Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjamo 17. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 13. julija 2026, s samim sklicem seje. o predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo kar prehajamo kar na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, kaj mi lahko pojasnite ali ima smisel, da podpremo dnevni red, glede na to, da je postala praksa, da se ga ne podpira zadnje čase? Kaj predlagate, kaj priporočate?

Hvala.

Predlagam, da sprejmete dnevni red.

Prehajamo torej na odločanje, še enkrat vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Kaže, da je vse v redu.

Torej glasujemo. Ugotavljamo, da je navzočih 78 poslancev, za je glasovalo 77, proti ni bil nihče.

Dnevni red je torej določen.

Zato prehajamo na 8. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o ratifikaciji Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji, Protokola o spremembi Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji, Drugega protokola o spremembi Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji in Tretjega protokola o spremembi Pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju v jugovzhodni Aziji.

Predlog zakona je kot matično telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je Državnemu zboru tudi pisno poročal.

Prijavljenih k razpravi ni.

Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave k predlogu zakona ni sprejelo nobenega amandmaja in ker amandmaji h končni določbi niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona.

Glasujemo. Navzočih je 78 poslancev, za je glasovalo 78, proti ni bil nihče.

S čimer ugotavljam, da je zakon sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o izvajanju EU uredbe o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, in sicer v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Doktor Borut Rončević, izvolite.

Dr. Borut Rončević (minister za izobraževanje, znanost in mladino): Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je Predlog zakona o izvajanju uredbe Evropske unije o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo. Gre za zakon, ki je po svoji vsebini zelo kratek in izrazito izvedbene narave,

po svojih učinkih pa pomemben za razvojno prihodnost Slovenije. Njegov temeljni namen je jasen: vzpostaviti moramo nacionalno pravno podlago, ki bo omogočila učinkovito izvajanje evropske uredbe ter odločanje in izvršitev finančnih prispevkov Republike Slovenije, v okviru skupnega podjetja Euro HPC Joint Undertaking.

Zakaj je to pomembno prav zdaj? Spremenjena evropska ureditev državam članicam omogoča, da sredstva iz mehanizma oziroma načrta za okrevanje in odpornost uporabijo za financiranje nacionalnih prispevkov na področju superračunalništva, umetne inteligence in kvantnih tehnologij. Za Slovenijo je to izjemna priložnost, hkrati pa gre za priložnost, ki je časovno omejena. Potrebne postopke moramo izpeljati pravočasno, saj je skrajni rok za prenos namenskih dodelitev na Euro HPC Joint Undertaking določen do 31. avgusta 2026. Če pravne podlage ne zagotovimo pravočasno, bi bila sredstva za Slovenijo izgubljena, obveznosti pa bi morali v naslednjih letih zagotoviti iz integralnega proračuna. Ker gre za posebno ureditev, ki omogoča, prenos in uporabo ostankov sredstev NOO, je bila višina razpoložljivih sredstev znana šele pred kratkim. In pravne podlage ni bilo mogoče pripraviti prej. Pred kratkim, 10. julija, so bile tudi s strani institucij EU sprejete potrebne podlage, ki omogočajo načrtovani prenos.

Predlog zakona zato ne odpira novih vsebinskih politik in ne ustvarja dodatnih neposrednih javno finančnih posledic. Ravno nasprotno, omogoča, da Republika Slovenija uporabi sredstva, ki so nam namenjena v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter z njimi razbremeni državni proračun pri izpolnjevanju že prevzetih obveznosti za razvoj slovenskih super računalniških zmogljivosti. Zakon določa pristojni organ, to je ministrstvo, pristojno za znanost, ter pravila za podpis upravnih sporazumov in sporazum o prispevku za Evro HPC Joint Undertaking. Določa tudi, da gre pri prenosu sredstev v upravljanje Euro HPC Joint Undertaking za finančni prispevek in ureja vključitev teh obveznosti v načrt razvojnih programov.

Je pa vsebinski pomen današnje obravnave bistveno širši kot je zgolj vzpostavitev teh pravnih podlag. Superračunalništvo je ena ključnih infrastruktur sodobne znanosti, gospodarstva in tudi javnih politik. Brez zmogljivosti za obdelavo velikih količin podatkov, za napredne simulacije, za razvoj umetne inteligence in za podporo kompleksnim modelom. Ni mogoče govoriti o resni digitalni preobrazbi. To velja za medicino in biotehnologijo, za materiale prihodnosti, za podnebne in okoljske modele, za energetiko, mobilnost in tako naprej.

