih dovoljenj in posegov na zasebna zemljišča bomo pač morali ob ugotovljenih nepravilnostih tudi ustrezno ukrepati.

Na področju urejanja prostora in graditve objektov, tudi tu ste veliko slišali že na drugih odborih, govorimo o infrastrukturi, kmetijstvu, koheziji. Mislim, da je to področje v bistvu se dotika prav vsakega državljana in vsa področja Slovenije. Kamor koli se obrnemo je pač naše okolje in pristojno tudi naše Ministrstvo za okolje in prostor po novem. Prostor je pač omejena in nepovrnljiva dobrina, hkrati pa temelj gospodarskega razvoja in kakovosti življenja. Vemo, da postopki prostorskega načrtovanja in graditve so danes predolgi in nepredvidljivi, kar zavira naložbe in pa otežuje reševanje stanovanjske stiske. Zavzemamo se za pregledno, hitrejše in do investitorjev ter občin prijaznejše načrtovanje, ki spoštuje okoljske standarde in krepi vlogo lokalnih skupnosti, zato na tem področju predlagam sledeče: vzpostavitev digitalne platforme za pregledno spremljanje postopkov prostorskega načrtovanja v vseh fazah, poenostavitev in pohitritev postopkov občinskih prostorskih načrtov po zgledu izdaje gradbenega dovoljenja. To pomeni, da se bomo lotili tudi združitev smernic in mnenj, določili zavezujoče roke za določitve državnih nosilcev urejanja prostora, pozitivno presumpcijo, o kateri sem že prej govorila, obrazloženost odločitev in pa možnost preverjanja njihove utemeljenosti. Okrepili bomo tudi pravni položaj lastnikov zemljišč, saj je jasen pravni okvir za odločanje o pobudah za spremembo namenske rabe ter izenačitev njihovega pravnega varstva s položajem nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. V okviru načrta razvoja Slovenije bomo pripravili popis in pospešeno prenovo degradiranih območij s poenostavljenim postopkom načrtovanja v teh območjih. Zelo pomembno je, da se degradirana območja sanirajo in da se pripravijo za možnost gradnje, da se čim manj posega v kmetijska zemljišča in da se degradirana območja končno uporabijo koristno. Občinam bomo omogočili večjo samostojnost v razmerju do državnih nosilcev urejanja prostora. Morebitne spore pa bo reševal poseben strokovni organ na ravni statistične regije. Načrtovanje naj poteka za širša, zaokrožena območja. Olajšali bomo graditev. Torej, kot sem že povedala, poenostavitev izdaje gradbenega dovoljenja z združitvijo mnenj, določitev stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo v partnerstvu z občinami in pa hitra pot do dovoljenja za gradnjo lastne hiše. Na kmetijskih zemljiščih druge, tretje in četrte kategorije bomo omogočili mešano namensko rabo. Se pravi, poleg kmetijstva je lahko tudi turizem ali majhna obrt ter prenovili bilančni sistem tako, da se izgubljena kmetijska zemljišča nadomeščajo prednostno z obnovo degradiranih zemljišč in pa z uporabo nove zemlje, kar pa lahko dosežemo s predelavo bioloških odpadkov in drugih odpadkov, ki

gredo v to sfero. Zavzemala se bom tudi za čimprejšnjo ustanovitev pokrajin kot pogoj za kakovostnejše prostorsko načrtovanje in seveda bomo tudi podprli pripravo ustrezne zakonske podlage skupaj z Ministrstvom za kohezijo.

Strateške projekte državnega pomena bomo umestili v Načrt razvoja Slovenije in nato pripravili omnibus Zakon o razvoju Slovenije, ki bo dal pravno podlago za začetek del. Zato smo predvideli tako imenovano hitro stezo z jasnimi roki ob doslednem spoštovanju okoljskih standardov, podprto seveda z digitalno platformo e-graditev.

Upravljanje z vodami, poplave in druge vodne ujme so v zadnjih letih povzročile veliko gmotno škodo in stisko prebivalcev. Voda je hkrati naš najdragocenejši naravni vir, ki ga moramo varovati pred onesnaženjem in pa čezmerno rabo. Prednostna naloga je zmanjšati poplavno ogroženost ter zagotoviti hiter odziv ob nesrečah ter vzpostaviti učinkovit nadzor države nad izvajanjem javnih služb in urejanjem voda, zato imam tukaj tudi konkretne predloge. Varstvo pred poplavami bo ena mojih prednostnih nalog, povišali bomo obseg vlaganj v urejanje vodotokov, pristojnosti države pa naj se izvajajo preko posebnih organov na ravni vseh statističnih regij. Nameravamo vzpostaviti poseben sklad za takojšnje ukrepanje ob poplavah in drugih naravnih nesrečah z neposredno podporo občinam. Povečali bomo nadzor države nad izvajanjem javnih služb urejanja voda. Uvedli bomo digitalni sistem za spremljanje pretočnosti strug in jarkov z opozorili o zamašitvah in naplavinah v realnem času. Zagotovili bomo celovito sanacijo po poplavah in plazovih z ustreznimi spremembami področne zakonodaje ter pomoč pri pridobivanju novega doma za prizadete. Seveda bomo spodbujali racionalno rabo pitne vode in uporabo alternativnih virov za nepitno vodo, kot so deževnica, reciklirana siva voda ter reciklirana odpadna voda. Namreč nedavno sprejeti Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne komunalne vode kljub pretečenim rokom ostaja nedorečen. Zakon je potrebno prevetriti in sprejeti ustrezne podzakonske akte ter odgovoriti še na odprta in nedorečena vprašanja.

Na področju ohranjanja narave: naša narava je eden največjih adutov Slovenije, tako ekološko gospodarstvo in kot del naše identitete. Varstvo narave pa ne sme pomeniti zgolj prepovedi, zato je učinkovito le takrat, ko vključuje tudi lastnike zemljišč in lokalne skupnosti kot partnerje ter temelji na preverjenih strokovnih podlagah. Zavzemam se za prehod iz pasivnega k aktivnemu ohranjanju narave ter za transparenten in strokovno utemeljen nadzor, zato imam tudi tukaj konkretne predloge: vzpostavitev državnega sklada za obnovo naravnih vrednot, govorimo o presihajočih jezerih, kraških breznih, slapovih, drevesnih znamenitosti in podobno. Tudi tukaj je potrebno uvesti digitalno nadzorno mrežo za kritična območja, na primer nedovoljena vožnja v naravi. Okrepiti je potrebno fizični nadzor z večjim številom bolje usposobljenih naravovarstvenih nadzornikov. Zagovarjam prehod od pasivnega k aktivnemu ohranjanju narave, kot sem že povedala, zato zagovarjam trajnostno gospodarjenje in sonaravno rabo tudi na zavarovanih območjih ter vključevanje lastnikov zemljišč kot partnerje. Okrepili bomo nadzor ministrstva nad delovanjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter podrobneje opredelili obseg in obrazložitve smernic in mnenj, zaradi enakopravne in transparentne obravnave vseh strank. Za vsa varovana območja, Slovenija ima največ eno največjih varovanih območij v Evropi, zlasti Natura 2000. Bomo ponovno preverili dejansko stanje glede na merila prava Evropske unije: ali so vsi zavarovani habitati in vrste na območju dejansko prisotni oziroma ali so razmere še vedno enake, kot so bile ob sprejemu Nature 2000, se pravi, da se dokument posodobi.

