Dobro jutro, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vsi prisotni!

Začenjam 5. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Luka Mesec zaradi službene odsotnosti, Tea Košir in Franc Breznik sta ostala v zastojih, imamo pa pooblastila za nadomeščanje:

Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanca Andreja Kosija, Jana Jerman poslanca Tomaža Laha in Metka Pešl Šater Mateja Graha.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta, in še enkrat vse lepo pozdravljam!

S sklicem ste prejeli dnevni red, naknadno ste 2. 6. 2026 prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda in sicer s točko 2.a Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalnih omrežjih, spremembi uredbe, imate napisano, mislim, da ni potrebno vse skupaj brati. Takšno razširitev določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej dnevni red današnje seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in razširitvijo.

In lahko preidemo na 1. točko dnevnega reda in sicer Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb ter razveljavitvi Uredbe.

In med nami pozdravljam ministra magistra Bojana Kumerja. Izvoli.

Hvala lepa, predsednica za besedo, dobro jutro vsem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred vami sta pravzaprav dva predloga stališč Republike Slovenije do zakonodajnih predlogov, ki jih imate na dnevnem redu, pod točko ena in pod točko dva, ki jih je Evropska komisija predstavila v okviru svežnja za evropska omrežja. In sicer najprej Predlog direktive glede pospeševanja postopkov izdaje dovoljenj in predlog nato revizije Uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, tako imenovano TEN-E uredbo. Namen predloga TEN-E uredbe je prispevati k pravočasnemu in predvsem učinkovitemu razvoju ter interoperabilnosti odporne energetske infrastrukture po vsej energetski uniji. Energetska omrežja imajo ključno vlogo pri oživitvi konkurenčnosti energetske unije oziroma Evropske unije ter zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo. Hkrati se razvoj energetskih omrežij srečuje z novimi izzivi. Elektroenergetska omrežja bodo morala zadovoljiti vse večje povpraševanje, povezano z elektrifikacijo končnih porab in predvsem s krepitvijo vodikovega ekosistema.

Prvotna TEN-E uredba iz leta 2013, ki je bila revidirana tudi že leta 2022, je omogočila, da se pod določenimi pogoji nekatere ključne čezmejne energetske infrastrukturne projekte med državami članicami prepozna kot projekte skupnega interesa. To so tako imenovani PCI projekti oziroma projekti vzajemnega interesa. Ti projekti med državami članicami in tretjimi državami so zelo pomembni, ker imajo vzajemen interes na nivoju celotne Evropske unije.

Pridobitev tega statusa razvijalcu projektov olajša pot pridobivanja dovoljenj in mu omogoči kandidaturo za pridobivanje financiranja iz naslova inštrumenta za povezovanje Evrope. Čeprav cilji uredbe TEN-E v veliki meri ostajajo veljavni, je namen predloga uredbe odpraviti nekatere pomanjkljivosti, da se zagotovi okvir, primeren za podporo razogljičenja konkurenčnega in odpornega energetskega sistema do leta 2050.

Predlog komisije tako uvaja naslednje spremembe: uvaja nove kategorije infrastrukture za krepitev fizične in kibernetske varnosti ter zaščite in učinkovitosti obstoječih omrežij. Olajšuje uporabo orodij za čezmejno delitev stroškov projektov energetske infrastrukture. Določa načela, ki jih mora nacionalni regulativni organ uporabljati pri čezmejni razporeditvi stroškov za te tako imenovane PCI oziroma PMI projekte. Poenostavlja in pospešuje postopke izdajanja dovoljenj za PCI oziroma PMI projekte. Vključuje zahteve, da za te projekte na področju električne energije velja samodejna domneva prevladujočega javnega interesa. Uvaja obveznost digitalizacije postopkov izdaje dovoljenj, kar bo seveda rezultiralo v hitrejšem končanju postopkov. Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi določa oziroma določi osrednji scenarij za sektorje električne energije, vodika in plina. Komisijo pooblašča, da usmerja postopek usklajevanja potreb k elektroenergetskemu sistemu, da bi ugotovila možne rešitve za neusklajene potrebe ter od operaterjev prenosnih sistemov zahteva, da za PCI oziroma PMI projekte, ki so pomembni za zmanjšanje preobremenjenosti povezovalnih vodov, rezervirajo 25 odstotkov prihodkov od prezasedenosti.

