Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, en lep pozdrav!

Začenjam 4. nujno sejo Odbora za finance. Obvestil o zadržanih trenutno nimam, imam pa za sedaj eno pooblastilo oziroma mislim, da dve, in sicer Luko, se pravi poslanca Luko Simoniča nadomešča poslanec Andrej Kosec in poslanko Eleno Zavadlav Ušaj nadomešča Mojca Žnidarič. Dobrodošla oba dva, ki nadomeščata.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, skrajšano ZMNV-1D, nujni postopek, EPA 173-X.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 13. seji, 7. 7. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je bil, je bil uvrščen tudi na 17. izredno sejo Državnega zbora, ki bo 15. 7. 2026. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. do tega trenutka ni bilo vloženih amandmajev.

Pričenjam torej drugo obravnavo predloga zakona in sprašujem, če želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona.

Z nami je državna sekretarka magistra Maja Hostnik Kališek, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani prisotni!

Pred vami je Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Predlagana sprememba je vsebinsko ozka, vendar pomembna za nemoteno izvajanje sistema pravic iz javnih sredstev. S spremembo se podaljšuje prehodno obdobje, v katerem se pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, in pa z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, še naprej uporabljajo podatke o nepremičninah in njihovih vrednostih, evidentirani na dan 26. marca 2020. Predlagamo, da se prehodno obdobje podaljša do 31. januarja 2028.

Ob sprejemu novele ZMNV-1C je bilo predvideno, da bo pristojno ministrstvo v prehodnem obdobju preverilo ustreznost premoženjskih cenzusov in prilagodilo zakonodajo s področja pravic iz javnih sredstev ažurnim vrednostim nepremičnin. Izkazalo se je, da zaradi obsega potrebnih vsebinskih in informacijskih prilagoditev tega ne bi bilo mogoče dokončati do 31. julija 2026, ko se izteče trenutno prehodno obdobje. Predlog zakona zato preprečuje nastanek položaja, v katerem bi morali centri za socialno delo odločati na podlagi novih podatkov, brez ustrezno prilagojenih informacijskih rešitev in na podlagi zastarelih premoženjskih cenzusov. Takšna situacija bi lahko povzročila zamude pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev in pa lahko bi negativno vplivala na socialni položaj najbolj ranljivih prebivalcev. Opravljene analize so namreč pokazale, da bi ob upoštevanju ažurnih posplošenih vrednosti nepremičnin, približno 3000 gospodinjstev izgubilo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, več kot 30000 družin bi bilo na slabšem pri letnih pravicah, skoraj 13 odstotkov vseh družin pa bi utrpelo znižanje ali ukinitev oziroma izgubo pravic.

Zaradi zaščite teh upravičencev je bilo Ministrstvo za finance predlagano podaljšanje prehodnega obdobja do konca januarja 2028. V tem obdobju pa bodo na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve pripravili potrebne zakonske

spremembe, se pravi, Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno varstvenih prejemkih ter tehnične prilagoditve oziroma nadgradnje informacijskega sistema. Najkasneje do konca januarja 2028 bo tako po zagotovilih resornega ministrstva urejeno vse potrebno, da zamiki pri izvajanju teh določb v prihodnje ne bodo več potrebni. Predlog ne uvaja novih pravic ali obveznosti in tudi nima finančnih posledic za državni proračun. Njegov cilj je zagotoviti pravno varnost upravičencev ter omogočiti kakovostno pripravo sistemskih prilagoditev.

Hvala lepa.

Hvala vam.

Zdaj sprašujem, če želi predstavnik Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Z nami je državni sekretar magister Tomislav Nemec. Želite besedo? Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. S strani Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve ne dodajamo nekih posebnih vsebin k temu, kar je že podala gospa državna sekretarka, tako da smo v nadaljevanju na razpolago, kar se tiče morebitnih vprašanj. Sicer pa, tako kot sem omenil, je bilo v glavnem vse povedano, kar je potrebno.

Hvala.