Če se dotaknem gospodarjenja z mineralnimi surovinami. Mineralne surovine so nepogrešljive za gradbeništvo in širše gospodarstvo, zlasti kritične surovine pa postajajo strateškega pomena za digitalni in zeleni prehod. Njihovo izkoriščanje mora biti pregledno, nadzorovano in čim manj obremenjujoče za okolje. Hkrati moramo zaščititi tla in pa plodno zemljo kot dragocen in počasi obnovljiv naravni vir - zato imam tudi tukaj konkretne predloge na tej vsebini. In sicer oblikovanje jasne politike, ki zagotavlja zadostne mineralne surovine za gospodarstvo ob minimalnem poseganju v okolje in pa preglednem nadzoru izkoriščanja. Spodbujali bomo raziskovanje zlasti kritičnih mineralnih surovin in pridobivanje surovin iz odpadkov v okviru recikliranja. Zagotovili bomo hitrejšo izvedbo postopkov podaljšanja koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin in pa

zelo pomembno je, da zavarujemo naša tla. Urbanizacija mora biti usmerjena na že pozidana območja, degradirana tla bomo obnavljali prednostno z novo zemljo, plodno zemljo pa bomo zaščitili kot ključni naravni vir. Seveda vse to v dogovoru z ministrstvom za kmetijstvo.

Obstoječa strategija razvoja 2030 in nacionalni program varstva okolja sta nezadostni podlagi za celovito strateško upravljanje s prostorom in naravnimi viri. Zato želimo v prvem letu mandata pripraviti načrt razvoja Slovenije, ki bo celostno obravnaval razvojne in varstvene cilje. In kot sem že povedala, sledili Zomnibus Zakonom o razvoju Slovenije kot pravno podlago za strateške posege v prostor.

Na področju stanovanjske politike. Ta resor dobim iz Ministrstva za solidarno prihodnost, tudi tukaj bomo sodelovali z drugimi ministrstvi. Dostop do dostojnega dela je eden najtežjih izzivov, s katerimi se danes soočajo mladi in mlade družine. Visoke cene, pomanjkanje ustreznih zemljišč in dolgotrajni postopki gradnjo otežujejo in pa podaljšujejo. Stanovanjsko vprašanje je zato neposredno povezano z urejanjem prostora in graditvijo, zato ga obravnavamo kot sestavni del resorja. Moj cilj pa je, da s prostorskimi in gradbenimi ukrepi povečamo ponudbo stavbnih zemljišč, pospešimo gradnjo, da bo dom dostopnejši zlasti za mlade. Zato imam tukaj sledeče konkretne predloge. V partnerstvu z občinami bomo na območju vseh statističnih regij določili stavbna zemljišča. Namenjena stanovanjski gradnji in tako povečali ponudbo zemljišč za nove domove. Mladim in mladim družinam bomo omogočili dostopen dom. Se pravi, zagotovili bomo hitro pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo lastne hiše s poenostavljenim postopkom in jasnimi roki. In upam, da bomo s tem preprečili preveliko izseljevanje v mesta iz podeželja. Pri zagotavljanju stanovanj bomo prednostno aktivirali že obstoječi stavbni fond, spodbujali pa bomo revitalizacijo praznih in degradiranih stavb ter prenovo centrov naselij, kar je hkrati prostorsko in okoljsko bolj smotrno od pozidave novih površin. Stanovanjsko ponudbo bom povezala tudi z oživljanjem podeželja, torej z dostopom do zemljišč in stanovanj. Bomo prispevali k zmanjševanju izsiljevanja in zadrževanju mladih v lokalnih okoljih. In pa poskrbeli bomo, da bodo prostorski in gradbeni vzvodi ministrstva čim bolje podpirali širše stanovanjske cilje države.

V nadaljevanju predstavljam osem aktualnih odprtih vprašanj resorja, ki jim bomo pač namenili prednostno pozornost, saj so trenutno zelo aktualna. Prvo vprašanje je ureditev pravne situacije s projevci, zlasti na področju odpadne embalaže. Gre za sedem podjetij, nosilcev sheme proizvajalčeve razširjene odgovornosti s kratico Pro, ki so odgovorni za ravnanje z reguliranimi snovnimi tokovi govorimo o embalaži in tudi drugi tokovi pod sistemom razširjene odgovornosti proizvajalcev. Pravni in operativni okvir njihovega delovanja je treba urediti tako, da bo zagotovljeno zanesljivo, pregledno in pa skladno izvajanje obveznosti ravnanja s temi tokovi. Glede na to, da je tudi Ustavno sodišče presodilo, da je ureditev proizvajalčeve razširjene odgovornosti po zakonu o varstvu okolja ni neskladna z ustavo. S čimer je odprlo pot nadaljnji prenovi sistema ravnanja z odpadki v Sloveniji. Za to odločitev potrjuje možnost modela, po kateri je za posamezni tok odpadkov odgovorna ena organizacija. Sistem pa ostaja usmerjen k doseganju okoljskih ciljev in pa višjih stopenj recikliranja. S tem želimo vzpostaviti jasno, zakonito in vzdržno ureditev, ki odpravi pravno negotovost, ter želimo zagotoviti delujoč sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev ter jasno razmejitev med odgovornosti med Pro zavezanci in pa državo, državo. Tukaj bodo prednostni koraki pregled veljavnega okvira, razširjene odgovornosti proizvajalcev in položaja teh sedmih nosilcev, ureditev pravil delovanja, nadzora in poročanja za zanesljivo izvajanje obveznosti in pa jasna razmejitev odgovornosti in finančnih tokov med projevci, zavezanci in pa izvajalci.

Drugo aktualno vprašanje so čistilne naprave, ker je prišla nova direktiva Evropske unije, prenova evropskega okvira za čiščenje komunalne odpadne vode. Novi okvir med drugim zaostruje zahteve glede zajetja in čiščenja ter uvaja dodatne stopnje čiščenja, vključno z odstranjevanjem mikroonesnaževal, energetsko nevtralnost sistemov ter razširjeno odgovornost proizvajalcev. Konkretne mejne vrednosti, pragovi velikosti aglomeracij in roki prenosa bodo seveda natančno pripravljeni, o pripravi prenosa v našo zakonodajo. Cilj je, da pripravimo pravočasen in stroškovno obvladljiv prenos zahtev v slovenski

pravni red ter načrt naložb v nadgradnjo teh čistilnih naprav. Tukaj bodo prednostni koraki sledeči: pregled veljavnega besedila direktive, rokov prenosa in obveznosti po velikosti razrednih aglomeracij, ocena vrzeli za obstoječo infrastrukturo in zagotovitev virov financiranja nadgradenj in pa uskladitev z razširjeno odgovornostjo proizvajalcev in z energetsko nevtralnostjo sistemov.

Naslednja pereča tema je upravljanje voda. Gre za presojo smotrnosti ukinitve koncesij za javne službe urejanja voda. Torej presoja, ali je smotrno ukiniti koncesijski model za izvajanje državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda in jih nadomestiti z drugim izvedbenim modelom, to je državno javno podjetje. Cilj je, da tukaj izberemo izvedbeni model, ki zagotavlja nadzor države, kakovost, stroškovno učinkovitost in pa seveda poplavno varnost. Prednostni koraki pri tem so: pripravili bomo model izvajanja, se pravi primerjavo modelov izvajanja, ali koncesija ali javno podjetje ali regijski organ. In tukaj bomo preučili pravne, finančne in operativne vidike in pa seveda pripravili bomo analizo posledic morebitnega prenehanja obstoječih koncesijskih razmerij. To pomeni za vse obveznosti prehod sredstev in pa zaposlenih.