Republika Slovenija pozdravlja prenovo TEN-E uredbo, krepitev podpore EU na področju razvoja omrežij

skozi inštrument predlagane uredbe bo izjemnega pomena za doseganje energetsko podnebnih ciljev in krepitve strateške avtonomije Evropske unije, zato ukrepe, ki so predvideni v predlogu uredbe za uresničevanje tega cilja podpira. Slovenija tudi pozdravlja novo določbo, da za PCI projekte na področju električne energije velja samodejna domneva prevladujočega javnega interesa. Tudi sicer pozdravlja večjo jasnost postopkov izdaje dovoljenj in sodelovanja javnosti ter ob upoštevanju realnih rokov za izvedbo večje digitaliziranosti teh postopkov. V predlogu uredbe je Slovenija najbolj zadržana do postopka ocene stroškov in koristi za projekte s čezmejnim vplivom, predvsem pa do predloga obveznega odvajanja 25 odstotkov prihodkov iz naslova čezmejnih prenosnih zmogljivosti za financiranje PCI projektov. Pri zadnjem lahko Slovenija pokaže najmanj fleksibilnosti. Za nas je ključno, da ti prihodki ostanejo na voljo operaterjem v državah članicah, kjer so bili ti prihodki pobrani, in ne nujno za namen financiranja teh projektov. Hvala lepa.

Hvala ministru magistru Bojanu Kumru. Na 57. seji, 2. 6. 2026 je obravnavala gradivo tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja k tej točki prosim državno svetnico, gospo Eleno Zavadlav Ušaj, prosim.

Hvala predsednica za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Ja, Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je predlog stališča obravnavala 2. 6. in ga tudi podpira. Komisija se je seznanila, da je namen obravnave uredbe prispevati k pravočasnemu in učinkovitemu razvoju ter interoperabilnosti odporne energetske infrastrukture po vsej Evropski uniji. Komisija je v razpravi opozorila, da prenovljena uredba pomembno širi področje delovanja na vodikova omrežja, ki v Evropi še niso razvita. Zanimalo jo je, kakšna je predvidena vloga Slovenije pri oblikovanju evropskega vodikovega omrežja, kdo sodeluje pri pripravi strokovnih podlag in kako bodo usklajene nacionalne razvojne usmeritve z načrti EU? Opozorila je, da je področje vodika izjemno kompleksno, saj še ni jasno, kdo bo vodik proizvajal, kdo ga bo uporabljal in pod kakšnimi ekonomskimi pogoji. Komisija je nadalje izrazila podporo zadržanosti Slovenije glede delitve stroškov, saj gre za zelo velike investicije, pri katerih je treba zagotoviti enakopravno obravnavo vseh držav članic. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da se razvoj vodikove infrastrukture šele začenja in da bo najverjetneje sledil podobni poti, kot se je v preteklosti razvijalo plinsko omrežje. Na začetku bo razvoj temeljil predvsem na interesu industrije, postopnem oblikovanju trga in uvajanju tehnologij za proizvodnjo, transport in porabo vodika. Pojasnjeno je bilo tudi, da Evropska komisija podpira postopno vključevanje vodika v obstoječo plinsko infrastrukturo ter projekte, ki omogočajo večjo integracijo obnovljivih virov energije. Komisija se je v razpravi zanimala tudi za konkretne projekte skupnega interesa. Izpostavljeno je bilo, da je bil med uspešnejšimi slovenskimi PCI projekti 400 kilovotni daljnovod med Slovenijo in Madžarsko. V odzivu so med potencialnimi prihodnjimi projekti bili omenjeni črpalna hidroelektrarna Kozjak ter projekti pametnih omrežij in naprednega upravljanja elektroenergetskega sistema. Posebna pozornost je bila namenjena predlogu, da bi se 25 odstotkov iz naslova čezmejnih prenosnih zmogljivosti namenilo financiranju PCI projektov. V razpravi je bilo opozorjeno, da države članice v skupne projekte vstopajo z različno razvitimi omrežji, zato bi bilo treba pri porazdelitvi bremen in koristi upoštevati tudi njihova izhodišča. Komisiji je bilo pojasnjeno, da Slovenija zaradi svoje dobre povezanosti z regionalnimi energetskimi trgi ustvarja nadpovprečne prihodke iz čezmejnih prenosov, ki jih trenutno uporablja za razvoj omrežja in zniževanje omrežnin. Zato Slovenija zagovarja stališče, da bi morale države članice ohraniti večjo fleksibilnost pri uporabi teh sredstev.

