Tako, ura je deset, torej bomo začeli 1. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ, na kateri sta dve točki.

Na začetku pa vas obveščam, da so zadržani in se seje komisije ne morejo udeležiti oziroma ne more udeležiti, to je poslanec gospod Matjaž Han. Imam še dve pooblastili, se pravi gospa Lucija Tacer Perlin nadomešča gospo Andrejo Rajbenšu in gospod Aleš Hojs naj bi nadomeščal gospoda Andreja Poglajna, tako da verjetno se nam bo še pridružil, v vsakem primeru dobrodošel. Tako da.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen takšen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Tako, da prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je Poročilo o delu Računskega sodišča za leto 2025.

Komisija poročilo obravnava kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Računsko sodišče je poročilo Državnega zbora prejelo, 14. aprila 2026, predložilo na podlagi 5. člena Zakona o Računskem sodišču. K tej točki je vabljena posebej predsednica Računskega sodišča, ki je z nami in jo lepo pozdravljam in tudi oba ostala člana iz Računskega sodišča, lepo pozdravljam.

Tako, da besedo za predstavitev poročila o delu za leto 2025 dajem najprej predsednici Računskega sodišča, gospe Jani Ahčin, izvolite.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj, spoštovana predsednica, spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ!

Glede na to, da smo na prvi seji skupaj prvič in glede na to, da tako Komisija za nadzor javnih financ kot tudi Računsko sodišče oba skrbita za pravilno in smotrno porabo javnih sredstev, bi želela izpostaviti to, da smo v dosedanjih sklicih vedno zelo dobro sodelovali in računam na to, da bomo dobro sodelovali tudi v naprej. Računsko sodišče ima Komisijo za nadzor javnih financ za eno izmed najbolj pomembnih teles Državnega zbora in zato je za nas sodelovanje z vami res izredno pomembno. Glede na to, da smo na prvi seji in glede na to, da tudi morda ne veste vsi vse o Računskem sodišču, bi rada na začetku v letošnjem letu predstavila poročilo o delu Računskega sodišča na majčkeno drugačen način, najprej kdo smo, koliko nas je, kaj delamo. In tako kot je že predsednica Komisije za nadzor javnih financ omenila, sta z mano danes tudi moja oba namestnika, se pravi mi trije sestavljamo senat Računskega sodišča. Na moji desni je moja prva namestnica magistra Maja Bilbija in na moji desni, moj drugi namestnik magister Aleksej Šinigoj.

Kadarkoli se bo le dalo, bomo na sejah, ki jih boste sklicali, prisotni tako, da bo vsaj eden od nas treh zraven, seveda pa potem tudi ostali strokovni sodelavci, ki bodo pač pokrivali določeno tematiko. Ravno zaradi tega, ker sem rekla, da je to sodelovanje z vami izredno pomembno.

Sicer je Računsko sodišče ustavni organ, neodvisen, ta neodvisnost se kaže na več načinov, ki je bila pa v preteklih letih morda tudi kdaj, bom rekla, okrnjena, tako na področju dodeljevanja nalog kot tudi na področju odvzema javnih financ, ampak ne glede na to mislim, da smo skupaj dobro rešili vse zadeve, ki so bile do sedaj pred nami, oziroma za nami in da bomo tudi v prihodnje dobro delali. Na Računskem sodišču nas je sedaj, na dan 31. 12. 125, od tega je 60 procentov revizorjev. Kaj naredimo, naredimo na letni ravni okoli 60 revizij, okoli sto svetovanj. Naredimo okoli 20 seminarjev, na katerih, na katere se, na katerih javni sektor seznanjamo z našimi ugotovitvami in napotki.

V lanskem letu

smo začeli delati na podlagi nove strategije. Če boste pogledali v letnem poročilu, je tudi lepo grafično orisana kaj so naši cilji, na podlagi katerih vizij, na podlagi katere vizije, poslanstva in ciljev delujemo. Kako pride sploh do tega, da mi opravimo kakšno revizijo, ker revizijska, izvajanje revizijske pristojnosti je naša osnovna naloga je, ni to, da se mi razmislimo kaj bomo delali, ampak nam zakon natančno določa, kakšne so naše zakonske revizije, ki jih moramo po zakonu narediti in katere so potem tiste, ki jih potem moramo na podlagi nekih pobud in predvsem važne so pobude Državnega zbora in delovnih teles. Vsako leto moramo v program dela vključiti pet pobud, ki jih dobimo s strani Državnega zbora oziroma s strani poslancev, delovnih teles in to tudi naredimo, ne vse, ampak dobimo jih več, ampak potem jih na podlagi analize tveganja, ocene, kriterijev, ki jih imamo, potem uvrstimo v naš program dela. In tista pobuda, ki ste jo vi predlagali, je potem tudi, ko je poročilo izdano, to poročilo poslano v Državni zbor in tudi piše v tem poročilu, je bila obravnavana pobuda Državnega zbora ta in ta. Niso vse pobude, bom rekla, najbolj kvalitetne. Včasih so preveč splošne, ne ve človek, kje bi prijel, a ne, tako da mogoče bi bilo fajn vedno tudi premisliti, ali je glede izvedljivosti posamezne ponudbe tako, da bomo vsi, bom rekla, stremeli k istemu cilju, da dobimo take tarče, da dobimo takšne revizije, s katerimi tudi ugotovimo največje učinke. Na letni ravni naredimo okoli 60 revizij kot sem rekla, delamo jih tako doma kot tudi v tujini. Kaj to pomeni? V lanskem letu, v letu 2025 smo bili izredno počaščeni, kar nas je Evropsko, Evropsko računsko sodišče povabilo, da smo sodelovali v reviziji njihovega dela, njihovega delovanja. Temu se reče pireviju, tako da smo skupaj s Švedsko, Kanado in Švico naredili to poročilo, ki je bilo potem obravnavano seveda tudi na Evropskem računskem sodišču in smo, ocenjujemo, da smo bili zelo uspešni. Naš prispevek je pohvalil tudi sam predsednik Evropskega računskega sodišča, Tony Murphy.

Druga revizija, ki je bila delana, bom rekla tudi kot mednarodna je bila delana v okviru Intosaja, to je mednarodna organizacija revizijskih inštitucij za okoljsko revidiranje in tukaj smo naredili eno revizijo, ki je bila tudi vključena v mednarodno primerjavo, in sicer prilagajanje podnebnim spremembam. Sicer smo pa v Sloveniji naredili tako kot vsako leto vse tri državne blagajne, vse tri blagajne financiranja, se pravi državno zdravstveno, pokojninsko, neko določeno število občin, delali smo prečne revizije plač, delali smo prečne revizije podpornih dejavnosti na javnih zavodih, pod lupo smo vzeli tudi nekaj javnih komunalnih podjetij. Lotili smo se načrta za okrevanje in odpornost. Lansko leto so bile seveda prisotne tudi še volitve poslancev v Evropski parlament in same politične stranke. Verjetno sem še kaj spustila, ampak bom rekla, to so bile tiste, s katerimi smo se največ ukvarjali. Na koncu posamezne revizije pa, kot veste, podamo ali priporočila ali pa ukrepe, poleg mnenja. Mnenje je lahko pozitivno, s pridržkom ali negativno. V lanskem letu je bilo kar nekaj pozitivnih mnenj dano, pa tudi ostalih. In sicer priporočila, ki jih dajemo niso obvezujoča, medtem ko ukrepi pa so. Tako da lahko napovem, da sem vsem ministrom tega sklica zdaj tudi pisala, poleg čestitke zraven tudi predlog za srečanje, na katerem bi vse ministre seznanila z dosedanjimi ugotovitvami na njihovem področju in ukrepi, ki jih morajo narediti na podlagi zahteve Računskega sodišča. Moram reči, da so se nekateri ministri že odzvali, tako da prvi sestanki so že v naslednjem tednu. Predstavitve naših poročil so seveda vedno tudi ali na KNJF takrat, kadar je to ta tema, ki vas, ki obravnava to komisijo oziroma je pobuda z vaše strani, ali na kakšnih drugih delovnih telesih, odvisno ali je to za kulturo ali je to za zunanje zadeve, za Evropske zadeve, v glavnem smo bili prisotni na večih teh sejah v lanskem

letu.