Četrto odprto vprašanje so regijski centri za ravnanje z odpadki in pa izkopnimi materiali. Gre za vzpostavitev mreže regijskih centrov za predelavo zemeljskih izkopov, sedimentov, naplavin komposta v tako imenovano novo zemljo, o kateri sem govorila že prej ter za ravnanje z odpadki. To dejavnost bi radi opredelili kot obvezno državno javno službo, centri pa bodo dopolnilno uporabni tudi ob naravnih nesrečah. Cilj je, da vzpostavimo operativno mrežo centrov, ki zapira snovne tokove, torej krožno gospodarstvo, o čemer govorimo že vse od začetka, in zagotavljali samooskrbo in podpirali sanacijo ob nesrečah. Tukaj bodo prednostni koraki, se pravi vzpostavitev modela izvajanja javne službe in umestitev centrov po regijah, pripravili bomo tehnične standarde za novo zemljo in dopustno uporabo predelanih materialov in pa seveda treba je pripraviti tudi razmejitev do zakonodaje o odpadkih in do koncesij za mineralne surovine.

Naslednje odprto vprašanje je to, kar sem povedala že na začetku in o čemer so govorili tudi ostali kolegi. To so zavezujoči roki za odločanje in pa pozitivna presumpcija, in sicer uvedba zavezujočih in ne zgolj instrukcijskih rokov za odločanje v upravnih postopkih. Predlagali bodo razponi 30, 45, 60 in 90 dni ter kjer je mogoče, kjer je mogoče, poudarjam in skladno s pravom Evropske unije uvedli pozitivno presumpcijo. To pomeni, da molk organa šteje kot pozitivna odločitev. Cilj je, da ustvarimo predvidljive in hitre postopke ob ohranjanju zakonitosti in skladnosti s pravom Evropske unije. Prednostni koraki tukaj bodo določitev postopkov, primernih za pozitivno presumpcijo, torej, to so rutinski postopki in pa izjem, to je pa tam, kjer pravo Evropske unije ali narava zadeve to izključuje, kot so recimo okoljska soglasja. Pravni inštrument, to so sistemske spremembe področnih zakonov in pa okvir Zupa ter digitalni opozorilni sistem za prekoračitev rokov. Pripraviti je potrebno tudi oceno tveganj, se pravi s pozitivno presumpcijo pri posegih z vplivi v okolje in naravo, da se seveda prehitro ne zaletimo.

Naslednja organizacijska zadeva, kar je tudi bila zaveza te Vlade, decentralizacija in sicer to pomeni dekoncentracija direktoratov, ministrstva po državi. Gre za razmestitev direktoratov ministrstva po Sloveniji za bolj uravnoteženo regionalno zastopanost. Naš cilj je, da bo bolj uravnotežena regionalna prisotnost države, krepitev razvoja regij in pa zmanjšanje dnevnih migracij v prestolnico. Tukaj bodo prednostni koraki izbor direktoratov in enot za dekoncentracijo in lokacij. To bomo seveda naredili po pregledu lokacij, kjer so, po pregledu lokacij od kje prihajajo naši zaposleni in na osnovi tega bomo tudi iskali lokacije za selitev. Pripravili bomo kadrovski načrt, prehod zaposlenih, hibridno delo in pa razne spodbude. Seveda bo potrebna tudi stroškovna ocena in pa časovnico in vpliv na neprekinjeno delovanje postopkov, saj tukaj ne sme prihajati zaradi tega do nobenih drugih zamud.

Naslednje vprašanje oziroma aktualna zadeva je podaljšanje koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin. Torej, večini koncesionarjev je pravica do izkoriščanja potekla že pred leti, vloge za podaljšanje pa čakajo na odločitev. Ta zastoj povzroča škodo v gospodarstvu, zlasti v gradbeništvu, torej z organizacijskimi in normativnimi spremembami želimo

zagotoviti hitrejšo izvedbo postopkov podaljšanja ob ustreznem okoljskem nadzoru. Cilj je, da tukaj odpravimo zaostanke in vzpostavimo hitro in pregledne postopke podaljšanja ob seveda zopet ustreznem okoljskem nadzoru, na katerega ne smemo v nobeni fazi postopka pozabiti. Prednostni koraki tukaj bodo pregled obsega zaostankov in pa vzrokov, torej kaj so vzroki, ali so kadri, postopki usklajevanja. Potem bomo pripravili organizacijske oziroma normativne spremembe za pospešitev, se pravi združevanj mnenj in pa roki ter pa razmejitev do varovanja tal in prostorskih omejitev.

In še osma zadeva je, so inovativne tehnologije obdelave preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Ureditev ravnanja s preostankom mešanih komunalnih odpadkov bomo temeljito preverili tako obstoječe postopke v teku v zvezi s podelitvijo koncesij kot tudi, da bo omogočeno tudi umeščanje v prostor in okoljsko dovoljevanje za inovativne tehnologije obdelave kot so piroliza, depolimerizacija in pa uplinjanje. Resno bomo preverili nabor dopustnih postopkov in jih razširili k sodobnim, snovno in energetsko učinkovitejšim rešitvam, ki imajo prednost pred klasično termično obdelavo. Cilj na tem področju je, da omogočimo sodobno, snovno in energetsko učinkovitejše tehnologije obdelave preostankov odpadkov ter njihovo umeščanje in pa okoljsko dovoljevanje. Tukaj imamo tudi prednostne korake in sicer opredelili bomo inovativne tehnologije v pravni ureditvi ter preučili njihovo umestitev v hierarhijo ravnanja z odpadki. Določili pogoje za umeščanje v prostor in okoljsko dovoljevanje meril lokacijske sprejemljivosti. In pa seveda moramo opredeliti tudi jasno razmejitev do morebitnih zmogljivosti termične obdelave opisanih v poglavju, ki sem ga že povedala.

Torej, spoštovane poslanke in poslanci, predstavljena izhodišča povezujejo tako varovanje narave in naravnih virov z razvojnimi potrebami države ter z odgovornim, preglednim in učinkovitim delovanjem uprave, kar mislim, da je nam vsem v velikem interesu. Zavzemam se za resor, ki bo deloval z ljudmi in za ljudi. To pomeni hitro tam, kjer je to mogoče in premišljeno tam, kjer gre za trajne posledice za okolje in prostor.

Hvala za vašo pozornost. Na vaša vprašanja z veseljem odgovorim.

Ob koncu pa bi se rada zahvalila obema ministroma, gospodu Novaku in ministru Kumru, ki sta izvrstno opravila svoje delo v preteklosti. Verjamem pa, da so te zadeve, katerih se bomo začeli lotevati zdaj, kar se tiče postopkov pregleda zakonodaje, zmanjšanje birokratskih ovir, da gre za kar trde orehe, ki jih bomo morali začeti treti počasi, ampak učinkovito s ciljem razvoja države in napredka Slovenije.

Hvala lepa.

Spoštovana kandidatka za ministrico, magistrica Polona Rifelj, iskreno se vam zahvaljujem za vašo predstavitev.

Prehajamo torej na točko vprašanj članov in članic tega odbora. S tem, da vas iskreno prosim, da se držimo torej pri vašem vprašanju teme, ki se tiče tega področja Ministrstva za okolje in prostor. Predlagam, da bi šli v sklopih treh vprašanj pa, potem nadaljujemo in seveda bom dal tudi kasneje možnost še drugega kroga za dopolnilna vprašanja. Tako da, bi kar začeli z vprašanji.