Sedaj, če želi, dobi besedo predstavnik Zakonodajnopravne službe, doktor Dušan Štrus. Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, ostali navzoči.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti ter o tem pripravila pisno mnenje. Predlagano podaljšanje roka je mogoče le, če bo predlog zakona uveljavljen pred 1. avgustom, saj bo na ta dan določba 18. člena novele zakona vsebinsko izčrpana in zakonodajno poseganje vanjo ne bo več mogoče. Pri tem je treba upoštevati ne samo tek zakonodajnega postopka do sprejetja zakona v Državnem zboru, ampak tudi institut zadržanja zakona, ki vključuje tudi rok za veto Državnega sveta in zakonodajni referendum. Poleg tega predlagamo, da se drugi in tretji odstavek 18. člena novele zakona popravita tako, da se ne sklicujeta več na dan pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena zakona, ki sledi uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin. Slednja ne velja več, saj je bila v letu 2025 sprejeta nova uredba, poleg tega pa je rok po veljavni in predlagani ureditvi natančno določen in ni več vezan na sprejetje podzakonskih predpisov. V redakciji bomo popravili naslov predloga zakona, saj gre za spremembe v dveh odstavkih prehodne določbe novele zakona.

Hvala lepa.

Predsednik Rado Gladek: Hvala vam.

Sedaj sprašujem predstavnika Državnega sveta oziroma Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, državnega svetnika Leopolda Pogačarja, če želi besedo. Izvolite, beseda je vaša.

Predsednik, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Vlade in vsi ostali prisotni, prav lep pozdrav.

Zdaj, tako zdaj kot potem tudi v nadaljevanju bom seveda samo povzel mnenje komisije, kajti celotno mnenje ste prejeli z gradivom. Pa mogoče še ena pripomba, da so bila mnenja seveda pripravljena, preden smo imeli na voljo prebrati mnenje ZPS.

Skratka Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je obravnavala zakon na 41. seji in v razpravi izrazila splošno podporo predlogu zakona, saj smo ocenili, da predlog zakona preprečuje, da bi upravičenci izgubili socialne pravice zgolj zaradi višjih posplošenih vrednosti nepremičnin, čeprav se njihov dejanski materialni položaj ni spremenil. Izpostavljeno je bilo tudi, da predlog zakona omogoča nemoteno odločanje o pravicah iz javnih sredstev in s tem preprečuje morebitne negativne socialne posledice. Navkljub podpori pa v mnenju opozarjamo, da predlog zakona ne rešuje sicer sistemskega problema, temveč zgolj ponovno podaljšuje predhodno prehodno obdobje, gre namreč že za drugo zaporedno podaljšanje roka. Zato smo izrazili pričakovanje, da bodo v času podaljšanega prehodnega obdobja pripravljene vse potrebne sistemske, zakonodajne in tehnične rešitve ter da nadaljevanje podaljševanja roka ne bo več potrebno. Kot nam je bilo že na sami seji pojasnjeno, je bilo pristojnemu ministrstvu že naloženo, da pripravi akcijski načrt za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti, s čimer naj bi bilo omogočeno redno spremljanje napredka pri izvajanju nalog. V navezavi s slednjim ministrstvo pričakuje, da bodo vse potrebne prilagoditve dokončane do predvidenega novega predlaganega roka, to je, kot je bilo že omenjeno,

31. januar 2028.

Skratka po razpravi je komisija seveda omenjeni predlog zakona podprla.

Hvala.

Državni svetnik, zahvaljujem se vam za predstavitev poročila.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne.

In sedaj prehajamo na razpravo in odločanje o členih. V razpravo dajem oba člena predloga zakona, h katerima ni vloženih amandmajev. Kdo želi besedo? Izvolite kolegica Pešl Šater, izvolite, potem pa kolega Boštjančič. Izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo.

Nekaj stvari me zanima, če mi lahko predlagatelj odgovori, in sicer o tem Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin. Pozanimala sem se na centru za socialno delo, zakaj pač vrednotijo nepremičnine od 26. marca 2020, ker na spletni strani GURS so podatki že iz 2025. Se pravi, če imam zdaj prave podatke, CSD ima zakonsko podlago 40. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-2019. In torej me zdaj zanima, to so upravičenci, ki so lastniki nepremičnine do tistega datuma, se pravi do 26. marca 2020, kaj je pa z upravičenci, ki postanejo lastniki nepremičnin po tem datumu. To so mi povedali, da teh sploh ni zajetih. In center za socialno delo sicer ima neke druge vzvode, se pravi, ne vem, mogoče zemljiška knjiga, da pridobi te podatke, vendar je problem, da nima podatkov o vrednosti nepremičnin. Tako da zdaj me to zanima, se mi zdi, da so pač to razlike med upravičenci, če mi lahko to razložite. Razumem pa, da seveda center za socialno delo drugače sploh ne more delati, ko pač tega dejansko se ne potrdi. Ja, mislim, da to me zanima. No, to bi pa še tudi rada pač za javnost, kar jaz tudi sama nisem vedela, da se nepremično premoženje, torej se ne upošteva kot celotna vrednost, ampak dejansko samo kot nek fiktivni dohodek, ki ga ministrstvo določi vsako leto in je za letos 1,67 procenta od te vrednosti. Kar pač to, a ne, mi ne vemo, jaz sem to skozi mislila, da se to celo premoženje všteva kot recimo dohodek, plače, ampak dejansko se to ne, ampak se upošteva zelo mali del, mislim manjši del.