V revizijah, revizije selekcioniramo tudi po posameznih področjih, tako da imamo 18 tematskih področij, kamor te revizije uvrščamo. Hkrati pa jih v skladu z usmeritvami, ki jih je dala mednarodna organizacija INTOSAI, uvrščamo tudi med SDG-je ... Cilje trajnostnega razvoja, se opravičujem, med cilje trajnostnega razvoja. Tako da vsako revizijo, ki je kakorkoli povezana s temi cilji trajnostnega razvoja, tudi na to vežemo. Seveda niso vse naše revizije, ki jih delamo, vezane na cilje trajnostnega razvoja, vse ostale, vse revizije pa so seveda vezane na ta tematska področja, ki jih imamo.

Omenila sem že, da smo v lanskem letu dali tudi sto, okoli sto svetovanj, naredili sto svetovanj uporabnikom javnih sredstev. Kdo nas največ sprašuje? Največ nas sprašujejo občine, javni gospodarski zavodi in v lanskem letu je bilo seveda veliko vprašanj na temo volitev, pa političnega sistema. To pa velja tudi za letošnje leto, to bomo pač v naslednjem letu povedali, ampak dejansko, kadarkoli so volitve, se organizatorji volilnih kampanj v veliki meri obračajo na nas, kar je tudi prav, zaradi tega, da se zmanjša število napak.

Za konec bi mogoče predstavila samo še to, da katere so tiste stvari, ki jih ugotavljamo v revizijah iz leta v leto, pa niso še dovolj dobro pokrite oziroma se napake še vedno kar ugotavljajo. In sicer se izboljšuje, v okviru se izboljšuje, ampak še vedno napake ostajajo. Tako na primer ugotavljamo, da nekateri javni zavodi na področju zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter institucionalnega varstva starejših najemnine od državnega premoženja še vedno evidentirajo v svojih knjigah kot svoje prihodke, namesto da bi jih nakazali v proračun države, ki je lastnica premoženja, in to zahteva tudi zakon, a ne. Smo. Na to temo smo vladi že priporočili, da naj od ministrstva pridobi podatke o obsegu oddajanja tega premoženja in opredeljenih prihodkih od najemnin ter prouči razloge za neizvajanje zakona ter ustrezno ukrepa. Moram reči, da se tukaj se stvar majčkeno premika, ampak je pa še vedno to kar problem, tako da ne moremo reči, da je že rešen. Druga zadeva, ki je bila vedno aktualna v letošnjem proračunu, pa bom rekla, v Iprotu tega razkritja ni bilo, ampak iz splošne rezervacije je bilo proračunskim sredstvom iz leta v leto zagotovljenih več sredstev za namene, za katere smo ocenili, da bi jih bilo mogoče oziroma mogoče oziroma bi jih bilo treba vnaprej načrtovati. V letošnjem letu tega razkritja ni, ker je pač Vlada v tem delu sprejela neko pravno podlago, vendar vseeno priporočamo, zdaj v bistvu razkrijem že kaj piše v poročilu, a ne, da se morda predlaga, da se sistemska ureditev na tem področju še uredi. No, ampak bom rekla, to je bilo vsakoletno, vsakoletna težava, precej velika. Vsako leto imamo težave tudi na področju plač. Zakaj je toliko napak na področju plač, zakaj toliko napak na področju javnih naročil, povezujemo s tem, da sta obe dve zakonodaji izredno kompleksni, da sta predmet kar naprejšnjega spreminjanja, prilagoditev in potem napake izhajajo iz tega naslova. Za konec je pa tista, kar je pa mogoče še najbolj pomembna in jo tudi jo polagam na srce tudi bodoči oziroma sedanji Vladi, da nameni močnejši nadzor. Želimo, da bi ministrstva nad posrednimi proračunskimi uporabniki oziroma nad poslovanjem pravnih oseb, ki prejemajo proračunska sredstva, namenili več nadzora. Tega nadzora ni. Ministrstva sicer delajo nekaj aktivnosti za izboljšanje nadzora, vendar to ni še ustrezno. Gre se pa tukaj predvsem za področja zdravstva, izobraževanja in znanosti. Tako da to bi bila tista, tiste ugotovitve, ki se pojavljajo iz leta v leto.

Mislim, da sem na kratko predstavila naše delo v preteklem letu. Če so kakršnakoli vprašanja ali pa kaj nisem dosti dobro pojasnila, smo pa na razpolago vsi trije. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Bi želela mogoče še namestnika, karkoli dodati? Ne v tej fazi. Hvala.

Torej zdaj lahko gremo na razpravo poslank in poslancev,

tako da prosim, da se k razpravi prijavite. Gospod Gladek, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav tudi predsednici Računskega sodišča in obema namestnikoma ter predstavnici Vlade oziroma Ministrstva za finance. Zdaj ste vi, vi ste v svoji predstavitvi parkrat omenili, da ste povprečno naredite 60 revizij. Očitno ste bili lansko leto malo bolj pridni, ker tukaj piše, da ste jih naredili 98, tako da.../oglašanje iz klopi/ no, okej. Aha, se opravičujem no, okej. No, kot ste napisali, ja, izdali ste 50 revizijskih revizijskih poročil in 20 porevizijskih poročil in tako naprej, pa da nam teh statističnih podatkov navajal, saj so noter v poročilu. Zdaj v svoji predstavitvi ste tudi rekli, da je, da je bilo nekaj, nekaj mnenj tudi pozitivnih. Zdaj, če sem bil, če sem natančen oziroma če sem prav prebral, je bilo 49 izrečenih mnenj, od tega je bilo 12 pozitivnih kar, bom rekel, ni prav optimistično, glede na to, ne, ne govorim zdaj, da je to vaše slabo delo, ampak dejansko je očitno toliko, toliko težav. Pa je moje vprašanje. Če to kaže na ponavljajoče sistemske težave pri poslovanju uporabnikov oziroma pri porabi javnih sredstev, da je glede na število revizij oziroma izdanih odločb relativno majhen delež, bi rekel, pozitivnih mnenj z vaše strani.

Potem drugo vprašanje. Kako vi kot Računsko sodišče spremljate izvedbo popravljalnih ukrepov po zaključku revizije? Zdaj, v poročilu ste navedli, da je bilo od 302 zahtevanih ukrepov 276 izvedenih že med izvajanjem revizij. Kako vi zagotavljate, da ti ukrepi niso zgolj formalni oziroma imate orodja, da lahko, bom rekel, bdite nad tem, da niso ti ukrepi zgolj formalni, ampak tudi dolgoročno učinkoviti?

