Spoštovani člani, članice in člani obeh odborov, vabljeni ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 1. nujno sejo Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide.

Na seji kot nadomestne članice in člani Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide s pooblastili sodelujejo naslednji poslanke oziroma poslanci: Nataša, Natašo Sukič nadomešča... Nataša Sukič nadomešča Luka Mesca, Janja Sluga nadomešča Lucijo Tacer Pavlin, Žan Mahnič nadomešča magister Karmen Furman, Andrej Kosi nadomešča Antona Štrubeja in Sara Žibrat nadomešča Matejo Čalušić.

Besedo dajem predsedniku Odbora za notranje zadeve in javno upravo, Žanu Mahniču, ki bo v nadaljevanju vodil današnjo sejo skupnih odborov.

Hvala predsednik.

Lep pozdrav vsem skupaj, posebej še članicam in članom Odbora za notranje zadeve in javno upravo!

Nekaj pooblastil je, in sicer Barbaro Levstik Šega nadomešča Mojca Žnidarič, Janeza Ciglerja Kralja Aleksander Gungl in pa Antona Šturbeja Andrej Poglajen.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za demografijo nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Tako da kar prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo zahteve Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za oceno ustavnosti 8. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in 29. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Dobili smo tudi gradivo, ki ga ne bom posebej našteval, ker ga imate verjetno v mapah, tako da... Vabili smo Ministrstvo za finance in pa Zakonodajno-pravno službo k tej točki dnevnega reda.

Tako da bi v bistvu kar dal najprej besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistrici Sonji Bien Karlovšek, izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je na podlagi 13. člena Zakona o Državnem zboru in prvega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora pripravila mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti 8. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ter 99. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki jo je, to zahtevo je vložila Varuhinja človekovih pravic.

V pisnem mnenju, ki smo ga izdali 13. maja 2026, so navedeni podrobni argumenti iz katerih izhaja, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z načelom pravne države in prepovedjo povratne veljave predpisov, pravico do zasebne lastnine, pravico do socialne varnosti, pravico do dostojanstva in varnosti, posebnega varstva otrok ter tudi, da ni v nasprotju s prepovedjo diskriminacije.

Glede na to je v zaključku mnenja zavzeto stališče, da zahteva za oceno ustavnosti ni utemeljena. Hvala.

Hvala predstavnici. Želi besedo minister, ki opravlja tekoče posle? (Da.)

Gospod Boštjančič, izvolite.

Hvala lepa, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana predsednika!

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je vložil zahtevo za oceno ustavnosti 8. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in 29. člena, 99. člena Zakona o starševskem varstvu

in družinskih prejemkih zatrjuje kršitev več členov Ustave Republike Slovenije in sicer od načela pravne države, prepovedi retroaktivnosti, pravice do zasebne lastnine, načelo socialne države do kršitve prepovedi diskriminacije. Vlada meni, da je izpodbijani ureditvi 8. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in 99. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemnikih ni mogoče očitati neustavnosti. Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti v 8. členu ureja odstop od Zakona o davčnem postopku glede izjeme od izvzetja iz izvršbe, in sicer je v prvem odstavku navedenega člena določeno, da ne glede na 3. točko 159. člena Zakona o davčnem postopku iz davčne izvršbe za izterjavo drugih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, niso izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči, do katerih je upravičen posameznik, ki ima zapadle neplačane denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ. Za katere so bili v obdobju dveh let pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo. Vlada ocenjuje, da je ureditev 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je terjala javna korist, ki zasleduje zmanjšanje splošne kriminalitete na področju kaznivih dejanj in prekrškov, ter ponovno vzpostavitev javnega reda in miru v lokalnem okolju ter zaupanja v pravni red s strani posameznikov, ki spoštujejo predpise in izpolnjujejo svoje obveznosti. Z zakonom sprejeti ukrepi, s katerimi se preprečuje ravnanja, ki jih tudi širša skupnost šteje za nedopustna in neprimerna, so po mnenju Vlade primerni in nujni za dosego opisanih ciljev zakona, pri tem pa poudarja, da zakonodajalec ni imel na razpolago nobenih drugih učinkovitih sredstev, in da so bili vsi dosedanji milejši ukrepi neučinkoviti. Vlada meni, da ima legitimni razlog za sprejem takšnega ukrepa, s katerim posega v pričakovanja storilcev ponavljajočih kršitev. Posamezniki, posameznik, ki znova in znova krši predpise in ne poravna obveznosti iz naslova ponavljajočih kršitev, se ne more zanašati na to, da država ne bo sprejela ukrepov, s katerimi bi izterjala pravnomočno ugotovljene obveznosti.