Ob zaključku razprave je komisija poudarila, da mora Slovenija čim prej oblikovati jasno strategijo razvoja vodikovih koridorjev in uporabe vodika. Hkrati je bilo opozorjeno, da je uporaba obstoječih plinovodov za transport vodika s tehničnega in varnostnega vidika zahtevna ter da bo treba tem vprašanjem v prihodnje nameniti posebno pozornost. Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlog stališča podprla. Hvala.

Hvala, gospa državna svetnica.

Prejeli smo še eno pooblastilo, da poslanec Nedeljko Todorović nadomešča poslanca

Borisa Mijiča.

Odpiram razpravo, spoštovani kolegice in kolegi. Vidim, da ni interesa po razpravi, zato na glasovanje dajem predlog stališča, kot je objavljen na četrti strani prejetega vladnega gradiva. Ker imamo vsi gradivo pred sabo, mislim, da mu ni potrebno prebrati. In prosim, da preidemo na glasovanje, navzočih je 12 članic in članov, začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Glasovanje zaključujem, za je glasovalo deset članic in članov, proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je stališče sprejeto in s tem končujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. točko dnevnega reda - Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv glede pospeševanja postopkov izdaje dovoljenj.

Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru ter Odboru za infrastrukturo in energetiko in Odboru za okolje in prostor kot matičnima delovnima telesoma. Slednja ga nista obravnavala.

Prosim ministra magistra Bojana Kumra, da nam predstavi vsebino Predloga uredbe in zlasti tudi predlog stališča, izvoli.

Hvala predsednica, še enkrat, lep pozdrav vsem članicam in članom odbora!

Pred vami je torej predlog direktive glede pospeševanja postopkov izdaje dovoljenj, in sicer gre za spremembo direktive glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov energije, Direktive o skupnih pravilih notranjega trga električne energije ter Direktivo o skupnih pravilih notranjega trga plina iz obnovljivih virov zemeljskega plina in vodika.

Namen predloga je pospešiti izdajo dovoljenj za projekte na področju energetske infrastrukture, vključno s prenosnimi in distribucijskimi omrežji, skladiščenjem energije in polnilnimi postajami ter za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Večina deležnikov namreč pred dolgotrajno izdajo dovoljenj označuje kot glavno oviro pri hitrejšem razvoju omrežne infrastrukture, ki je pogoj za večjo stopnjo energetske samozadostnosti EU ter s tem zmanjšanje odvisnosti od uvoza drugih, cenovno po navadi dražjih ali pa vsaj nestanovitnih goriv. Cilj predloga je odpraviti ugotovljena ozka grla v postopkih izdaje dovoljenj, s katerimi se srečujejo projekti na področju energije iz obnovljivih virov in projekti na področju energetske infrastrukture, kot so elektroenergetska in plinska omrežja, skladišča in polnilne postaje, ki so ključnega pomena za vključitev energije iz obnovljivih virov v energetski sistem.

In sicer, da naštejem samo najpomembnejše. S skrajšanjem rokov in preprečevanjem nepotrebnih zamud v postopkih izdaje dovoljenj, z vključitvijo določb uredbe sveta o pospešitvi uvajanja energije iz obnovljivih virov s ciljno usmerjenimi spremembami, z uvedbo dodatne ciljno usmerjene prožnosti pri uporabi okoljskih pravil ter z uvedbo enotnega digitalnega portala na nacionalni ravni za izdajanje dovoljenj za omrežja, hranilnike in obnovljive vire energije.