Zdaj, eno, mogoče ena pobuda oziroma vi ste rekli oziroma ne piše v poročilu, da ste 384 pobud za revizije prejeli. Zdaj, zanima me, kako se vi odločate, katere pobude? Prej ste malo omenili, da pri nekaterih ne veste, kako bi se lotili, ki so mogoče malo, bi rekel, nedorečene. Kako se vi odločate, katere pobude bodo vključene v vaše delo? Pa po mojem mnenju bi bilo mogoče smiselno v teh poročilih oziroma da bi državni, tudi Državni zbor tudi seznanili tudi s pobudami, ki niso bile sprejete v vaše postopke, bom temu rekel, da bi mogoče bili malo, da bi imeli tudi tukaj nek vtis kaj dejansko, bi rekel, se predlaga za revizijo, pa kaj vi dejansko potem tudi revidirate.

Zdaj pa še ena stvar, navedli ste, da imate, da je bilo, mislim da konec lanskega leta 125 zaposlenih. Od tega dela 63 odstotkov zaposlenih na področju izvajanja revizij. Pa me zanima, prej ste sicer malo omenili, da ste pod prejšnjo vlado imeli tudi določene zaplete, kar se tiče financiranja, kar vam je mogoče malo onemogočalo, bom rekel, normalno, normalno delo. Pa me zanima, ali ta kadrovska struktura po vašem mnenju vam zadošča za vaše delo oziroma da se, da se konkretno odzovete na, bi rekel, vse predloge? Po drugi strani pa navajate tudi, da uvajate umetno inteligenco. Pa me zdaj zanima tudi ta del, se pravi, okej, umetna inteligenca. Po eni strani lahko računamo, da razbremeni, bi rekel, zaposlene v določenih, bom rekel, opravilih. Ampak po drugi strani se pa mogoče poraja vprašanje kako ali pa kako boste zagotovili, da bo uporaba teh orodij oziroma umetne inteligence, da ne bo vplivala na neobjektiven, mislim, da ne bi prišlo do neobjektivnosti, pa kar se tiče varstva podatkov. Vi omenjate, imate že neko orodje razvito za ta del, tako da mogoče še ta del, kar se tiče umetne inteligence. Kako vas bo razbremenila, pa kako boste poskrbeli, da bo ta umetna inteligenca,

bom rekel, da ne bo delala čisto po svoje in mogoče prišla tudi v kakšno navzkrižje z zakonom. Tako da mogoče toliko, toliko za začetek, no.

Hvala.

Najlepša hvala. Zdaj predlagam, da naredimo tako kot je praksa, se pravi tri, trije poslanci oziroma poslanke, potem pa odgovori. Preden dam besedo naprej, vam pa že zdaj povem, da bomo jeseni ali pa da vas bom jeseni pozvala, da seveda damo teh pet pobud Računskemu sodišču, ker mislim, da v preteklosti niti pet pobud vsi skupaj nismo bili kakšno leto sposobni spraviti skupaj. Tako da tukaj vas že zdaj pozivam, da razmislimo in jeseni to pošljemo, ker za pet pobud pa mislim, da bi morali najti vsebine.

Tako da gospod Hojs, vi ste pa naslednji. Izvolite.

Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovano vodstvo Računskega sodišča.

Zdaj, najprej moram reči seveda, da ko sem pogledal to poročilo o delu za 2025, sem bil zelo zadovoljen z, bi rekel, obliko, z grafi predstavljeni, torej ta vizualna podoba je zelo dobra in jo je treba pohvaliti manj sem bil pa seveda zadovoljen s samo vsebino. Zdaj, dejstvo je, da so stvari, ki so tu noter, seveda tudi pomembne, se pravi, je pomembno, ali je, ne vem, neka komunala nekaj preveč izplačala ali pa, ne vem, morda, če pogledamo, neka upravna enota morda naredila kakšno napako pri javnih naročilih, da ni upoštevala ta pravih zakonskih podlag, ampak vendarle, ker gre za leto 2025, me je strašno zmotilo, da noter ni nobenih tistih glavnih stvari o katerih smo se v letu 2025 pogovarjali. Torej noter nisem zasledil litijske, ne vem, ali to sploh delate ali delate, nisem zasledil računalnikov, nisem zasledil. Recimo ena od stvari, ki se vleče že po moje več kot 15 let, pa mislim, da je tamle bivši minister za finance to tudi korektno poskušal ljudem povedati, to je upravljanje pod narekovaji upravljanje, ampak uzurpacija ljudi, torej bivših udbovcev s pristaniščem oziroma s prostori v marini Izola. Ta zadeva je bila, ta zadeva je bila prenesena na Ministrstvo za obrambo. Tam pa znotraj še zmeraj harajo ljudje, kot je recimo bivši zdravstveni minister gospod Miklavčič, ob tem, da je minister Boštjančič lepo napisal, da jim je tista koncesija oziroma pogodba že zdavnaj potekla, oni so pa še kar noter, kar nekaj računajo in tako naprej. Se pravi, teh ključnih stvari pa tu noter nisem videl. Zato tudi mene zanima, kako, na podlagi česa se vi odločate, da boste nekaj naredili ali pa nekaj ne naredili? Posebej me zanima to, kar ste prej povedali. Da ste, da ste upoštevali tudi neke predloge DZ, pa me konkretno zanima, kateri predlog DZ ste, kar je, ne vem, lahko da sem slabo bral, ampak bi pa rad vsebinsko vedel kateri predlog je to bil.

Zdaj, druga stvar, ki me je zelo zmotila, moram čisto odkrito povedati, ali pa ne, mogoče najprej tisto, kar je bilo nekako razumljeno drugače, kot je bilo včasih. Jaz sem imel včasih tudi kar v svojih bivših službah kar precej opravka z Računskim sodiščem, ne z vami, ampak z vašimi predhodniki. In recimo seveda se vsakemu, ki je podvržen teh revizij, nekako vmes postavi tudi vprašanje ali bomo to prav naredili ali ne bomo prav naredili, kaj bo potem na koncu Računsko sodišče reklo. In jaz vem, da smo se mi večkrat obračali na Računsko sodišče, kjer so nas, po domače povedano, zelo lepo odpikali, pa so povedali, da mi nismo svetovalna agencija, vi naredite po svoje, bomo pa mi že pogledali, kar je prav ali ne. Jaz sem se takrat počutil tako, kakor po vojni smo vsi generali, vas bomo že pol pri šraufali, če bo kaj narobe. Zdaj, če sem prav bral to poročilo, temu ni več tako. Zdaj, kakor ste tu notri napisali, tudi svetujete, se pravi, tudi če se nekdo, nek proračunski uporabnik na vas obrne, daste nek predlog ali pa se pogovorite, nekako usmerjate, se pravi, v neki želji ali pa v neki intenci, da bi ljudje prav poslovali, pa poslovali zakonito, pa da tudi na koncu ne bi prišlo pol do nekih nepravilnosti, ki jih Računsko sodišče ugotavlja. Zdaj, tisto, kar me je pa zelo zmotilo tukaj noter, so pa stvari, kjer ste napisali, da ste dali določene predloge, pa sem jaz najprej vsebinsko, vsebinsko rekel, no, saj super, so dali neke predloge, pa so nekaj pač predlagali ministrom ali pa nekaj konkretnega naredili za to, da bodo boljše poslovali. Potem sem šel pa to malo brat, pa sem ugotovil, da so ti predlogi v glavnem predlogi,