Torej, prvi se je javil kolega Kepa, kolegica Kozlovič.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Lepo pozdravljam kandidatko za to ministrstvo.

Kolegice, kolegi!

Prostor in okolje je zelo delikatna zadeva, ker posegamo, z vsako gradnjo posegamo v prostor, v zemljo. S tem degradiramo zemljišče, zmanjšamo na velikih območjih pridelavo zdrave hrane. Jaz bi tukaj vprašal glede takrat, ko je bila nova vlada, so prišli nevladniki pod vodstvom, mislim, da Nike Kovač, pa tudi drugi in so oni

celo diktirali tempo in spremenili, spremenili prejšnje stanje. Tu mislim, predvsem bi se dotaknil, da ne more biti na primer odgovorni arhitekt za vse zadeve, da drugi niso odgovorni, na primer gradbeni inženir, elektroinženir, kjer je materija večja, elektro ali strojne inštalacije v projektu so bili do sedaj zmeraj tudi odgovorni projektanti, tudi drugi nosilci, ne samo arhitekt, čeprav je večino, večino bili tudi arhitekt, če je bil nosilec. Potem me zanima za to enostavno, enostavne gradnje. Ko jih je presojalo tudi, tudi, tudi Ustavno sodišče. To je, to je, to je bilo do leta 1991, 1995 in 1998, kako bo to, kako boste vi to naprej, naprej, kako se bo zadeva naprej delovala, ker zatečeno stanje, tisto do 67. leta je pa tako in tako avtomatsko, avtomatsko veljavno, če je, če je do tega leta s pričami dognano, da je to narejeno. Pa še eno vprašanje bi imel glede, glede teh gradenj, kakor ste že sama omenila, prav je, da so nevladniki, da so, sam mislim, da je prav, da so vključeni v zadevo, v samo gradnjo večje, tudi večje, večje kapacitete, primer pa vendarle so se preveč, preveč projektov stoji trenutno velikih, na primer Hidroelektrarna Mokrice stoji že nekaj let. Ne vem, zaradi neke ribice, to ribico baje pa ni še noben videl. Potlej pa še na primer tretja os, tretjo os, primerjava jug, Novo mesto, Bela krajina. To so taki veliki projekti, ki jih nekatere države to ne dovolijo, da se stoji projekt tam pet, deset let, ker je to prevelika izguba, izguba, gospodarska. In to mislim, da bi se moralo z neko zadevo presekati oziroma do nekega, do nekega termina, potem pa se to zadevo, to zadevo ustavi in se dogna, da se naredi in požene zadevo naprej. No, toliko, hvala.

V redu.

Naslednja dobi besedo kolegica Kozlovič, izvolite.

Ja, hvala za besedo. Jaz se kandidatki za ministrico tudi zahvaljujem uvodoma za predstavitev. Jaz imam sicer malo več kot tri vprašanja, tako da upam, da mi boste dovolili. Pa bi šla najprej malo skozi koalicijsko pogodbo, potem pa tudi skozi vprašanja, ki jih v njej nisem zasledila.

Zdaj kot prvi ukrep pa ste danes večkrat omenila, to je pospešitev postopkov umeščanja v prostor ter pridobivanja gradbenih dovoljenj. V zvezi s tem ste tudi večkrat omenila molk organa po preteku roka, tako da bo veljalo kot da neko dovoljenje pač velja. In zdaj moje vprašanje ali pa razmišljanje gre v to smer. Torej, ko sem se jaz pogovarjala z večjimi upravnimi enotami, zato ker sem prej delala na občini, pa so se na nas občani obračali s tem, da potekajo postopki gradbenih dovoljenj resnično prepočasi in smo želeli ugotoviti, kaj je razlog. In na upravnih enotah so nam rekli, da je največji razlog za to, da prihaja do zamud, nepopolne vloge, torej nepopolne vloge tudi, ko jih pripravijo projektanti, za katere državljanke in državljani kar drago plačujemo, in potem pri vsaki spremembi jih moramo še dodatno drago plačevati predsedujoči, zato me zanima v bistvu na kakšen način boste to rešili, da se ne bo potem zgodilo, da zaradi nekih administrativnih podhranjenosti ali pa zaradi načrtnega izigravanja zakonodaje, ko nekdo načrtno da pomanjkljivo za to, da vleče postopke in da pride do tega molka organa, da se ne bo odobrilo okoljsko sporne projekte

ali pa načrtno projekte tistih, ki imajo več vez in poznanstev. Zanima me tudi, ali boste vse te ukrepe, torej zdaj upravne enote kot take spadajo pod Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Tako da predvidevam, da boste ukrepe, kako izboljšati procese, predvsem na upravnih enotah, kjer se v nekaterih res ti postopki vlečejo. Kako boste ta del, to zadevo nadgradili? Konkretno, če imate morda že kakšne rešitve. In morda tudi to, na kakšen način boste zaščitili na nek način tudi državljanke in državljane, ker normalno, mi, če najemamo projektante, je zato, ker nimamo nekega znanja, ki bi nam pripravil vso potrebno dokumentacijo. In dobim kdaj občutek, ko se pogovarjam z občani, da so velikokrat tudi malček izigrani. Pa če razmišljate tudi kaj v to smer, da mogoče bi se kakšne postopke tudi na tem področju izboljšalo.

Potem naprej navajate več ukrepov, tudi v sami predstavitvi ste večkrat govorila, dostopna stanovanja za mlade družine in tako naprej. Zdaj, jaz seveda to absolutno podpiram, tudi zato, ker prihajam iz območja, kjer so nepremičnine res, cene nepremičnin v bistvu res drage, da si jo ena mlada oseba res zelo težko privošči. Zato podpiram vse ukrepe, ki bodo šle v to smer, da se bodo, da bodo stanovanja dejansko postala dostopnejša. Se pa ne morem znebiti občutka, da mogoče tukaj sem malo skeptična, ampak seveda vam dam priložnost, da ne bom narobe razumljena, zaradi tega, ker smo ravnokar v Državnem zboru, se je obravnaval interventni zakon, ki v bistvu, vsaj po moji presoji, niti v eni točki ni povečal dostopnosti do stanovanj. Naredil pa je samo to, da tisti, ki imajo neke nepremičnine, predvsem tisti, ki jih imajo več in jih imajo več z nekim namenom, so deležni nekih odpustkov. In na ta račun vsaj nobena mlada oseba ali mlada družina sigurno ne bo prišla hitreje do stanovanja. Zato bi tudi na tem področju rada izvedela malo več. Ali je ta vaša strategija, da boste dali odpustke lastnikom nepremičnin? Ali dejansko načrtujete konkretne ukrepe, ki se bodo odražali na tem, da bodo mladi in mlade družine prišli do stanovanja?

Zdaj seveda tudi načelno podpiram, ampak bi rada vedela kako, torej aktivacijo praznih, neizkoriščenih oziroma slabo izkoriščenih stanovanj. Tako da me tudi tukaj zanima, če morda imate že razdelane konkretne ukrepe, na kakšen način se boste tega področja lotili. Strinjam se tudi s koalicijsko pogodbo, kjer pišete, da boste krepili pravno varnost na najemnem trgu, upam, da prav razumem, da v bistvu s tem želite zaščititi tudi najemodajalce, torej tiste, ki dajo nepremičnino v najem, kar tudi jaz, ko se pogovarjam z veliko najemodajalci, imajo nekateri res velike težave z nekateri najemniki od tega, ko ne plačujejo najemnino, do tega, da uničujejo neko last. In zaradi tega so nekateri tudi zadržani, da bi nepremičnino dajali v dolgoročni najem.