Zato je tudi Evropska unija področje visokozmogljivostnega računalništva upravičeno prepoznala kot vprašanje tehnološke suverenosti. Euro HPC Joint Undertaking povezuje sredstva Evropske unije, držav članic in zasebnih partnerjev, da bi Evropa razvijala in ohranjala super računalniško in podatkovno infrastrukturo svetovnega razreda. Slovenija ima na tem področju zelo dobre temelje in vrhunske kompetence, Imamo raziskovalne skupine, znanje, izkušnje in močne povezave z evropskim prostorom, zato je naša ambicija upravičena. Superračunalniška infrastruktura ne sme biti zaprt raziskovalni otok, temveč skupna raziskovalna platforma. Ta platforma bo služila raziskovalni sferi, univerzam, javnim raziskovalnim organizacijam in raziskovalcem, hkrati pa tudi gospodarstvu, zlasti podjetjem, ki potrebujejo dostop do naprednih računskih zmogljivosti, podatkovnih storitev in orodij umetne inteligence. In to je pomembna razvojna prednost in priložnost Slovenije, da znanje, infrastrukturo in evropska sredstva povežemo v okolje, ki spodbuja inovacije, nove produkte, digitalno preobrazbo in večjo produktivnost.

Zato vas vabim, da predlog zakona podprete in s tem pokažete, da gre za pomembno razvojno področje države, ki je podprto z najširšim konsenzom vseh sodelujočih. Hvala lepa.

Najlepša hvala doktor Rončeviću.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval tudi Odbor za izobraževanje, mladino in znanost.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici, gospe Adrijani Kocjančič. Kar izvolite.

Gospod predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani!

Odbor za izobraževanje, mladino in znanost je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o izvajanju Uredbe Evropske unije o ustanovitvi skupnega podjetja za evropsko visoko zmogljivostno računalništvo. Minister

za izobraževanje, znanost in mladino je v dopolnilni obrazložitvi pojasnil, da predlog zakona rešuje dva pomembna izziva s katerima se sooča Slovenija. Prvi izziv je povezan z iztekanjem obdobja črpanja sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. S sprejemom predloga zakona se bo namreč omogočilo črpanje sredstev iz omenjenega mehanizma. V primeru, da se zakona ne sprejme pa teh sredstev ne bo mogoče počrpati. To bi bilo slabo tudi za prihodnja pogajanja Slovenije v okviru naslednje finančne perspektive glede kohezijskih sredstev. Obveznost Slovenije, da zagotovi ta sredstva, pa bi kljub temu ostala. Kar pomeni, da bi jih bilo treba v prihodnjih letih zagotoviti iz integralnega dela državnega proračuna. Drugi izziv pa je razvojne narave. Slovenija tako kot Evropa za doseganje razvojnih prebojev potrebuje vse več vlaganj, ne le v znanost, temveč tudi v industrijo. V zvezi s tem je izpostavil ključne tehnologije prihodnosti, kot so visoko zmogljivo računalništvo, umetno inteligenco ter v zadnjih letih tudi aplikativne kvantne tehnologije oziroma kvantno računalništvo. Izpostavil je, da se vsi ti izzivi naslavljajo v okviru evropskega skupnega podjetja Euro HPC, v katerem sodelujejo vse države članice Evropske unije in še nekatere druge evropske države. Slovenija mora tako kot druge sodelujoče države prispevati svoj delež sredstev, gre pa za področja, kjer so investicije izjemno visoke. Poudaril je, da si takšnih vlaganj zlasti manjša država z omejenimi proračunskimi zmogljivostmi, kot je Slovenija, težko privošči sama, zato je v sodelovanju v skupnih evropskih pobudah najbolj smotrna rešitev.

Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino je dodal, da je eden ključnih razlogov za pripravo predloga zakona zagotoviti izpolnitev zavez Slovenije glede financiranja projekta vzpostavitve super računalnika in tako imenovane tovarne umetne inteligence, saj se je leta 2024 naša država zavezala, da bo oba projekta sofinancirala. Skupna vrednost nacionalnega prispevka znaša 75 milijonov evrov, dodatnih 75 milijonov evrov pa bo zagotovila Evropska komisija preko skupnega podjetja Euro HPC. Poudaril je, da je Euro HPC skupno javno zasebno partnerstvo. Glede na to, da ima to partnerstvo svojo pravno subjektiviteto, je treba določiti pravno podlago za prenos neuporabljenih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost na skupno podjetje Euro HPC, prav to pa omogoča predlog zakona.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila pripombo k 3. členu, ki se nanaša na časovno ustreznost predloga zakona glede financiranja prostovoljnega finančnega prispevka iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. Poudarila je, da je Svet Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve prejšnji teden 10. 7. 2026 potrdil predlog Slovenije za preusmeritev sredstev, tako da je s tem omenjena pripomba odpravljena.

V kratki razpravi je bila izražena enotna podpora predlogu zakona. S strani Poslanske skupine Svoboda je bilo izpostavljeno, da sodelovanje v skupnem podjetju Euro HPC Sloveniji že zdaj prinaša pozitivne učinke in da je prav zaradi tega bila Slovenija marca 2025 uspešna na razpisu za super računalnik v Mariboru. S strani Poslanske skupine Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus je bilo poudarjeno, da ostaja rast produktivnosti v Sloveniji eden ključnih izzivov.

Po razpravi je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Ker k predlogu zakona amandmaji niso bili sprejeti, odbor Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona sprejme v predloženem besedilu. Hvala.