kako vam kaj ne bi bilo treba. To se pravi, tri take stvari sem noter našel, ne. En je predlog ministru Kumru vezano na prehod iz premoga, pa sem tam računal, okej, mogoče dali kaj takega pametnega, ker to bomo morali mi, mislim, da v začetku naslednjega leta to zadevo podaljšati ali pa ukiniti ali pa kakorkoli, se pač nekaj zmeniti. Pa sem ugotovil, da je bil to predlog, kjer vi ne bi delali letne revizije, se pravi, ne da bi kaj vsebinskega, ampak mi tega ne bomo delali, ne. Drug tak predlog je bil Fiskalni svet. Tam noter ste tudi napisali, da vi ne morete biti več podpora, podporna služba Fiskalnemu svetu in da predlagate ministrom, da naj to zdaj oni sami delajo, da vi niste neka administrativna podpora Fiskalnega sveta, se pravi, to je druga stvar, ki me je zelo zmotila. Tretja stvar je bila pa predlog Ustavnemu sodišču, kjer so bili pa problem vaše plače. Mislim, glejte, to se meni zdi tako, bi rekel zelo, če rečem zelo skrb za lastno, pa ne bom nadaljeval, to me je res zelo zmotilo.

Zdaj, potem pa ena stvar, ki pa se nanaša na to zadevo, ki jo malo boljše poznam, so pa seveda in house naročila. Vi ste v družbi DRI delali kar precej obširno in dolgo revizijo poslovanja te družbe. V tem, v tem poročilu notri je lepo napisano, da glede na to, kar veste oziroma glede na to, kar ste preverili, torej tudi s strani sodišč, ki so v Evropi že odločali o teh stvareh, tudi glede na direktive in tako naprej, ne morete z gotovostjo reči, reči, v kakšni obliki se ta in house naročila lahko oddajajo oziroma ali je dejansko neka entiteta, kot je samo ministrstvo zdaj tisto, ki lahko tako in house naročilo temu naroči ali bi morali to z nivoja vlade gledati in da bi bilo pravzaprav vse, kar vlada naroča, torej tudi podsistemi, torej tudi, ne vem, bolnice in tako naprej, možno uvrstiti v to, da se lahko neko in house naročilo naredi.

In takrat ste pač, tako sem jaz razumel to vašo poročilo, ste nekako naložili Vladi, pa bolj konkretno, mislim, da ste na tri ministrstva to poslali, da naj se do tega opredelijo oziroma da naj pač nekaj pripravijo, neke dokumente, da se bo to točno vedelo, kako pa kaj. Zdaj v tej zvezi, me pa zanima to, če se ne motim, bo gospa predsednica me popravila, kot vem, je gospa predsednica, takrat je bila ministrica naročila to študijo pri JP Damijanu, to študijo je gospod JP Damijan naredil, noter je napisal, po mojem mnenju zelo take neverjetne stvari, kjer bi lahko razbrali pravzaprav, da to podjetje sploh ni več podjetje, ampak da bo kar ministrica povedala, kdo bo v nadzornem svetu, kakšna bo organizacijska struktura podjetja, bla, bla, bla in tako naprej. Pa me zanimata dve stvari. Se pravi, ta stvar seveda kljub temu, da mislim, da je bila naročena decembra lansko leto, ni še prestala medresorskega usklajevanja, sploh ne vem ali je bivša ministrica to dala naprej ali ne. Pa me zanima, ali ste vi ta dokument videli ali ste ta dokument, ki ga je JP Damijan pripravil, videl, ste videli, ste se do tega opredelili, pa pravzaprav kakšno je stališče vaše do tega, kaj v bistvu s tako imenovanimi in house naročili naredite? Zato ker iz tega vašega poročila ni razvidno kaj pa pravzaprav Računsko sodišče želi. Razen, da ni nič prav, ne, mislim prav, nič prav, veliko stvari ni prav, ampak ni pa nekako neke usmeritve, kaj bi bilo prav narediti.

Zdaj morda čisto, čisto na koncu še to. Tukaj ste dali precej lepe, lepe grafe, vezane na poslovanje, poslovanje političnih strank. Mislim, da ste preložili, ne vem, 2025, 2022, 2025. Pa so, ne vem, neke take številke, ki so za mene kar alarmantne. Recimo SDS, ne vem, 200000 nekih napačno, ne vem, znesek ugotovljenih nepravilnosti, za leto 2022 200000 evrov, to se meni zdi enormna številka. Potem na koncu napišete zaradi nepravilnosti 218 evrov vplačil v humanitarne namene. Torej, zdaj to ne razumem, potem tukaj piše, da je bil to pridržek. Zdaj, če je 200000 bilo nepravilnosti, verjetno, to je bilo, ne vem, najbrž kaj narobe knjiženo ali kaj takega. Ker če pogledam pa recimo Gibanje Svoboda, je bilo pa teh nepravilnosti samo 30000, pod narekovaji, ampak tistih de facto nepravilnosti pa ni bilo dvesto evrov, je bilo pa 12420 evrov in Gibanje Svoboda dobi pozitivno mnenje, Gibanje, ne gibanje, stranka SDS dobi pa negativno mnenje. Tako nekako se nisem mogel znebiti občutka, da je zadeva zelo podobna kot na KPK, kjer so

bi rekel, ena merila za ene, druga merila pa za druge. Tako da bi prosil, če lahko vsaj nekaj, nekaj odgovorov v tej smeri.

Hvala.

Najlepša hvala.

Preden dam besedo Računskemu sodišču, bom še sama dodala nekaj stvari. Tako da tukaj se absolutno pridružujem gospodu Hojsu glede DRI in Inhousa. Jaz mislim, da bi bilo treba zelo jasno zapisati pravila. Tako da sicer je to posebna samostojna revizija bila opravljena, mislim, da tam od obdobja 2020 do 2022, tako da, ampak kakorkoli, res po moje ne bi bilo slabo, da tudi kakšno komisijo naredimo posebej na to temo. Želela sem pa vprašati, sicer ste povedali tiste glavne nepravilnosti, ki se ponavljajo, ker jaz mislim, da temu bi morali dati največji poudarek, če se nepravilnost, da ne rečem napaka, zgodi enkrat, je ena stvar, če se pa ponavlja skozi leta, skozi različne mandate, je pa to očitno nekaj drugega. Tako da, če bi tukaj mogoče še kaj dodali poleg najemnin, proračunske rezerve, plač in nadzora posrednih proračunskih uporabnikov. In tudi sama bi se dotaknila političnih strank in me zanima, kaj so tukaj tiste največje nepravilnosti, ki jih ugotavljate skozi leta. Ni treba po posameznih političnih strankah, ampak kaj je tisto, na kar bi nas želeli opozoriti, da se v političnih strankah ne dela prav, če mogoče imate podatek. In tukaj bi vprašala ali lahko posameznik financira dogodke politične stranke brez, da so ti stroški prikazani v finančnem poročilu politične stranke. Tako da pa mogoče tudi, če imate podatek, popravljalni ukrepi, ki so bili zahtevani in niso bili implementirani oziroma uveljavljeni, pa mogoče tudi razlogi za to, ali je to samo čas, da je treba, ne vem, prilagoditi kako zakonodajo ali ne vem kaj, ker načeloma popravljalne ukrepe Računskega sodišča je treba upoštevati in jih tudi udejanjiti.