Republika Slovenija pozdravlja predlog, saj se zaveda pomena hitrega razvoja omrežij in spodbujanja čistih energetskih tehnologij, s ciljem zmanjšanja uvozne odvisnosti ter s tem povečanja stopnje energetske samozadostnosti. Slovenija tudi nadaljuje, tudi nadalje ugotavlja, da gredo nekatere rešitve sicer v pravo smer, a hkrati poudarja, da bi prevelika kompleksnost novih določb lahko imela neželene negativne učinke na samo hitrost izdajanja dovoljenj. Pravna razdrobljenost in nejasnost določb namreč povečuje tveganja za različne interpretacije in posledično spore, kar lahko ima za posledico dodatne zamude pri izvajanju postopkov. Slovenija zato meni, da se moramo v direktivi izogibati podrobnim proceduralnim predpisom, določbe pa morajo biti zastavljene dovolj fleksibilno, da jih države članice lahko prilagodijo svojim lastnim nacionalnim potrebam.

Predloge, predloge Slovenija tako vidi predvsem kot nabor možnih ukrepov in poenostavitev, ki jih država članica lahko uporabi za dodatno pospešitev nacionalnih postopkov ob ustreznem upoštevanju specifik nacionalnega sistema in administrativnih praks. Dodatno delo pri prenosu zakonodaje lahko namreč predvsem za manjše države z manj kadrovskimi zmogljivostmi prinese znatne izzive pri izvajanju prenosa določb v nacionalno zakonodajo, posledično pa zamudo pri razvoju projektov v teku in zmedo za nacionalne razvijalce projektov.

Slovenija podpira splošni cilj digitalizacije postopkov izdaje dovoljenj, izražamo pa večjo fleksibilnost do rokov vzpostavitve enotnega digitalnega portala. Enako tudi

glede večje fleksibilnosti predlogov določb, ki vključujejo inštrument tihe odobritve organa, predvsem v smeri, da mora biti ta inštrument uveden kot možnost, ki ga države članice lahko uporabijo po lastni presoji, niso pa zaradi različnih pravnih sistemov /nerazumljivo/ k temu obvezane. Slovenija je tudi zadržana in bo izrazila večjo fleksibilnost glede smotrnosti uvedbe neodvisnega posrednika za spodbujanje dialoga med nosilci projekta in širšo javnostjo pri projektih na področju energije iz obnovljivih virov energije z nameščeno močjo nad deset megavatov. Slovenija tu predlaga, da se iz izraza "neodvisen posrednik" odstrani izraz "neodvisen" in razširi možnost imenovanja posrednika s strani vlagatelja ne le na države članice. Namen posrednika je že po osnovi naklonjen naložbam, s tem predlogom bi se radi izognili dodatnim birokratskim bremenom in ohranili odgovornost vlagatelja za sodelovanje z javnostjo, s čimer bi zagotovili pregledne vloge v postopku in maksimalno možno fleksibilnost v samem postopku.

Hvala.

Hvala ministru Kumru za predstavitev. Za predstavitev mnenja Državnega sveta prosim državno svetnico, gospo Eleno Zavadlav Ušaj.