Potem izpostavljate, pa tudi v vaši predstavitvi ste večkrat govorili o ravnanju s komunalnimi odpadki, z vzpostavitvijo sodobno učinkovitega in okolju sprejemljivega sistema. Zdaj, občine imajo s tem res velike težave. To pomeni, da če ti nimaš neke neke površine kam odlagati ali pa ločevati te odpadke, se to odraža tudi na ceni komunalnih storitev. Zato se mi zdi to pomembno vprašanje tudi za vse državljanke in državljane, na kakšen način se boste tega lotili? Kaj menite o sežigalnicah, da ali ne? In ali boste podprli kakšne druge ukrepe v to smer? Skratka, tukaj se večinoma občine tudi individualno ukvarjajo z reševanjem te težave in morda bi bilo smiselno res narediti neko celovito, ker itak smo kot država iz enega ene točke na drugo pridemo relativno hitro in bi se lahko našlo neke

skupne rešitve. Potem v koalicijski pogodbi navajate poenostavitev in skrajšanje postopkov sprejemanja občinskih prostorskih načrtov in aktov. Tudi to jaz zelo pozdravljam. V prejšnjem mandatu smo na tem področju kar precej korakov naredili, da smo te zadeve pospešili. Kljub temu imamo danes še vedno nekaj občin, ki nima še sprejetega občinskega prostorskega načrta. Verjetno vsi vemo, kaj to pomeni. Če ne bodo ujeli tega znova podaljšanega roka in glede na to, da prihajam iz Istre, kjer so kar tri občine, ki nimajo še sprejetega občinskega prostorskega načrta, torej Koper, Izola in Piran, in vem, da je ministrstvo v preteklem mandatu res pospešeno tudi z njimi ena na ena sodelovalo, da do tega akta končno pride, me zanima, kako boste tudi vi na tem področju pomagali, saj ne samo tem trem občin jih je, mislim, da nekaj čez deset trenutno, da, da do tega pride, ker verjetno vam je cilj, mislim, vsaj tako si bi predstavljala, da se občinam pomaga, da pridejo do tega pomembnega akta, čeprav bi moral biti njim to največji interes. Zdaj, v koalicijski pogodbi pravite tudi, da boste poenostavili postopke za gradnjo enostanovanjskih in nezahtevnih objektov, to ste tudi v predstavitvi povedala. Mene tukaj samo zanima ali v to spada tudi kakšne spremembe na področju pridobivanja uporabnih dovoljenj, ker tudi ti postopki se vlečejo in tudi to zahteva spet neko birokracijo, pripravo in s tem povezane stroške. Potem pa, kaj nisem našla v koalicijski pogodbi, in se mi zdi tudi pomembno področje, ki je zanemarjeno, jaz želim, si želim verjeti v to, da ni bilo zanemarjeno zanalašč pa ne, to govorim še leta nazaj, in sicer inšpekcija. Vsaj po vseh izjavah, ki sem jih slišala s strani in inšpektorjev za gradbeno področje, imajo oni veliko prijav, vse se vleče, nič se ne zgodi In verjetno se vsi strinjamo, da če ni neke posledice, ko kršiš zakonodajo, dejansko nisi motiviran, da bi se, da bi tudi zakonodajo se sam držal. Menda so tudi inšpektorji podhranjeni. Jaz tudi opažam spet, ko se pogovarjam s terenom, da so tukaj tudi pristojnosti malo pomešane, od inšpekcije na občinski ravni do drugih inšpekcij na državni ravni. In prepogosto slišim kako ena na drugo kaže, jaz pa za to nisem pristojna, naj nekdo drug nekaj naredi. Tako da me zanima na kakšen način boste to področje izboljšali, ker mislim, da če bi se to področje izboljšalo, bi se tudi kakšne druge stvari, kakšne druge naloge mogoče odpadle, ker bi se ljudje držali pravil.

Potem, kar se tiče samih DPN, torej državnih prostorskih načrtov, tukaj je res, prav obup, da ne rečem kaj drugega. Konkretno DPN za hitro cesto Koper-Dragonja se pelje že 22 let. Jaz mislim, da je to nedopustno. V prejšnjem mandatu se je zadevo pospešilo tudi zato, ker smo poslanci postavljali ves čas poslanska vprašanja in pobude, tako da me zanima kaj konkretno tudi na teh področjih za pomembne državne projekte, kako se bo to pospešilo, ker v 22 letih se toliko stvari spremeni, da potem je treba delati samo spremembe projektov, od okoljskih vplivov do vsega, ker je toliko sprememb v nekem prostoru.

Ker prihajam iz Istre in ste veliko govorila o vodi, pa tudi protipoplavni zaščiti, imamo mi dva velika izziva, eno je vodooskrba Istre in Krasa. In smo v preteklem mandatu končno pripeljali samo izvedbo projekta vodooskrbe Istre in Krasa do te točke, da so se občine povezale, torej 12 občin iz Istre in Krasa in je tukaj ministrstvo tudi odigralo veliko vlogo pri njihovi koordinaciji in pomoči, da pridobijo vsa potrebna dovoljenja, soglasja in tako naprej. Zato me zanima, ali bodo občine lahko tudi na vašo pomoč računali, da se po res desetletjih

prizadevanj in kreganj najprej na eni in na drugi strani, to zadevo izkoristi in pride do te pomembne zadeve, da Istra ne bo vsako poletje trepetala, ali bo imela pitno vodo ali ne.

V povezavi s podnebnimi spremembami imamo pa občine, ki smo neposredno ob morju, še en izziv, in sicer dvig morske gladine, najbolj ogrožena je občina Piran. Tudi sedaj, kadar se morsko, morska gladina dvigne, prihaja do poplav, do mešanja meteornih kanalizacijskih vod, ker so to stara mestna jedra, pa da ne grem preveč v podrobnosti, kaj to pomeni, ko se te vode mešajo in so na glavnih trgih. V prejšnjem mandatu so bile narejene določene analize, predlagani določeni ukrepi, nekatere občine so že poskrbele za določeno infrastrukturo, da so te vplive zmanjšale. Zato me zanima ali boste tudi vi tako kot je bilo zastavljeno s tem tudi nadaljevali? Ker kot rečeno, predvsem predvsem Piran, Izola in potem nato še Koper, so res lahko deležni velikih katastrof, če bi prišlo do tega, kar si seveda nihče ne bi želel.

Toliko z moje strani.

V redu, dajem še besedo magistrici Katič, pa potem po prvem sklopu bo kandidatka odgovorila, izvolite.

Ja, hvala, en lep pozdrav vsem skupaj!

Jaz se opravičujem, ker sem zamudila, pa mogoče nisem vsega slišala, ker še nismo končali z imenovanjem ministra za zunanje in evropske zadeve.

Pozdravljam kandidatko in njeno izčrpno predstavitev, tudi to, da prihaja pravzaprav iz naše, iz moje regije, tako da verjamem, da tudi naše konce zelo dobro pozna, zaradi tega, ker bom potem seveda postavila tudi vprašanje, ki se bo nanašalo na Sašo regijo.