Tako da to bi imela pa še sama, tako da, evo, zdaj pa dajem najprej besedo predsednici, potem pa tudi namestnikoma, če bosta želela. Izvolite.

Hvala lepa za besedo in za vsa vprašanja.

Najprej bi šla na, bom odgovarjala na vprašanje gospoda Gladka. Ja, jaz sem rekla, da smo dali kar precej pozitivnih mnenj v lanskem letu, zaradi tega, ker smo dali vseeno štiri več kot pa v preteklem letu. To, kar ste pa omenili, da smo naredili manj revizij kakor lansko leto, nekaj je podatek, koliko revizij imamo v teku. Mi imamo v teku okoli sto revizij vsako leto. To pomeni, so tiste, ki še zbiramo podatke ali smo dali še sklep ven ali karkoli, a ne. Tiste, ki so bile pa zaključene, je pa to ta številka 60.

V primeru, da mi damo ukrepe v posameznem revizijskem poročilu, nam revidiranec, to kar ste rekli, mi ugotavljamo, da je recimo 80 procentov ukrepov, ki jih damo, že med samo revizijo izvedenih, okoli 20 procentov jih ni, ampak te ukrepe pa potem revidiranci izvedejo in vpišejo v odzivnem poročilu, ki nam ga morajo poslati v treh mesecih po izdaji našega revizijskega poročila. Včasih v odzivnih poročilih napišejo, kakšna stvar ni možna, ne - če mi rečemo, da je treba spremeniti zakonodajo z nekega področja, ni možno v treh mesecih spremeniti zakonodajo. V tem primeru revidiranec pripravi akcijski načrt, v katerem opiše roke, kdaj in kako bo naredil. In zdaj bi tukaj odgovorila že konkretno na vprašanje gospe Bratušek, ki je vprašala, koliko popravljalnih ukrepov, ki jih mi damo, ki jih zahtevamo ni bilo narejenih. Vsi popravljalni ukrepi, ki jih je Računsko sodišče dalo v zadnjih letih, so v sto procentni meri tudi izvedeni. V primeru, da so v teh odzivnih poročilih navedeni kot izvedeni ukrepi šele akcijski načrti, se pravi, da sprememba zakonodaje bo, ne vem, maja

2027, a ne? Mi spremljamo potem to. In v okviru follow up poročil, to so poročila, ki jih kasneje izdamo, pogledamo, ali je bila določena stvar realizirana. Tako kot je revidiranec to zahteval, tako kot smo mi to od revidiranca zahtevali in kot je on tudi obljubil.

Zdaj, mogoče bi tukaj vseeno prešla na umetno inteligenco. Že vidim, da ste zelo natančno prebrali naše poročilo, ker jaz enih stvari sploh nisem omenjala in sem potem rekla, kaj sem vse pozabila. Ja, pri digitalizaciji smo šli mi res v lanskem letu kar en korak, en velik korak naprej sicer z uvajanjem te umetne inteligence. Mi umetno inteligenco uvajamo v svojem okolju, v svojem oblaku, ni povezave z zunanjim svetom. Se pravi, notri ne pridejo nobene napačne informacije, hkrati pa na ta način ščitimo tudi zaupnost naših podatkov, ker vse, kar mi noter damo, vsa naša poročila, ki so še v pripravi, ne morejo priti v zunanji svet, ampak so samo pri nas. Umetna inteligenca nikakor ne bo mogla nadomestiti revizorja, nikoli, nikoli. Revizor mora biti, ampak umetna inteligenca pa tukaj lahko zelo pomaga pri spremljanju poročil, izvedenih ukrepov, da lahko na en zelo hiter, pregleden način vidimo, kateri ukrepi so že narejeni, ker ti to sistem ven vrže. Lahko ti pomaga pri tem, da ti skrajšuje poročila, naša poročila so kar precej dolga in veliko delamo na skrajševanju poročil. Samo morate vedeti, da revizor, ki toliko časa preživi na reviziji, zanj je vsaka stvar zelo pomembna. Bralec želi pa imeti skoncentrirano informacijo. In vse to nam lahko pomaga pač neko orodje, ki se mu reče umetna inteligenca. Tako da za objektivnost pa za varnost podatkov bo absolutno in je preskrbljeno varnost podatkov, tako kot sem rekla. To je zaprt sistem, ne povezan z zunanjim svetom. V njem so notri samo preverjene informacije, preverjene informacije pa so izdana revizijska poročila Računskega sodišča, pripravljene analize Računskega sodišča, dosedanji dokumenti, interni akti, zakoni, vse, mislim, pač to je, kar je notri, je preverjeno in je tudi varovano.

Projekt pa seveda še teče in v naslednjem letu bomo imeli še kaj več za pokazati, tudi revizijski proces bomo s tem podprli, da bo mogoče šel še hitreje. Tako da cilje tukaj imamo precej velike in računam tudi, da jih bomo lahko izvedli.

Kako se odločamo, katere pobude so vključene v naš program? Tukaj se v bistvu mogoče še majčkeno gospoda Hojsa tudi bom naslonila, mislim, moj odgovor bo tudi na njegovo vprašanje delno. Zdaj mi dobivamo veliko število pobud s strani različnih subjektov. Moramo vedeti, da vse naše pobude, ki jih mi dobimo, jemljemo kot ščitimo prijavitelja. Se pravi, nikoli ne bomo razkrili, od koga smo dobili posamezno pobudo. Tukaj je samo, če je pa to pobuda s strani Državnega zbora, ki jo moramo po zakonu noter dati, potem pa mi razkrijemo, da je to bilo delovno telo Državnega zbora ali pa poslanska skupina ali pa ta pa ta poslanec, v tem primeru razkrijemo. Zdaj teh pobud je, niso samo pobude, se pravi pobude, ki pridejo. Mi imamo register tveganj narejen. V tem registru tveganj so tudi vsi naši potencialni revidiranci in zdaj so tukaj merila, od finančne pomembnosti, od tega, da posamezni revidiranec še ni bil revidiran, do aktualnosti področja, do možnih učinkov, ki bi jih revizija lahko prenesla, upoštevamo strateške usmeritve. V glavnem, vse to je ponderirano, ocenjeno po posameznih kriterijih in na podlagi tega potem ti dobiš izbor kaj bi šel v to, kaj bi bilo pametno in dobro za pogledati. Na žalost je tako, da absolutno naša kadrovska struktura, število zaposlenih ne omogoča, da bi mi naredili vse tisto, kar bi bilo potrebno, nemogoče. Zakaj ne? Tudi zaradi tega, ker imamo preveč obveznih revizij, ki jih moramo vsako leto narediti, pa mogoče nekatere niso tako zelo pomembne ali pa se preveč ponavljajo, ampak piše v zakonu, da moramo vsako leto to narediti.