Vlada tudi meni, da določba drugega odstavka 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti v zadostni meri varuje prejemnike denarne socialne pomoči, ki bi bili zaradi rubeža sredstev v preživetveni stiski, saj z dodelitvijo te pomoči v naravi omogoča zadovoljevanje življenjskih potreb v višini, ki omogoča eksistenčni minimum. Poleg tega pa imajo dolžniki glob z obročnim odplačevanjem zagotovljene možnosti podaljšanega odplačevanja dolga. Pomembno je upoštevati, da prekrške storijo storilci s ponavljajočimi ravnanji kršenja predpisov, kar pomeni, da bi se s spremembo svojega ravnanja lahko izognili kaznim za te prekrške in iz njih izhajajočim pravnim posledicam, posledicam izvršbe na socialne prejemke. Storilci ponavljajočih prekrškov, ki ne plačajo globe in stroškov postopka ter se zoper njih vodi neuspešna prisilna izterjava, zbujajo vtis, da mora družba takšno ravnanje tolerirati kot sprejemljivo. Ponavljanje prekrškov spodbuja občutek neenakosti in zmanjšuje zaupanje v pravni red in ravnanje v skladu z njim. Treba je izpostaviti, da so pred zadržanjem izvajanja te določbe s strani Ustavnega sodišča Republike Slovenije Rezultati prikazani v preliminarnem poročilu, poročilu predsednika strokovnega sveta Vlade Republike Slovenije za evalvacijo izvajanja Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in podatki Finančne uprave Republike Slovenije o povečanem številu obročnih plačil s katerim se je odložilo ali zadržalo izvrševanje rubeža, kazali na učinkovitost izpodbijanega ukrepa iz 8. člena zakona oziroma nove ureditve izpolnjevanja obveznosti iz naslova neplačanih glob. Upoštevaje navedeno Vlada meni, da v izpodbijani ureditvi 8. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in 99. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ni mogoče očitati neustavnosti.

Hvala lepa.

Hvala, gospod Boštjančič.

Sedaj pa odpiram razpravo za članice in člane obeh odborov. Kdo želi besedo?

Andrej Poglajen, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Zdaj v Sloveniji živimo v demokratični državi. Temelj demokracije kot tak je, bom rekel, zapisan oziroma baziran na našem največjem pravnem aktu na Ustavi Republike Slovenije, pa vendar, spoštovane kolegice in kolegi, Ustava

poleg pravic prinaša tudi dolžnosti. To je tisti glavni temelj, na katerem je zgrajena demokratična družba. In v dani zahtevi za ustavno presojo s strani Varuha človekovih pravic vidim odklonsko ravnanje od tega ravnovesja pravic in dolžnosti. Zakaj? Govorimo tako, kot je minister, ki opravlja tekoče posle, povedal o tem, da gre za posameznike, posameznice, ki svoja dejanja ponavljajo, za ponavljajoče se dogajanje. Torej, če še bolj plastično ponazorim. Gre za tiste posameznike, ki iz davkoplačevalskih sredstev, se pravi iz državne blagajne blagajne prejemajo socialno podporo, torej s strani vseh, ki vplačujemo davkoplačevalsko blagajno. In potem s svojimi ravnanji kršijo neke, bom rekel, norme družbe, ki je zapisana v zakonodaji. Tak posameznik zlorablja pravice, ne uveljavlja pa dolžnosti do slovenske družbe, tak posameznik nima, ne bi smel imeti pravice, da so njegovi socialni prejemki nedotakljivi. Glejte, kdor v demokraciji vidi samo pravice, ne pa tudi dolžnosti, ne razume, ne razume bistva demokracije. Taka oseba zlorablja kar demokracija prinaša. Ne spoštuje pa tega, kar bi moral sam prispevati k temu, da demokratična družba funkcionira. Tak posameznik je s svojimi ravnanji, namernimi ravnanji, če so ponavljajoča, seveda breme družbe, breme davkoplačevalske blagajne, breme socialne blagajne. Ne prispeva pa k temu, da bi s svojimi dejanji ravnal tako, kot zakonodaja ureja družbeno ravnanje v Sloveniji. In zato, bom rekel, se nikakor ne morem strinjati, da taka sprememba zakonodaje, ki je bila podana, torej, da so tudi ti socialni transferji za te, ki ponavljajo odklonska ravnanja lahko predmet izvršbe. Nikakor se ne morem strinjati s tem, da ne bi to bilo v neskladju z Ustavo. Kajti še enkrat, bistvo Ustave Republike Slovenije je ravno to, da demokracija poleg pravic prinaša tudi dolžnosti. In vsak, ki meni drugače, meni, da je očitno za nekatere dovoljeno, da uživajo samo pravice, ne spoštujejo pa dolžnosti, ki jih imajo do države in do vseh, ki z državo soustvarjamo, predstavljamo in ki se ravnamo skladno z zakonodajo. Tako da še enkrat. Ne strinjam se in ne morem se strinjati s to zahtevo Varuha človekovih pravic. Kajti gre za nekaj, kar, bom rekel, je tudi v tujini ustaljena praksa, od Nemčije, Avstrije, Francije, Španije, Portugalske, Italije in tako naprej. Vse te države poznajo to možnost, da so lahko socialni transferji tudi predmet izvršbe.