Mogoče moje prvo vprašanje, pa bom poskušala biti pri vseh vprašanjih kratka in eksaktna. Govorili ste o pospešitvi postopkov. Vemo vedno, ko o tem govorimo, pa si vsi želimo, da bi bili postopki hitrejši, vsaka sprememba pravzaprav pomeni potem še podaljšanje postopkov, ampak res tako dolgo postopki v Sloveniji ne bi smeli trajati. Vendar vas sprašujem ali boste v spremembi zakonodaje, ki jo boste morali pripraviti, če boste hoteli zasledovati ta cilj, sodelovali tudi z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na teh področjih, da bi nekako se dosegel, seveda skupaj z lokalnimi skupnostmi, investitorji in vsemi deležniki, čim večji konsenz, kar se tiče vseh postopkov, predvsem imam v mislih varovanje okolja kot takega.

Drugo vprašanje, zemeljski izkopi. Nekaj ste omenili, ampak ne vem, ali ste zasledili, ko ste se pripravljali na ta hearing, tudi. Sama sem kot nekdanja ministrica za pravosodje zelo hitro pri investiciji v Dobrunjah naletela, že prej je bilo to v medijih izpostavljeno, da se tam vršijo nedovoljeni odvozi gradbenega materiala, ki je bil tam izkopan vsepovsod. In potem smo izvedli sestanek z inšpekcijo, nam niso dali vseh podatkov oziroma so rekli, da nismo niti stranka v postopku, Dala sem takoj tudi kazensko ovadbo, inšpekcijski postopki še zdaj niso končani. Pa mislim, da je že dve leti pa pol od tega, ko sem se jaz s tem ukvarjala. Imeli smo probleme pri poneverjenih evidenčnih listih in še bi lahko naštevala, ampak me zanima predvsem dvoje; kaj boste naredili na tem področju? Kajti to, da en izvajalec, ki je bil drug kot tisti, ki je bil izbran prvenstveno za ravnanje z odpadki na tej investiciji, je na podlagi inšpekcijske odločbe, kljub temu, da je napisal, da bo peljal to zemljino na drug konec Slovenije, peljal, ne vem, 3 kilometre dalje in spet kipnil. Mislim, da smo vsi priča temu, da je vsepovsod po Sloveniji te zemlje, ki nastane kot, ne vem, produkt tega, ko se izvaja neka investicija v vseh naših grapah, gozdovih, njivah in poljih. Zanima me, kaj boste naredili na tem področju, če ste mogoče že seznanjeni s tem?

Malce sem zastrigla z ušesi, ko ste govorili, da bo možno na kmetijskih območjih mešana dejavnost, se pravi in turizem in tudi manjša obrt. Mi nimamo v bistvu več nekih varovanih kmetijskih zemljišč. Zdaj, če ni, če ne uveljavlja predkupni upravičenec te svoje pravice, lahko kmetijsko zemljišče kupi kdorkoli v Sloveniji. Kaj to pomeni, da bomo lahko zdaj za potrebe turizma imeli vsepovsod po Sloveniji postavljene takšne in drugačne vikende, ki jih bomo oddajali ali kako se to misli? Bi me zanimalo malce več.

Pozdravljam

vse aktivnosti na področju stanovanjske izgradnje, kajti mislim, da to mora biti ena izmed prioritet. Videla sem iz koalicijske pogodbe in tudi iz vašega izvajanja, da to zagotovo bo, pa boste tako odgovorili kolegici. tako da tukaj ne bi še kaj dodala. Bi pa na koncu prešla seveda na Savinjsko-šaleško regijo, kar nekaj zelo pomembnih področij je pravzaprav pri vas. Vi veste, da je bila sprejeta strategija izhoda iz premoga za časa vlade, ki jo je vodil tudi vaš bodoči šef, da se iz premoga izstopi leta 2033. Zdaj, v prejšnji vladi je bilo, so bili sprejeti za Šaleško dolino trije pomembni akti, to je zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, Zakon o razvojnem prestrukturiranju Savinjsko-šaleške premogovne regije, se pravi, tudi vašega konca, če prihajate iz Mozirja, če sem prav slišala. Predvsem pa bi opozorila tudi na Zakon o predhodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Se pravi, tudi ta vlada bi morala določene postopke že nadaljevati, pa niso. Tako da me zanima, kakšni so vaši načrti na tem področju, ali boste kaj spremenili ali boste morebiti tudi premislili o datumu izstopa iz premoga, kajti, v volilni kampanji je SDS zagovarjal, da se podaljša ta letnica, ki je pravzaprav bila sprejeta za časa vaše vlade. Me pa zanima predvsem glede tega prehodnega financiranja pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ker niso bili sprejeti vsi ukrepi, je v bistvu Termoelektrarna Šoštanj začela že s postopki insolventnosti, tako da tukaj bo nujno potrebno neko ukrepanje. V Šaleški dolini pa smo že tudi razmišljali v času energetske krize, ki jo imamo, je v bistvu edina, če lahko temu rečem, blagovna rezerva, premog, ki ga imamo. Ali zaradi tega tukaj razmišljate, da bi karkoli spremenili tudi na tem področju, kar se tiče same strategije izstopa iz premoga? Najbolj me pa zanima seveda, ali boste sledili temu, kar je bilo dogovorjeno tudi z vsemi zaposlenimi in sindikati v obeh družbah, da bo vse, ki bodo potem zaradi prenehanja izkopa premoga ali pa delovanja energetske dejavnosti v Šaleški dolini ostali brez službe, da se bodo ti ukrepi za njihovo socialno in drugačno varnost tudi še naprej izvajali. In mogoče v sklopu tega še dva vprašanja. Govorili ste in koalicijska pogodba pravi o termični obdelavi komunalnih odpadkov. Če sem prav slišala, ste govorili o sežigu. Ali mogoče ne nameravate, kajti v Šaleški dolini se vedno bojimo te ponovne ideje, da bi se uvedel tudi sosežig odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj. Mi naše odpadke že sežigamo v celjski sežigalnici, tako da imamo pravzaprav rešene, to bi pomenilo, da bi potem iz drugih krajev vozili odpadke tudi v TEŠ oziroma celo iz tujine, kakor je bila že v preteklosti ideja.

In kot zadnje, sončna elektrarna na šoštanjskem jezeru. Določen del prebivalstva temu izrecno in zelo ostro nasprotuje. o tem je bilo govora tudi v volilni kampanji. Sprašujem samo, ali boste omogočili ljudem, da na nekem referendumu oziroma da tudi jasneje izrazijo svojo voljo in se odločijo ali si to sončno elektrarno želijo ali ne.

Hvala.

V redu, torej hvala za zastavljena vprašanja, pa dajem besedo torej kandidatki, da odgovori na zastavljena vprašanja. Izvolite.

Hvala lepa.

Kar veliko število vprašanj, upam, da ne bom kaj spustila, če se najprej na nevladnike, ker so vse iz vseh treh poslancev sem dobila vprašanje na nevladne organizacije. Jaz sem že na začetku povedala v predstavitvi, da bomo nevladne organizacije že na začetku vključili v postopke oziroma v vsa pogajanja, ko bomo sprejemali ukrepe, seveda bomo zadeve preučili in vključili tiste, ki so pač v javnem interesu, priznani in ki so pristojni za sodelovanje pri takšnih projektih. Seveda jih ne bomo spregledali. Gledali bomo pa seveda na razvoj Slovenije in upoštevali najboljše predloge, da pač lahko te postopke sprostimo in da ne pride do raznih blokad, kot prihaja do zdaj.