In zdaj izbor potem narediti, da vidiš iz teh stotih pobud ti mogoče lahko potem v končni fazi eno vzameš in jo daš v program dela, zaradi tega, ker samo to ti še omogoča. Kar se tiče pa revizij, kar se tiče pa pobud Državnega zbora, pa tako kot je predsednica rekla, mi v preteklih letih nismo dobili, dve pobudi smo dobili in ti dve smo morali obravnavati. Bile take, nič posebnega, bom rekla, vezane recimo na košarico tistih, kaj je bila že košarica maloprodajnih cen, ki je bila itak tako pobudo smo dobili, ampak tako ali tako je bila ta košarica potem ukinjena in je bilo, bom rekla, pobuda je šla v prazno, brez veze, saj smo nekaj delali na njej, ampak preden je bila ukinjena, da smo ugotovili, da ni nobenih tveganj. Drugače pa, če pogledamo v pobude, pobude, ki smo jih dobili v letu 2025, bilo jih je sedem, ena je bilo za invalidsko podjetje CSS, tukaj je bilo, ta ni bila vključena, ker jih je bilo sedem, jih je bilo pet vključenih, pol je bil Spirit Slovenija. Ta je vključena in je bila tudi, je bilo tudi narejeno revizijsko poročilo. Ni še zaključeno bo v letošnjem letu, bo šel ta spirit ven. Potem tretja pobuda, ki je bila prejeta v lanskem letu, je bila nabava helikopterjev. Tukaj smo naredili pred revizijsko poizvedbo, je tudi zaključena. Tveganja, ki so bila tam notri navedena tukaj niso opravičevala, da bi šli potem naprej v revizijo. smo dali pa veliko priporočil pristojnim ministrstvom, kaj je treba spremeniti. Potem bi bila pobuda služba za varovanje predsednika vlade, ta ni bila sprejeta, ker je bila ena več kot tistih pet. Potem poraba sredstev, ki jih prejmejo romske skupnosti, to je v predreviziji, se izvaja. Povišanje plač v Kmetijsko gospodarski zbornici, ta ni prišla noter, Dovos ni prišel noter. No, ta košarica sem pa rekla, čakajte, potem pa še, ja, sod.., sodna stavba, bom pol povedala. Ogrevanje Šaleška dolina je zaključena, je bila predrevizijska poizvedba narejena CMRS v 2025 je bila tudi narejena tudi pred revizijska poizvedba pa RTV Slovenija, zamejci tudi v letu 2025. V bistvu, kar nekaj revizij je bilo tukaj narejenih, tiste, ki pa niso bile, sem pa povedala. Se pravi, samo v letu 2025 pa 2024, pobude, ki smo jih dobili iz Državnega zbora, niso bile upoštevane, invalidsko, CSS, služba za varovanje predsednika, povišanje plač v KGZ, Dovos pa oškodovanje javnih sredstev pri investicijah v javnem zdravstvu. Te niso bile vključene, ostale so bile pa vse vključene, obravnavane, nekatere zaključene, nekatere še ne.

Zdaj nisem prav dobro razumela, če želite vedeti, samo pobude, ki so bile s strani Državnega zbora ali sicer to, kar dobimo od širnega sveta. Lahko... Vse. Aha, dobro, lahko, lahko pripravimo, morate, morate, katere so bile tiste, na katera podjetja oziroma na katere revidirance, to lahko pripravimo mogoče tudi do ju tam do septembra, ko boste imeli to lahko pripravimo za dve leti, za dve leti, za tri leta. Dve leti? Dobro, bomo za dve leti pripravili en pregled tako grupirano, ne boste videli, od koga je prišlo, ker to je anonimizirano, samo da se vidi, ali je področje ali je to, za dve leti pripravimo, ni problema.

Kar se tiče, že prej sem omenila, financiranje, ki nam je bilo okrnjeno. Ja, v nekem delu je vplivalo, definitivno je vplivalo na to, da ampak ni samo financiranje tisto krivo, da ti ne dobiš kadra, ne. Kadrovski problem je zelo velik, zelo težko je dobiti kadra. Mi imamo skozi odprte, odprte razpise, preden dobiš kader, je pa težko, ga dobiš, ampak potem ga moraš pa še narediti, preden dobiš revizorja, traja. V lanskem letu smo izvedli tudi izobraževanja za pridobitev revizorja, državni revizor in pooblaščeni državni revizor. To smo bili uspešni, jih je kar nekaj dokončalo, tako da to je pač proces, ki skozi traja. Zdaj pa, če pa rečemo financiranje, ki nam je bilo takrat vzeto zaradi obnove naših poslovnih prostorov. moram reči, da v letošnjem letu smo z obnovo začeli, ker denarja ni bilo dovolj, gremo samo delno obnovo, no ampak glej, glej si ga. Zlomka, ne en teden, preden smo začeli seliti, se pravi, ne, to je bilo kar 15.,, 16. junija, nam je

cel hladilni sistem odpovedal, ne da se ga več popraviti, nikakor, nikakor, nikakor. Tako da, če mi ne bi imeli zdajle sredstev za prenovo, za drugo, tretje, četrto nadstropje, to bo delna prenova, peto, kjer je vodstvo, pa prvo, kjer je, kjer so kadri, bo ostalo neobnovljeno. Mogoče tudi še vedno vroče, ne vem, kako bomo te klimate razrešili, to je pa zdaj težava. Denarja ni bilo, ne, jaz sem zdajle 14 dni delala na 40 stopinj, moram reči, da se tu prav prijetno počutim, ampak tam je bilo pa precej, precej divje. No, ampak zdaj se to dela.

Zdaj bi šla še odgovarjati, gospod Hojs, najlepša hvala za pohvale glede oblike našega letnega poročila. Letos imamo nov dizajn, smo rekli, z novo strategijo, nov dizajn. Kar se vsebine tiče, moram tudi povedati, da so bile stvari, ki ste jih omenjali in ki jih pogrešate v letnem poročilu za 2025, Litijska računalniki zelo natančno in zelo podrobno opisane v lanskoletnem revizijske..., lanskoletnem poročilu o delu 2204, kajti ti dve pobudi sta bili v lanskem letu in smo imeli ne vem koliko sej držav..., KNJF in še drugih delovnih teles na to temo, tako da to smo natančno poštimali.

To za Marino Izola, moram reči, da mi ni poznano, ampak ni prišla niti kakšna pobuda do nas, kaj takega. Tako da če kakšen od kolegov ve, / oglašanje iz dvorane/ ne, ampak bomo pogledali, tako da, kaj bi to bilo. / oglašanje iz dvorane/ Ja, ja, ja, predlog za pobudo ja. Kar se svetovanja tiče, ja, glejte; razumem moje predhodnike v preteklosti, zakaj je svetovanje zdaj lahko zelo uspešno in ga tudi izvajamo. Mi zahtevamo, da če dobimo predlog za vprašanje svetovanja, zahtevamo, da ga podpiše ali minister ali direktor javnega zavoda, ki zahteva, zaradi tega, ker, ker mora, predstojnik mora vedeti, kaj gre iz hiše, sploh, če gre na neko inštitucijo. Kaj se je prej dogajalo? Da je vsak, ki nekaj ni bil siguren, je poklical. Ja, ni vprašal svojega šefa, vprašal svojega šefa, mogoče so se v hiši že uskladili in vsi primeri, kjer se je Računsko sodišče v reviziji že opredelilo v določeni zadevi, o njej zna tudi svetovati. Tako, da absolutno bo vedno revidiranec, ne pa fizična oseba, ampak revidiranec, ki je podpisan in je podpis s strani predstojnika te institucije, revidiranca, bo dobil od nas odgovor, če le znamo odgovoriti, seveda, če smo že kdaj to povedali.