Hvala.

Hvala.

Naslednji ima besedo kolega Boštjančič, izvolite.

Klemen Boštjančič (PS Svoboda): Jaz seveda razumem argument, da socialni, da centri za socialno delo potrebujejo ustrezno informacijsko podporo, da ne pride pri zastojev pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev. Ampak seveda ni odgovornost centrov za socialno delo, temveč je odgovornost Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, ki bi moralo pravočasno pripraviti vse potrebne zakonodajne in informacijske prilagoditve in tudi sam predlog pravzaprav priznava, da do njih ni prišlo zaradi drugih prioritet ministrstva. Zadevo relativno dobro poznam, ker sem v prejšnji vladi kot minister za finance na tej točki vsaj dvakrat že nasprotoval torej podaljševanju in podaljševanju in podaljševanju. To očitno ni bila prioriteta ministrstva za delo v prejšnjem mandatu, saj pravim, kar sem bil zelo kritičen. Ampak zanimivo je, da tudi očitno v tem mandatu to ni prioriteta ministrstva za delo, ker sicer si ne znam razlagati, zakaj se za eno leto pa pol podaljšuje. Rabimo eno leto pa pol ponovno za to, da bomo informacijsko uspeli spraviti podatke iz GURS do centrov za socialno delo, Mislim, svaka čast, Če za to rabimo eno leto pa pol, meni to pač pove samo, da torej očitno tudi v novi sestavi ministrstva za delo to ni prioriteta. Skratka z novim podaljšanjem se ohranja ureditev, za katero absolutno mislim, da je napačna, torej da približno 30 tisoč upravičencev, za njih se še naprej uporablja več let stare vrednosti nepremičnin, čeprav vsi vemo, da te vrednosti nimajo nič več skupnega z realnimi vrednostmi, čeprav so nove posplošene vrednosti že določene in v številnih primerih so bistveno višje. To v resnici v praksi pomeni, da nekateri upravičenci za obravnavanje obravnavani ugodneje od drugih,

in to zgolj zato, ker država ni uspela pravočasno opraviti svojega dela. Jaz verjamem, da morajo socialni transferji temeljiti na dejanskem materialnem položaju posameznika. In zdaj, če za eno skupino uporabljamo zastarele podatke o premoženju, to ni več vprašanje socialne politike, ampak je vprašanje enakosti pred zakonom in pravične razdelitve javnih sredstev. Tako da še ena pripomba, v gradivu vladnem nam piše, da ni vpliva na javne finance. Ja, seveda je vpliv. Kako ga ni? Logično, da je vpliv, ker podaljšujemo stanje, po katerem so transferji ne odražajo dejanskega stanja vrednosti premoženja teh zavezancev. Torej na eni strani seveda razumem potrebo po preprečitvi motenj pri odločanju o pravicah, ne morem pa podpreti rešitve, ki že drugič podaljšuje začasno ureditev. In saj pravim, gre za posledice administrativne nepripravljenosti države, prenaša na načelo enake obravnave upravičencev. Tako da želim si, da je to podaljšanje res zadnje, bom pa glasoval proti. Predvsem jaz ga razumem, da razumemo, ker vem, v kakšnem stanju je ministrstvo za demografijo to dobilo, tako da mi je jasno, da do konca julija to ni bilo mogoče pripraviti, ker še enkrat, ministrstvo v prejšnji sestavi ni kaj veliko naredilo na tem, ampak da se pa podaljšuje do 31. januarja 2028, to pa mi je nerazumljivo in nesprejemljivo.

Hvala lepa.

Predsednik Rado Gladek: Hvala.

Želi še kdo besedo oziroma od poslank in poslancev? Če ne, želi besedo kdo od predstavnikov Vlade kot odziv na razpravo poslancev? Ne. Če prav vidim, ne. Izvolite, kolega Klemenc.