Kar se tiče zastojev projekta pri infrastrukturi, pri umeščanju v prostor, to sva že govorila z ministrom Vrtovcem. Kot sem že povedala, bomo šli v pregled zakonodaje, da bomo pregledali, kje zadeve stojijo oziroma katere postopke bi lahko združili in poenotili. Vemo, da je veliko težav tudi zaradi Nature 2000. Tukaj je očitno malce zastarel dokument, zato res ga moramo proučiti in ponovno z vsemi pristojnimi organizacijami, ki so za to pristojne, naravovarstveniki pregledamo, kakšno je dejansko stanje,

ali to dejansko stanje še ustreza tistemu izpred 20 let. Ker Slovenija ima res veliko območij zelo zavarovano in zaradi tega so, pač ti projekti stojijo in se ne morejo izvesti, kot so hidroelektrarne, večji infrastrukturni projekti, kar pač zavira za razvoj v Sloveniji in vemo kaj prihaja tudi do zastojev, ne samo v prometu, tudi pri vseh drugih infrastrukturnih projektih. Ampak to bomo pač morali rešiti s hitrim pregledom zakonodaje, postopkov in pridobivanjem dovoljenj. Zelo se bomo potrudili znotraj ministrstva, glede na to, da imamo, izdajamo veliko število mnenj, soglasij, tako okoljevarstvenih, vodovarstvenih, prostorskih, da se ta dovoljenja uskladijo znotraj ministrstva, preden gredo ven, zaradi tega, ker en drugemu nasprotujejo in zaradi tega seveda pride do zastojev in potem zadeve stojijo. Torej naš cilj je, da to poenotimo na enotno platformo, se pravi, da gre enoten dokument iz naše hiše, ne pa da se oddelek proti oddelku in stojijo vsak na svojem bregu in potem ne pridemo nikamor.

Tako da to je eden izmed ciljev, moramo se tega lotiti čim prej, seveda s pregledom, tako kot smo rekli, tudi s strokovnjaki in z digitalno opremo, ki to omogoča, da pač čim prej pridemo do optimalnih rešitev.

Glede molka organa. Zdaj, če so nepopolne vloge, pač ne more priti sploh do odločbe, ne. Ne moreš, ne more priti do molka organa, če je vloga nepopolna. To je cilj, da se reši z digitalizacijo, se pravi, če imamo digitalizirane procese, tako kot imajo recimo seveda Evropska unija, predvsem pri evropskih projektih, ti točno vidiš, kaj manjka v tistem tvojem dokumentu oziroma v tvoji vlogi in pač ne more iti v proceduro in tukaj ne more, ne more začeti, dokler ni vloga popolna, ne morejo roki teči.

Aha, prej, ko sem vas hotela vprašati, v kakšnem smislu zaščititi državljane, da se čutijo izigrani.

Predsednik Andrej Kosi: V redu.

Mag. Tamara Kozlovič (PS Svoboda): Ne, v bistvu samo če se načrtuje pregled tudi postopkov pridobivanja uporabnih dovoljenj in na tem delu, ker gre v bistvu skoraj za copy-paste PZI-jev, če se načrtuje kakšna poenostavitev, pohitritev in tako naprej.

Mag. Polona Rifelj (kandidatka za ministrico za okolje in prostor): Ja, absolutno gremo v celosten pregled. Mislim, da je to edina rešitev, da končno pridemo iz tega gordijskega vozla. In to ni ne levo ne desno, gremo gledati, kaj je res dobro, da se ne bomo izgubljali. Tako čas, denar, na koncu koncev tudi slaba volja zaradi vseh teh postopkov. Gremo v vse, kar so za vse postopke, ki so pač v moji pristojnosti. Seveda pa potem naprej zopet medresorsko, kar imajo pač druga ministrstva. In nato tudi z ministrom za lokalno samoupravo, ker vemo, da bodo se temu morale prilagoditi tudi upravne enote in morali bomo vzpostaviti pač, kar že imamo in pa posodobiti informacijski sistem, da bo to čim bolj teklo.

Ja, stanovanja. Kar se tiče stanovanj, to je pač nov, nov resor. Kaj, primopredaje tukaj še nismo imeli, tako da bi kaj podrobneje, kakšne so trenutne situacije oziroma kateri projekti so, bi zdaj težko komentirala, pa bi bilo mogoče tudi nekorektno. Seveda se zagovarjamo, da se gradnja stanovanj, ki jih pač država prevzema, pospeši in da so, da se gradijo tudi izven mest na cenejših gradbenih parcelah, zaradi tega, ker v kolikor se gradi pač v središčih mest, je, se z neprofitno najemnino nikoli ne povrne, poleg tega, da obremenjuje mestna središča. To je treba pregledati in pa tudi najti lokacije, kot sem že povedala, z lokalnimi skupnostmi ob infrastrukturnih objektih. Zdaj če vemo, kako imamo zelo obremenjene avtoceste, mogoče je za razmišljati - sedaj samo razmišljam, to ni v koalicijski pogodbi niti nič - mogoče tudi, če se planira na infrastrukturi posodobitev železniškega prometa, da se predvidevajo gradnje tudi na takšnih področjih, da so ljudje bolj povezani z železnico kot pa z avtocestami.

Sežigalnice. Mi smo že v, jaz sem drugače tudi v Celju dolgo živela in tudi v Celju sem delala na občini, ko se je vzpostavila ta sežigalnica. In moram reči, da Celjani smo kar ponosni, da imamo in da sami obvladujemo svoje odpadke. Zdaj vem, da Velenje je boljše, da pelje v Celje, kot pa da bi vi katere dobili, ne ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, v redu, ampak je pa to v Celju, ne. In mislim, da kljub temu, da je bilo kar veliko povedanega tudi v prejšnji kampanji, da bi celjsko sežigalnico zapirali zaradi okoljevarstvenih in takih drugih zadev, ampak

v Celju zadeva dobro deluje. Vemo, da je tudi na Dunaju sežigalnica sredi mesta in ni nobenih težav. Trenutno so trije razpisi za sežigalnice. Vemo, lokacije so bile že potrjene, to je Maribor, Ljubljana in pač za Celje, da se podeljuje koncesije za naprej. Seveda bomo to preučili, vemo, da je tudi precej upora in bodo verjetno referendumi. Zdaj za Ljubljano mislim, da je, to so pač, nimam še primopredajnih zapisnikov, da je imela točne podatke, da je problem tudi okoljevarstveni zaradi lokacije. Tako da tukaj bodo verjetno pač na referendumu ljudje odločali. Mislim pa, da je potrebno izpeljati korektno kampanjo z dejstvi, kar se tiče sežigalnic, ker moramo pa vedati, da ne moremo obremeniti samo eno mesto kot Celje in da se tja pač vse vozi. Obstajajo pa še druge tehnologije, kar sem v svoji predstavitvi že povedala, kot so piroliza in tako naprej. Tam je tudi produkt takšen, ki je prodajni produkt. Zdaj, to, kar pa izvažamo zdaj te odpadke tudi v tujino, moramo pa vedeti, da mi plačamo kar nekaj deset milijonov, da jih peljemo odpadke v Avstrijo, da jih oni pač nam uničujejo in sežigajo, po drugi strani pa jih oni predelujejo in pridejo do produktov, ki jih prodajajo in dodatno zaslužijo. Tako da mislim, da bi vseeno bilo pametno seveda z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami in vsemi deležniki najti tiste rešitve, da bomo sami lahko obdelovali svoje odpadke, ker na koncu koncev mi jih vseeno pridelamo, po drugi strani pa jih, ne vem, želimo peljati sosedu na vrt. To pač ne gre. Če jih pridelamo, jih pač moramo tudi reciklirati. V Sloveniji imamo zelo visoko stopnjo znotraj Evropske unije ločevanja odpadkov. Tako da mislim, da imamo tukaj kar veliko možnosti, da se ti mogoče tudi, da delamo še bolj na promociji tega in da se vsi ti odpadki še dodatno pridelajo, ker vemo, da odpadki so kar velik biznis. In tudi mi bi pač oziroma država in lokalne skupnosti lahko imela kaj od tega v kolikor se tega pač lotimo z, ne vem, odprto glavo pa dobrimi mislimi, pa pač vemo, da moramo počistiti za sabo tisto, kar smo pač sami nasvinjali, če lahko tako rečem.

