Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 19. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena Poslovnika Državnega zbora, drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 19. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 22. julija 2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Ne dela? Prosim, preverite delovanje glasovalnih naprav. Je v redu zdaj? Še kdo?
Ponovno glasujemo o dnevnem redu. Navzočih je 60 poslank in poslancev, za je glasovalo 60.
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi oziroma Predloga odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi.
Predlagatelj referenduma je 21. julija 2026 vložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi. V zvezi s to zahtevo bomo obravnavali Predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu, ki ga je pripravil in v obravnavo Državnemu zboru predložil Odbor za pravosodje.
Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku predlagatelja, predsedniku odbora gospodu Andreju Poglajnu, izvoli.
Predsedujoči, hvala za besedo.
Odbor za pravosodje je na 4. nujni seji dne 22. 7. 2026 pripravil besedilo odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi.
Predstavnik predlagatelja referenduma je na podlagi šestega, sedmega in osmega odstavka 11. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi dne 21. julija 2026 v Državni zbor vložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 26. maja 2026. Kot iz zahteve priloženega potrdila o skupnem številu podpor V evidenci volilne pravice izhaja, da je zahtevo podprlo 44 tisoč 619 volivk in volivcev. Državni zbor v skladu z 22. členom ZRLI razpiše referendum z odlokom v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve za razpis referenduma. V skladu s prvim odstavkom 30. člena ZRLI (akt o razpisu referenduma) določa vrsto referenduma akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se ga daje na referendum, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu. V skladu s prvim odstavkom 33. člena ZRLI od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme
preteči manj kot 30 dni in ne več kakor leto dni, pri čemer navedeni rok v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZRLI, ne teče v času, določenem po prvem odstavku 16.a člena ZRLI, to je med 15. julijem in 31. avgustom. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, Državni zbor v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZRLI sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno lahko Državni zbor z navadno večino, določi za dan glasovanja dan v razdobju najmanj 30 in največ 45 dni od dneva razpisa referenduma. Pri določanju dneva razpisa referenduma je Državni zbor dolžan spoštovati tudi odločbi Ustavnega sodišča, iz katerih izhaja, da od objave akta o razpisu referenduma do dneva, ki je določen kot dan razpisa, ne sme preteči več kot 15 dni, razen če obstajajo utemeljeni razlogi tehnične oziroma instrumentalne narave. Odlok za dan razpisa referenduma določa kasnejši dan, to je 1. september 2026, saj so za naveden odstop utemeljeni razlogi tehnične oziroma instrumentalne narave, navedeni v dopisu Službe Državne volilne komisije z dne 17. julija 2026.
Prav tako je treba upoštevati omejitev roka po drugem odstavku 33. člena ZRLI, po katerem rok od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne teče med 15. julijem in 31. avgustom in se v tem času tudi ne opravljajo referendumska opravila. Zato omenjena določitev dnevnega razpisa referenduma na dan 1. september 2026, ne pomeni nesorazmernega posega v pravico do glasovanja na referendumu ter arbitrarnosti pri določitvi dnevnega, dneva razpisa referenduma in ne povzroča zamika dneva glasovanja na referendumu. Upoštevaje navedeno, je v danem primeru za dan razpisa referenduma določen 1. september 2026, za dan glasovanja pa nedelja, 11. oktober. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja bo tako poteklo 40 dni, glasovanje pa bo torej izvedeno 41 dan.
Kot poslanca Državnega zbora in predsednika Odbora za pravosodje me veseli, da v Državnem zboru so ponovnoma upoštevani predlogi za referendum, kar v preteklem mandatu ni bilo vedno tako.
Hvala, predsedujoči.
Hvala.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.
Kot prvi dobi besedo gospa Mojca Žnidarič za Poslansko skupino Demokrati., izvoli.
Spoštovani podpredsednik, spoštovani poslanke in poslanci.
Pred nami je zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. V evidenci volilne pravice je bilo zabeleženih 44619 podpor. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju ugotovila, da je bila zahteva vložena pravočasno in da izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje. V Poslanski skupini Demokrati Anžeta Logarja to voljo spoštujemo. Zbrani podpisi izražajo jasno zahtevo o, zahtevo, da o uveljavitvi zakona neposredno odločijo volivke in volivci. Naša podpora razpisu referenduma pa ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele. Novelo smo podprli, ker mora biti parlamentarna preiskava učinkovito ustavno orodje nadzora. Državnega zbora. Omogočati mora ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena, razjasnjevanje politične odgovornosti In uresničevanje pravice parlamentarne manjšine do nadzora nad oblastjo.