Hvala za besedo.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta je obravnavala predlog stališča 2. 6. in ga tudi podpira. Komisija se je seznanila, da predlog direktive o pospeševanju postopkov izdaje dovoljenj spreminja tri evropske direktive, predlog direktive med drugim predvideva skrajšanje rokov za izdajo dovoljenj in ukrepe za preprečevanje nepotrebnih zamud v postopkih. Komisija je v razpravi izpostavila vprašanje učinkovitosti postopkov umeščanja energetskih objektov v prostor in pridobivanja potrebnih dovoljenj ter opozorila, da so postopki v Sloveniji pogosto zelo dolgotrajni, kar zavira razvoj obnovljivih virov energije. Kot primer je bila navedena postavitev vetrnic na območju Razdrtega, kjer je pridobivanje dovoljenj trajalo več let. Komisija je izrazila pričakovanje, da bo predlagana direktiva prispevala k hitrejšemu izvajanju energetskih projektov in zmanjšala možnosti za neupravičeno zavlačevanje postopkov zaradi posameznih interesov. Predstavnik predlagatelja je pojasnil, da predlog direktive ne prinaša revolucionarnih sprememb, temveč postopno izboljševanje obstoječih ureditev. Glavni poudarki so poenostavitev postopkov, večja učinkovitost upravnih procesov in uvedba načela vse na enem mestu, ki bi investitorjem omogočilo urejanje potrebnih soglasij in dovoljenj preko enotne kontaktne točke. Komisiji je bilo nadalje pojasnjeno, da direktiva spodbuja učinkovitejšo rabo že obstoječe infrastrukture in degradiranih območij. Posebna pozornost je namenjena projektom, ki nadgrajujejo obstoječe energetske objekte, na primer kombinacij sončnih in vetrnih elektrarn, ter hranilnikov energije na lokacijah, kjer je omrežna infrastruktura že vzpostavljena. V takšnih primerih naj bi bili postopki enostavnejši, saj so bile določene presoje vplivov na okolje že opravljene. Za manjše naprave predlog predvideva dodatne poenostavitve, vključno z omejitvami glede potrebnih dovoljenj in določitvijo rokov, v katerih morajo pristojni organi odločati o vlogah. Nadalje je bilo opozorjeno tudi na tveganje vse večje nepreglednosti zakonodaje. Ker predlagana direktiva posega v več različnih evropskih direktiv, bodo morale biti posledično spremenjene tudi različne nacionalne zakonodaje s področja obnovljivih virov energije, elektroenergetike in plina. To lahko po eni strani prispeva k hitrejšim postopkom, po drugi strani pa povečuje kompleksnost pravnega okvira. Sklepno je bilo poudarjeno, da predlagane spremembe sledijo cilju postopnega poenostavljanja in pospeševanja umeščanja energetskih projektov v prostor. pri čemer se bo uspešnost izkazala pri njihovem izvajanju v praksi. Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlog stališča podprla.

Hvala.

Hvala, spoštovana državna svetnica.

Spoštovane poslanke in poslanci, odpiram razpravo. Vidim, da ni interesa po razpravi, zato končujem razpravo in na glasovanje dajem predlog stališča kot je objavljen na četrti strani prejetega vladnega gradiva, glede na to, da je bil s strani ministra podobno predstavljen, po mojem ni treba še enkrat brati. Prav.

Navzočih je 13 članic in članov. Začenjamo z glasovanjem. Prekinjam glasovanje.

Glasujemo. Za je glasovalo 12, proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je stališče sprejeto. Hvala.

Prehajamo na 2.a točko dnevnega reda, Predlog

stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalnih omrežjih, spremembi uredbe direktive, odločbe in razveljavitvi uredbe.

Govorimo o aktih o digitalnih omrežjih. Gradivo smo prejeli od Vlade 28. 5. 2026 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njuno obravnavo v Državnem zboru je 12. 6. 2026. Ta predlog stališča smo uvrstili na današnjo sejo, ker je povezan z naslednjo točko dnevnega reda, saj je na programu zasedanja tudi točka, ki je vezana na akt o digitalnih omrežjih. Gradivo je bilo skladno z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve in javno upravo kot matičnemu delovnemu telesu slednjega ni obravnaval.

Prosim gospo Mojco Štruc, generalno direktorico Direktorata za digitalno družbo na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, da nam predstavi vsebino predloga uredbe in zlasti predloga stališča.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsedujoča. Spoštovani člani odbora in drugi udeleženci seje. Pred vami je torej predlog stališča Republike Slovenije k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalnih omrežjih, ki ga je Vlada potrdila 28. maja.