Kar se tiče predloga za spremembo zakonodaje, sem žalostna, da ste pogledali samo te prve tri, ker drugače jih je pa tule kar, kar eno veliko, velika paleta teh je navedenih tu, kaj smo vse dali od strani 27 do 34. Se pravi, je to, kar, kar veliko teh zadev. Moram pa tudi povedati, da poleg tega, da smo dali predloge za spremembo zakonodaje, smo naslovili tudi nekaj posebnih pisem na ministrstva, ki lahko kaj naredijo, da jih opozorimo ali na dvojnost vloge ali na nedorečenost zakonodaje. Tako da pričakujemo tudi v letošnjem letu, da bo kar nekaj sestankov treba še narediti, pa bom kar povedala, kaj imamo tiste, vzdrževanje cest, tisto, čakamo tri ministrstva, da se bomo, že od lanskega leta, da se bomo usedli. Pa na temo osebne asistence, smo tudi nekaj napisali, tako da mislim, da so tukaj ti predlogi za spremembo predpisov oziroma sistemskih rešitev so vezani, bom rekla, ne samo na področje dela Računskega sodišča, ampak tudi na kaj drugega.

Ampak če ste pa že ravno omenili, premog ste omenili, saj vsi vemo o čem gre. Kaj je bilo tukaj največji problem, največji problem je bil to, da je bil zakon sprejet 26. ali 24. decembra, da nas o tem ni obvestil nihče, niti pripravljavec zakonodaje, nihče ni vprašal ali bo Računsko sodišče to lahko naredilo, ali se nam zdi pomembna sprememba te zakonodaje, da ali ne, ker tega zakona sploh ne bi bilo potrebno. Računsko sodišče je po zakonu dolžno, da izvaja revizije gospodarskih javnih služb in bi ga tudi naredilo, če je to nujno in potrebno. Če pa zakon predpisuje, da moraš ti vsako leto sproti pogledati nekaj, mora Računsko sodišče za ta namen izločiti toliko pa toliko resursov. Računsko sodišče na podlagi izkušenj lahko ugotovi, oziroma ve, da lahko za dve leti skupaj pogleda ali za tri, da ni treba vsako leto gledat pravilnost in smotrnost poslovanja, pa sploh nedorečeno, kar se sploh

nedorečeno, ker se sploh ni vedelo, kaj je treba tam, kar se smotrnosti tiče, pogledati. Problem je bil predvsem to: dodelitev naloge Računskemu sodišču brez predhodnega vprašanja Računskemu sodišču ali bi to lahko, ali je to pravilno zapisano, ali karkoli. Mislim, da se je, da je v tej državi že davno bilo sprejeto tudi neko stališče, da vsak, ki ga zakon kakorkoli zavezuje, mora biti o tem predhodno seznanjen. Tega po tem primeru ni bilo narejenega. To je ena zadeva.

Druga zadeva, kar se tiče Fiskalnega sveta in njihove podpore njim, zakaj je bila ta sprememba. Računsko sodišče že od same ustanovitve Fiskalnega sveta nudi vso podporo administrativno Fiskalnemu svetu. Fiskalni svet je imel takrat omejeno število zaposlenih, zdaj tega nimajo več, ker nimajo več omejitve zaposlenosti in ker imajo sredstva. Za ta denar smo iz preprostega razloga, ker je izredno težko zagotavljati za njih ure, pisanje internih aktov, raznos pošte, ne vem kaj še vse, varstvo osebnih podatkov, varstvo informacijske varnosti, to mora Računsko sodišče vse zagotavljati za Fiskalni svet. A je to Računsko sodišče? Mi imamo sami s sabo težave, kaj moramo vse zagotavljati, ampak dokler niso imeli oni dovoljenja še za eno zaposlitev, se nam je zdelo to normalno. Ker so pa dobili to dovoljenje, da lahko zaposlijo in ker imajo tudi ljudi, imajo kvoto, imajo denar, zakaj ne bi tega prevzeli? Zato je bil ta predlog.

Kar se tiče pa plač, ki ste jih še omenili, to je bilo pa tudi izključno in zato, zaradi tega, ker je zakon določil, kakšne so plače, mi smo pa povedali, da zakon, kot jih je določil, ni določil na način, kot Ustava določa položaj Računskega sodišča. In te tri zadeve tukaj je bilo treba nasloviti zaradi tega, ker če bi bili tiho, potem nas ne bi nihče slišal. Že tako nismo bili slišani, ampak da ne gre v pozabo. Računsko sodišče je neodvisni organ, ustanovljen z Ustavo in ima ustavno pravni položaj. In kot takemu bi se bilo treba tudi dodeliti njegove pravice in obveznosti - ne samo obveznosti, ampak tudi pravice. In tudi v Zakonu o računskem sodišču so določene plače in je zakon, bom rekla, določitev plač v tem, v tem novem zakonu je našo ureditev povozil v celoti, čeprav je bil specialni zakon na ta namen.

Takole, čakajte, zdaj pa in-house, pa politične stranke, tu bom prosila kolega Šinigoja, da bo majčkeno več povedal. Je pa DRI bil tudi eden izmed revizij, ki je bila narejena v letu 2024, ne 2025, ampak vam bomo tukaj znali kaj povedati. / pogovor v dvorani/ Aha, no, dobro. Dobro, dobro, dobro. Kaj javna naročila, kaj so največje nepravilnosti, ali lahko posameznik ... Predsednica, kaj so največje nepravilnosti, je bilo pravilno povzeto, samo še področje javnih naročil je bilo izpuščeno, to nisi naštela. Pa ne vem, kaj je bilo to zadnje vprašanje, ali posamezniku ... / pogovor v dvorani/ Boš ti? Boš ti, no, dobro. Aja, to je pa za politične stranke. Ja, zdaj bi pa prosila še kolega, da bi povedal naprej, no.

Izvolite, ja.

Ja, hvala za besedo. Aleksej Šinigoj, Računsko sodišče. Jaz se malo opravičujem za svoj glas, včeraj sem bil s hčerko na Državnem prvenstvu in smo bili na tribuni vsaj toliko aktivni kot na parketu, tako da se opravičujem, bom se potrudil po najboljših močeh.

Torej, ja, revizija DRI je bila izvedena v letu 2024, ampak problem in-house javnih naročil nismo naslovili prvič v tej reviziji DRI, problem in-house javnih naročil računsko sodišče naslavlja že precej let pri različnih revidirancih, recimo pogosto občinah, ki izvajajo različne postopke oddaje in-house javnih naročil in so pri tem, bom rekel, zelo inovativne. Ampak zdaj pri tem rečeno je bilo, jasno bi bilo treba zapisati pravila. Zdaj, Računsko sodišče zagotovo ni tisto, ki bo pisalo pravila, kaj je v in-housu oziroma kaj je dopustno dati kot in-house javno naročilo in kaj ne, ampak mi se moramo v okviru pravil, ki so naši

in evropskih in tudi sodb Evropskega sodišča pač gibati in v okviru tega ocenjevati konkretne postopke, ki jih pač v revizijah imamo.