Torej, spoštovane kolegice in kolegi, ta zahteva varuha, še enkrat, se mi ne zdi v skladu s tem, kar bi slovenska ustava, kar je slovenska ustava, kar je v svoji biti in kar bi morali tudi mi kot poslanci Državnega zbora zagovarjati.

Hvala. Naslednja je na vrsti gospa Nataša Sukič, izvolite.

Hvala predsedujoči. Poglejte, v Levici smo jasno povedali že ob sprejemanju Šutarjevega zakona, kaj si mislimo o tem izjemno spornem zakonu, o spornem v večih segmentih, med njimi tudi na tem segmentu. Kajti, oprostite, ne mi govoriti o pravicah in dolžnostih. Tukaj gre za poseg v socialne transferje, torej najbolj ogrožene socialno ranljive posameznike. In če je nekdo prekrškar, dela prekrške prometne v družini, ne morejo potem otroci in tako naprej biti lačni zaradi tega, tako da to je nezaslišano in tukaj ima seveda varuhinja prav. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je bilo ves čas na stališču, da gre za pretiran poseg v temeljno pravico do socialne varnosti. Gre tudi za neenako obravnavo. Tisti, ki imajo dohodek iz dela, je minimum tega dohodka zavarovan pred izvršbo zaradi glob. Medtem ko Šutarjev zakon dovoljuje, da se ta minimum odreče prejemnikom socialne pomoči. Mislim, že samo to poglejmo in to je prav nezaslišano. Ministrstvo za delo, socialne zadeve se je v pogajanjih s Furs in bankami sicer doseglo, da se je poseg v socialno pomoč omejil. Pa vendar se samskim prejemnikom DSP po zakonu še vedno lahko

vzame celotno pomoč. Torej, kot rečeno, pozdravljamo dejstvo, da je varuhinja zadržala izvajanje tega člena in pričakujemo tudi, da se bo ugotovila neustavnost tako iz vidika posega v sredstva za preživljanje kot iz vidika neenake obravnave napram osebam, ki imajo dohodek iz dela, kar sem povedala uvodoma. Take rešitve iz prekrškarjev dobesedno delajo kriminalce. Država ima za take primere na voljo - ja, glejte, mislim, prometni prekršek še ni kriminal - ukrep uklonilnega zapora, kar bi morala biti v tem primeru ustrezna sankcija. Prav tako se je v isti koš vrglo osebe, ki imajo recimo tri prekrške v roku dveh let in tiste, ki jih imajo sto recimo. Na popolno neprimernost tega ukrepa so opozorili tudi vsi na področju socialnega dela, ampak pač ne poslušate, noben ne sliši - ne prejšnja koalicija v odhajanju ne opozicija, ki prihaja zdaj v koalicijsko vlogo. Poceni moraliziranje. Vsakemu se lahko seveda zgodijo trije prekrški v dveh letih. Menda ne boste rekli, da ne, še celo vam, spoštovana poslanka, gospoda? Če gre pa za mamico samohranilko ali osebo s težavami v duševnem zdravju ali za brezdomno osebo, takem se po tem zakonu vzame sredstva za preživljanje in tu bi se morali seveda najti drugi ukrepi, ki bi ciljali resnično na tiste, za katere se je izkazalo, da imajo sto in več neplačanih glob. Ne mi enačiti tega. Dve, tri je prekrške ali pa sto neplačanih glob. Ne pa, da smo povozili pač enostavno povzročili veliko stisko pri osebah, ki enostavno niso mogle poravnati globe, kajti tudi to se zgodi. Preprosto ne morejo poravnati globe, ker nimajo denarja naredijo pa mali prekršek. Recimo po / nerazumljivo/ se peljejo 45, 40 na uro pa dobijo kazen, a ne? Tebi recimo, ko imaš dohodek iz dela - če bi prosim, me ne bi prekinjali, medtem ko govorim. Hvala lepa -, skratka, če bi dobila izvršbo, bi ti morali na TRR pustiti minimalno plačo recimo nam, ki smo iz dela in cirka 150 evrov za vsako osebo, ki jo preživljamo in pri teh ne prejemnikih socialne pomoči, pa drugače. Mislim, to je sramota, dobesedno. Ta zakon je seveda za prejemnike socialne pomoči določil, da se lahko vzame celotna torej socialna pomoč. In oprostite, spoštovane poslanke in poslanci, pa kako morate na ta način razmišljati? Kako morate na ta način delati razliko, že samo, ko sem vam pojasnila med tistimi, ki delajo in med tistimi, ki so prejemniki socialne pomoči? Kako in zakaj? In zato ima seveda varuhinja prav. In mi bomo seveda odločno glasovali proti mnenju, da so členi zakona skladni z Ustavo, kajti niso.

Hvala lepa.

Zaenkrat smo še socialna država, baje po ustavi.

Hvala, kolegica.

Repliko ima kolega Poglajen.