Naj uvodoma pojasnim, da gre za zakonodajni akt, ki ga je Evropska komisija predložila v obravnavo v začetku letošnjega leta in s katerim želi posodobiti in poenotiti evropska pravila za elektronske komunikacije. Predlog uredbe nadomešča direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah in hkrati spreminja nekatere druge zakonodajne akte Evropske unije na tem področju ter s tem vzpostavlja enoten pravni okvir na področju digitalnih omrežij. Evropska unija želi s predlaganim zakonodajnim aktom doseči cilje programa politike Digitalno desetletje 2030, ki je povezljivost prepoznal kot ključno za digitalno preobrazbo in kjer je cilj na tem področju do leta 2030 zagotoviti univerzalno gigabitno širokopasovno povezavo in 5G na poseljenih območjih.

Republika Slovenija v predlogu stališča uvodoma pozdravlja predlog akta in cilje, ki jih pri tem zasleduje Evropska unija. Ob tem pa opozarjamo na posamezne vidike predloga, ki jih je treba skrbno preučiti in nasloviti tekom postopka sprejemanja akta. S ciljem doseganja večje povezljivosti in kakovosti storitev podpiramo prehod na gigabitna omrežja ter postopno opuščanje bakrenih omrežij, ob hkratnem poudarku na trajnostnem upravljanju materialov in virov. Ponovni uporabi infrastrukture in zmanjševanju okoljskih vplivov gradnje. Republika Slovenija podpira enoten in sodoben regulativni okvir ter krepitev odpornosti, varnosti in zanesljivosti omrežij. Pri tem si bo prizadevala za jasno razmejitev pristojnosti med nacionalnimi regulativnimi organi in pristojnimi nacionalnimi organi za kibernetsko varnost ter sorazmeren in ustrezno varovani obseg zbiranja občutljivih podatkov o digitalni infrastrukturi. Čeprav podpiramo namero po poenostavitvi postopkov splošne odobritve se ne strinjamo s predlaganim mehanizmom enotnega dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev. Republika Slovenija si bo tako prizadevala za ohranitev trenutnega sistema splošne odobritve, saj bi predlagana ureditev lahko nesorazmerno povečala administrativno obremenitev nacionalnih regulativnih organov brez jasno izkazane dodane vrednosti. Podpiramo tudi okrepljeno evropsko usklajevanje na področju upravljanja radiofrekvenčnega spektra in številskega prostora ter vzpostavitev skupnega okvira za satelitske okvire. Republika Slovenija ob tem poudarja, da mora ta radio frekvenčni spekter in številski prostor še naprej, kot omejena naravna dobrina, ostati v lasti vsake države članice in ne skupni evropski vir. Posledično si bo Republika Slovenija prizadevala, da določanje plačil za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in letnih pristojbin za kritje administrativnih stroškov ostane v pristojnosti vsake posamezne države članice. Na področju spektra si bo Republika Slovenija prizadevala tudi za ureditev, da se harmoniziran radiofrekvenčni spekter za brezžične širokopasovne storitve podeli za največ 30 let in se nato na novo podeli. Nasprotujemo avtomatičnemu podaljšanju pravic in se zavzemamo za ohranitev dosedanje ureditve.

V stališču posebej izpostavljamo tudi podporo uveljavitvi močnejše vloge Evropske komisije pri izvajanju ukrepov za učinkovito reševanje čezmejnega škodljivega motenja med državami članicami.

Nadalje si bomo prizadevali za ohranitev dosedanjega sistema financiranja univerzalne storitve, ki državam omogoča izbiro med financiranjem univerzalne storitve iz državnega proračuna ali pa financiranjem iz kompenzacijskega sklada, v katerega prispevajo operaterji. Po mnenju Republike Slovenije bi morale države članice imeti tudi možnost ohraniti ali uvesti višjo raven varstva pravic končnih uporabnikov. V okviru obravnave

akta si bomo tako prizadevali, da ne bo prišlo do poslabšanja pravic končnih uporabnikov. Predlog akta predvideva šestmesečni rok za začetek uporabe uredbe, ki ga Republika Slovenija ne podpira. Prizadevali si bomo za začetek uporabe uredbe v 18 do 24 mesecih po sprejemu, kar bo omogočilo pravočasno in kakovostno prilagoditev nacionalne zakonodaje.

Spoštovani, predlagam, da predlog stališča podprete. Hvala.