Zdaj, kar se tiče revizije Dri, smo res, tako kot je predsednica prej pravilno omenila, to je bila revizija, ki se je nanašala na obdobje, res mislim, da 2020-2022, to je bilo obdobje, ko je bil Dri še v upravljanju vlade, ne SDH. Kasneje se je pa ta ureditev ravno takrat, ko smo bili mi tik pred izdajo poročila, se je ta ureditev spremenila s tem, da je bil Dri prenesen pod upravljanje SDH. Tako da tisto, kar je v naših ugotovitvah v tem poročilu napisano se nanaša na obdobje, ko je bil še Dri pod vlado, smo pa potem že v tistem poročilu na koncu dali eno opozorilo tudi na to novo ureditev, pa tudi kasneje smo napisali dopise pristojnim ministrstvom in vladi in v njih jasno izrazili izven revizije, po reviziji. To je, bom rekel, kot neka ta spet dodana vrednost v smislu svetovalne vloge, kjer smo napisali tudi naša stališča glede izpolnjevanja "in-house" pogojev v tej novi ureditvi, ki je bistveno drugačna ko je Dri pod upravljanjem SDH. Tako da kaj smo problematizirali v tistih prvih, v tisti prvi reviziji je razvidno iz poročila. Kar smo pa videli kot glavni problem v tej novi ureditvi je pa to, da v bistvu se poskušata zdaj združiti dva koncepta, ki sta zelo težko združljiva. Eno je neodvisno upravljanje teh družb s strani SDH, za kar je SDH tudi ustanovljen. Torej ločitev, enostavno povedano, politike od upravljanja družb. Po drugi strani je pa "in-house" sistem, ki pa predvideva ravno to, predvideva nadzor ustanovitelja nad temi družbami. Kot eden od pogojev za oddajo "in-house" javnega naročila. Zahteva torej vpliv ustanovitelja oziroma tistega, ki oddaja javno naročilo, podobno kot na svoje notranje organizacijske enote. Zdaj, kako pa to zagotoviti v primeru, ko je pa družba pod upravljanjem SDH, ki mora biti pri tem upravljanju neodvisen je pa seveda problem, na katerega smo želeli opozoriti. In saj pravim, na to tudi precej podrobno večkrat pisali in Vladi in pristojnim ministrstvom.

Tako da konkretno še eno vprašanje glede te študije, ki ste jo omenjali. Mi smo v reviziji Dri kot ukrep zahtevali, da vlada prouči celoten sistem ureditve "in-house" javnih naročil, ker smo v reviziji ugotovili, da nikoli v zgodovini ni bila narejena, ni bila narejena neka analiza ali je "in-house" res najustreznejši sistem za oddajo določenih javnih naročil. Ampak je bilo enkrat pred leti, da ne bom zdaj na pamet govoril, na eni strani napisano odločitev, da se gre v "in-house", ko se je šlo v ta sistem brez kakršnekoli vsebinske utemeljitve, o čemer smo v poročilu pisali. In zato smo tokrat od Vlade zahtevali ukrep, da da pač naredi eno to analizo. Vlada se je k temu zavezala, k temu pristopila, v odziv nismo tega mogli seveda v treh mesecih, kolikor je najdaljši rok, ki ga mi lahko damo v okviru porevizijskega postopka, ampak smo zahtevali pač, da pripravi načrt aktivnosti, to je Vlada pripravila, da bo do te analize prišla in se tudi zavezala takrat, da ko bo pripravljena, da nam jo bo poslala. Do zdaj pa to je odgovor na vaše vprašanje, k nam tega zaenkrat še ni. Pričakujemo pa, da bo poslano in takrat se bomo lahko tudi do tega, do tega opredelili. Tako da toliko "in-house". Če boste želeli še kaj podrobneje, lahko še podrobneje-

Kar se tiče, kar se tiče pa političnih strank. Jaz vam lahko sto procentno zagotovim, da so politične stranke pri nas tako v revizijah poslovanja političnih strank, kot v revizijah volilnih kampanj absolutno enakopravno obravnavane. Tako da absolutno zavračam kakršnakoli, ne bom rekel namigovanja, v narekovajih, da bi mi stranke različno obravnavali.

Zdaj mogoče konkretno tukaj pri teh zneskih, gospod Hojs. Za določene nepravilnosti, ki se zgodijo, je potrebno nakazilo v humanitarne namene in ta zadnji del je samo ta ukrep nakazil v humanitarne namene, nepravilnosti so pa lahko tudi druge, ki ne zahtevajo. Tako da ta dva zneska nista, nista neposredno povezana in nista nista primerljiva. Lahko recimo vidite, pri eni stranki je znesek nepravilnosti enak temu znesku, ki je bil potem zahtevano vplačilo v humanitarne namene. Pri eni drugi stranki je pa ta razlika lahko velika, ker gre za drugo vrsto nepravilnosti, ki ne zahtevajo takega ukrepa. Ampak vprašali ste me za

Nadaljevanje) najpogostejše nepravilnosti, ki jih ugotavljamo pri političnih strankah. Tukaj moramo ločiti dve vrsti revizij, ker mi delamo revizije, redne revizije poslovanja političnih strank, kjer smo dolžni v štiriletnem obdobju preveriti poslovanje političnih strank, ki letno dobijo iz proračuna več kot 100 tisoč, 100 tisoč evrov. Na drugi strani imamo pa revizije volilnih kampanj, kjer pa gre za pač konkretne postopke volilnih kampanj. To je, kar imamo recimo zdaj v delu, 12 revizij na podlagi teh zadnjih volitev v Državni zbor. Če govorimo o splošnih, bom rekel, nekih ugotovitvah, ki se nanašajo na splošno poslovanje političnih strank, zelo tako bom rekel, združeno, najpogostejše nepravilnosti se nanašajo na nepravilnosti pri prispevkih fizičnih oseb, na nepravilno ali pa nepopolno poročanje v letnih poročilih, na prejete članarine, ki nimajo ustrezne podlage v dokazih o članstvu, potem pogosto pomanjkljiva notranja pravila, notranje kontrole, ko stranke nimajo sprejetih internih aktov, ki bi jih morale imeti sprejete, pa mešanje rednega poslovanja s poslovanjem v volilnih kampanjah. Se pravi, določena nakazila, ki gredo iz rednega računa za namene volilnih kampanj, pomanjkljiva dokazila za določene stroške in tako naprej. To so neke, bom rekel, ugotovitve, ki se nanašajo na redno poslovanje. Pri volilnih kampanjah pa, kot sem že omenil, povezano tudi z rednim poslovanjem, se pravi, plačevanje stroškov iz rednega računa namesto tega posebnega računa za volilne kampanje. Potem določene brezplačne storitve pač brez računov, brez nekih podlag, razvidnih, kaj je podlaga za te storitve, ki so jih opravile recimo fizične osebe za stranke. Potem gre za ugotavljanje stroškov, ki niso vezani, zakon določa, kateri so upravičeni stroški za volilno kampanjo, se pravi za stroške, ki niso vezani na volilne kampanje. Potem spet napačno poročanje in tako naprej. Tako da tu so pa zdaj, bom rekel, neke najpogostejše ugotovitve, ki se nanašajo na volilne kampanje. Tako da tukaj je treba ti dve stvari ločiti, čeprav so v določenem delu, sem rekel, tam, ko se gre za plačilo stroškov, lahko tudi povezane.

Bom poskušal čim bolj konkretno odgovoriti na vprašanje, ali lahko oziroma ali mora stranka prikazati prispevek, ki ga je dala fizična oseba stranki. Bom rekel, res zelo splošen odgovor pa res ne bi rad bil, ne bi rad, da se ga veže na temo prejšnje, prejšnje seje Komisije za nadzor javnih financ. Je, ja. Ti prispevki morajo biti prikazani seveda od ustanovitve stranke naprej, ampak to je res tako, prosim, zelo pavšalen odgovor, ni to odgovor na konkreten primer, ki je bil, ki je bil na prejšnji seji obravnavan.