Najlepša hvala, gospa Kocjančič.

Zdaj pa sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima v prvi vrsti gospod doktor Vinko Logaj, Poslanska skupina Svoboda, kar izvolite.

Spoštovani! Danes obravnavamo zakon, ki je del ene pomembnejših

razvojnih zgodb prejšnje vlade. Projekta vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence, katere osrednji del je nov super računalnik, prilagojen razvoju umetne inteligence. Gre za projekt, ki je delno sofinanciran z evropskimi sredstvi in Sloveniji, ki je bila leta 2025 izbrana na evropskem razpisu, zagotavlja vrhunsko infrastrukturo za super računalniške obdelave. To bo omogočalo, da bo Slovenija lahko enakovredno konkurirala v družbi znanja, raziskav in inovacij. Če na kratko povzamem. Uspeh na evropskem razpisu marca 2025 je tudi jasen dokaz, da Slovenija premore znanje, strokovnost in ambicije za sodelovanje pri najzahtevnejših evropskih razvojnih projektih, še pomembneje pa je, da s tem mladim ustvarjamo okolje, v katerem bodo lahko razvijali svoje ideje doma, ne pa iskali priložnosti zgolj v tujini. Gradimo pogoje za kakovostna delovna mesta, večjo dodano vrednost in dolgoročno konkurenčnost našega gospodarstva. Zakon, ki ga obravnavamo danes, je logično nadaljevanje aktivnosti, ki jih je začela in pripravila Vlada Roberta Goloba, ki je pripravila tudi spremembo programa za okrevanje in odpornost. Zakon zagotavlja pravno in finančno kontinuiteto projekta na področju umetne inteligence. V Poslanski skupini Svoboda to seveda pozdravljamo. Z njim se vzpostavlja podlaga za plačilo prostovoljnega finančnega prispevka Slovenije k skupnemu podjetju za evropsko visoko zmogljivostno računalništvo iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost. To pomeni, da se razbremenjuje integralni proračun, kar predstavlja odgovorno in gospodarno ravnanje z javnimi financami. Čeprav zakon obsega zgolj štiri člene, je njegovo pravočasno sprejetje ključnega pomena, zato v Poslanski skupini Svoboda nismo nasprotovali njegovi obravnavi po nujnem postopku. Kot konstruktivna opozicija podpiramo projekte, ki so v interesu Slovenije in prispevajo k njenemu razvoju.

Projekt je pomemben tudi za Evropsko unijo, saj krepi njeno tehnološko suverenost in zmanjšuje odvisnost od drugih svetovnih velesil na področju super računalništva in umetne inteligence. Slovenija pri tem ni zgolj opazovalka, temveč pomembna razvojna partnerica. Koristi takšnih vlaganj bomo občutili vsi. Napredni sistemi umetne inteligence bodo pospešili znanstvene raziskave, izboljšali konkurenčnost evropskega gospodarstva, ter prispevali k razvoju novih tehnologij in storitev. Poleg vrhunske strojne opreme skupno podjetje za evropsko visoko zmogljivostno računalništvo, financira tudi razvoj programske opreme, izobraževanje strokovnjakov, ter nacionalne kompetenčne centre. S tem gradi evropski ekosistem znanja, inovacij in digitalnih tehnologij. V Poslanski skupini Svoboda bomo Predlog zakona o izvajanju Uredbe o ustanovitvi skupnega podjetja za evropsko visoko zmogljivostno računalništvo podprli.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, doktor Logaj. Za SDS, gospa Adrijana Kocjančič.

Predlog zakona o izvajanju uredbe Evropske unije o ustanovitvi skupnega podjetja z evropsko visoko zmogljivostno računalništvo in njene spremembe iz leta 2026. Republika Slovenija mora v skladu s pismi zaveze, ki jih je predložila ob slovenski prijavi na razpise skupnega podjetja za evropsko visoko zmogljivostno računalništvo zagotoviti sofinanciranje izbranih projektov. Predlog zakona prvič določa postopek po katerem lahko Republika Slovenija prenese sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost EvroHPCJU za financiranje projektov na področju super računalništva, umetne inteligence in kvantnih tehnologij.

Drugič,

omogoča pravočasno izvedbo prenosa sredstev do 31. avgusta 2026, s čimer se prepreči izguba približno 71,6 milijona evrov evropskih sredstev. V nasprotnem primeru bodo sredstva izgubljena, hkrati pa bo morala ta znesek Republika Slovenija zagotoviti v okviru integralnih sredstev proračuna. Tretjič, določa, da je ministrstvo, pristojno za znanost, pristojni organ za sklepanje sporazumov in izvedbo finančnih prispevkov. In četrtič, zagotavlja pravno podlago za sofinanciranje slovenskih projektov, med drugim vzpostavitve tovarne umetne inteligence, nadgradnje superračunalniške infrastrukture in razvoja kvantnih tehnologij.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo zakon podprli. Hvala.

Najlepša hvala.

Za Poslansko skupino NSi, SLS, FOKUS magistra Marjeta Šmid.