Kar se tiče OPN. Mislim, da vemo, da roki se počasi iztekajo, te roke bo potrebno pač podaljšati, ker ne bi radi pač ustavili vse investicije, ki bodo pač prišle noter v tem času. Ampak hkrati pa seveda intenzivno angažirati ekipe na ministrstvu, da začnemo s poenostavitvijo teh postopkov oziroma da jim prisluhnemo in pridemo na pomoč, da se zadeve sprejmejo, seveda v interesu vseh lokalnih skupnosti in seveda vseh občin, ker vemo, da je to kar velika težava.

Ker sem pač govorila prej že o optimizaciji poslovanja, pa o optimizaciji celih postopkov, tudi za gradnjo, tudi za uporabno dovoljenje. Tako kot sem rekla, pač vse moramo dati pod eno streho in da potem One Stop Shop, to kar smo pač tudi govorili, jaz upam, da nam bo to uspelo. Po moje bo tudi kar veliko mogoče tudi z uradniške strani kakih uporov, tako smo skozi delali, to ne bo šlo, ampak enostavno bo to treba poriniti in vemo, da smo vsi nervozni zaradi tega, imamo dodatne stroške in mislim, da z neko dobro voljo pa z nekim kolektivnim duhom, pa ko vemo, da je pač to treba narediti, da se bo pač te zadeve dalo prestaviti. Tako da jaz, jaz, jaz sem zelo optimistična kar se tiče tega.

Državni prostorski načrti. Kaj je že bilo to vprašanje? Bom šla na vodooskrbo Kras pa Piran. Ja, normalno, mi smo tukaj, da pomagamo vsem občinam in delamo na tem področju. Mislim, da so vode kar precej problematična zadeva v Sloveniji, treba jo je celovito pogledati in trajnostno z njimi ravnati. Ni fajn, če te poplavi. Razumem, kako je to. In ko bom pač si izpostavila ekipo strokovnjakov, državnih sekretarjev in pa direktorjev direktoratov, se bomo z vsemi pregledali, kje so ti projekti, z vsemi usedli in seveda nadaljevali s projekti, ki so jih zastavili. Ne gre za nobeno umetnost, ampak gre se za reševanje prostora in pa interesov prebivalstva kjer oni živijo. Konec koncev to vpliva tudi na kakovost življenja v teh področjih in pa konec koncev tudi na, ne vem, cene njihovih nepremičnin in zaradi tega pač moramo gospodarno s tem ravnati in odgovorno.

Zopet NVOa, če bomo vključili novo, je v sem povedala, okej. Aha, gradbeni, skopi, pri gradbenih izkopov je trenutno vse, kar se izkoplje je

odpadek, dejstvo pa je, da je zgornja plast zemljina, potem pa so v bistvu minerali, mineralni odpadki iz vej. Zdaj, zdaj, če bi mi hoteli preiti v kompletno krožno gospodarstvo, bi morali začeti mogoče razmišljati o tem, da se ta zgornji plast zemlje ohrani in se pač porabi na degradiranih območjih oziroma tam, ko je potrebno, in da se potem, da to ni potem odpadek, ampak da se potem tudi predela ostali izkop, ki lahko gre naprej v predelavo za gradnjo in s tem se pač rešimo vsega tega, teh črnih odpadkov. Kar se tiče pa inšpektorata, sem pa že povedala, da je treba in strokovno in kadrovsko okrepiti, iti na terene in te zadeve oziroma umeščanje takih odpadkov v gozdove pa sploh, ko smo še blato videli, ko je bilo po Celju velika afera, je pač nesprejemljivo in to je treba preiskati in pač tudi kaznovati. Mi imamo samo eno naravo in za njo je treba poskrbeti, tako kot se reče, odgovorno.

Še bolj je pa treba biti pozoren v kolikor so to še imajo koncesionarji ali pa kakršnekoli pogodbe z državo, z državnimi podjetji, da to izvajajo, pa se morajo take zadeve dati na črno listo in ti ljudje pač z državo več poslovati ne morejo.

Kar se tiče kmetijstva in pa, da je še lahko druga dejavnost. Zdaj, ne gre za neke hude, ne vem, posege ali pa da bi ne vem kakšne velike dejavnosti opravljali, ampak če že ima kmetijstvo, zakaj ne more imeti še malo zraven turizma ali pa nekaj manjšega, ne vem, da delajo sir ali pa karkoli. Gre se za to, da pač, če ljudje želijo preživeti na teh svojih področjih, da se jim omogoči brez nekih takih mogoče že pretiranih birokratskih ovir prispeva, da oni pač lahko zaslužijo tisti svoj denar. Ne pa, da jih v bistvu, da imajo milijon prepovedi, na koncu pa potem rečejo, da tako nič ne morejo, dobijo takšne in drugačne inšpekcije in potem reče se, bom raje šel tamle v javni sektor v službo, pa se bom vozil v Ljubljano, ker imam preveč dela s tem. Tako da prav je, da ljudje imajo možnost dela doma. Zdaj, če gledamo po vzoru tujine, mislim, da so kar zelo podjetni ljudje na podeželju, ker ni teh toliko javnih služb, zdaj jih bo mogoče malo več, če bomo mi kaj lažje centralizirali, ampak dajmo ljudem dihati, ampak seveda z zelo odgovorno, da ne pride do kakršnihkoli, ne vem, če bi tako kot ste mogoče mislili, da bomo ne vem kaj tam potem gradili ali pa da se potem degradirajo ta zemljišča. Mi vemo, da potrebujemo kmetijska zemljišča, da smo prehransko neoskrbni, mislim nismo samooskrbni in da je tudi na tem področju treba marsikaj narediti. Mislim pa, da bo to odličen minister za kmetijstvo tudi tudi seveda prisluhnil oziroma bomo skupaj kaj naredili.

Kar se tiče, izstop iz premogovne regije. Ja, mi smo za postopno, nismo, da se kar na vrat na nos prekine. Pač mislim, da je še zelo malo, jaz tega točno ne poznam podrobnosti tega primera, ampak kot smo povedali že v predvolilni kampanji, smo za postopen izstop iz te premogovne izkopavanja. Bomo pa seveda z, moram videti, seveda s strokovnimi službami, da preučimo kakšni so dogovori s sindikati in dogovori, ki so bili sprejeti, se pač morajo spoštovati. Financiranje mislim, da je bilo zagotovljeno tudi iz evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost in iz pravičnega prehoda. Mislim, da smo takrat na koncu še prejšnje vlade kar veliko sredstev šlo na Saša regijo, tako da jaz mislim, da ima Saša regija kar eno dobro tako osnovo, da si postavi prihodnost v naslednjem obdobju. Pač ne v tej hudi industrijski, ampak glede na vse, kar se dogaja v Saša regiji, je, se mi zdi, vrhunsko. Kar se tiče pa te elektrarne, pa kaj, če ministrstvo, če se ljudje odločijo za referendum, se bodo pač ljudje odločili za referendum in kakšna odločitev bo to, bomo pač spoštovali.

Hvala lepa.