Ustavno sodišče je poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota. Kjer je delo preiskovalne komisije vezano na mandat Državnega zbora, lahko procesno zavlačevanje povzroči, da komisija svojega dela sploh ne konča. S tem parlamentarni nadzor izgubi dejanski svoj pomen. Pravno varstvo posameznika je nujno, vendar mora biti urejeno tako, da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave. Prav tako menimo, da se
menimo, da se preiskava o isti stvari, o kateri je Državni zbor že sprejel končno poročilo, ne sme ponovno odrediti. Ob tem se zavedamo, da so bili v javnosti glede sprejetih rešitev izraženi tudi pomisleki. Referendumska razprava bo omogočila jasno predstavitev argumentov za in proti, končna odločitev o uveljavitvi zakona pa bo v rokah volivk in volivcev. Izid referenduma bomo spoštovali. Strinjamo se tudi s predlogom službe Državne volilne komisije, da se za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za referendumska opravila, določi 1. september 2026. Glasovanje na referendumu pa se izvede 11. oktobra 2026. Takšna časovnica omogoča zakonito, učinkovito in enakopravno izvedbo referendumskega postopka. V Poslanski skupini Demokrati Anžeta Logarja bomo zato Predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma podprli. Pri svojem vsebinskem stališču do zakona pa ostajamo.
Hvala lepa.
Hvala za besedo, spoštovane in spoštovani.
Pred seboj imamo predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma, za katerega je podpis oddalo več kot 44 tisoč državljank in državljanov. V Levici pozdravljamo vložitev podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki so jo vsilile stranke vladajoče koalicije. Gre za pomembno demokratično dejanje in sporočilo, jasno sporočilo, da si ljudje ne želijo slabljenja varovalk pred zlorabo oblasti. Parlamentarne preiskave so pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, toda prav za to in še posebej morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke, predlagana novela te varovalke odpravlja. Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi prizadeti ne bodo več mogli pri Ustavnem sodišču pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij ali njihovih sklepov. To pomeni, da bo o dopustnosti najresnejših posegov v človekove pravice in zasebnost odločala politična večina sama. Obenem novela parlamentarnim preiskovalnim komisijam omogoča, da brez predhodnega sodnega nadzora pridobivajo občutljive osebne podatke od bank, telekomunikacijskih operaterjev, policije, Furs in drugih državnih organov. Šele naknadno bi se lahko presojalo, ali je bil tak poseg zakonit, ko so bili podatki že razkriti. Prav zato smo v Levici že ob obravnavi novele opozarjali, da takšna ureditev odpira vrata političnim zlorabam parlamentarnih preiskav. Ne zato, ker bi bila vsaka parlamentarna preiskava zlorabljena ampak zato, ker zmanjšuje varovalke, ki preprečujejo, da bi se to sploh lahko zgodilo. Pri sprejemanju tega zakona oziroma njegovem spreminjanju na referendumu gre torej pri sprejemu novele je šlo pravzaprav za enega izmed poskusov prikrojiti pravila pravne države na način, da bo ščitil sedanjo koalicijo pred njihovimi lastnimi rabotami. Prav zato se poskuša s sprejemom novele na eni strani zavleči uvedbo parlamentarnih komisij, ki bi preiskovale njihova dejanja, ob tem pa tudi spremeniti pravila tako, da jim omogočajo utišanje, da bi jim pravzaprav omogočila utišanje opozicije in preganjanje kritičnih posameznikov in organizacij civilne družbe. Civilna družba se je za to organizirala v pobudo za zbiranje podpisov, h kateri smo aktivno pristopili tudi v Levici. Kljub poletnemu času je zbiranje uspelo in pravočasno je vložena pobuda za referendum, ki izpolnjuje vse zakonske in ustavne pogoje. To vse kaže, kako pomembno doživljajo tudi državljani in državljanke vprašanje zaščite demokratičnih standardov in pravic vseh - novinarjev, žvižgačev, sindikatov,
civilnodružbenih organizacij, podjetij in seveda vseh državljank in državljanov. O tem, koliko moči bo imela politika nad posameznikom, ne sme odločati zgolj trenutna parlamentarna večina, prav je, da imajo pri tako pomembni odločitvi zanj zadnjo besedo volivke in volivci in da izpolnimo zakonsko zavezo, da se ta referendum zgodi. Zato bomo v Levici odlok soglasno podprli.
Naj pa na koncu še odgovorim na navedbe desnice, ki se pogosto v zadnjem času pojavljajo, da je glasovanje proti uveljavitvi novele Zakona o parlamentarni preiskavi glas proti boju s korupcijo. To vsekakor ne drži. Korupcije se ne preprečuje tako, da se preiskovancem briše pravna sredstva. Za učinkovit boj s korupcijo so potrebne spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki je zastarel in ne omogoča učinkovitega odkrivanja pregona in sojenja v zadevah gospodarskega kriminala in korupcije. Če si trenutna koalicija učinkovitega spopada s sodobnim kriminalom zares želi, pričakujemo, da bodo soglasno podprli potrebne spremembe Zakona o kazenskem postopku.
Hvala.
Hvala.
Gospod Nedeljko Todorović bo predstavil stališče Poslanske skupine Resnica, izvoli.
Hvala, predsedujoči, za besedo. Spoštovani državljani, spoštovane državljanke.
Najprej bi rad izpostavil, da v stranki Resnica podpiramo referendum, saj smo že takoj po sprejetju zakona 26. maja, ko so nasprotniki navajali, najavljali referendum, sporočili, da bomo podprli referendum, saj resnično verjamemo, da imajo ljudje vedno prav. Upamo samo, da bodo tudi druge stranke podprle predloge za referendum, kadar jih bo predlagala Resnica. Pobudniki referenduma so med zbiranjem podpisov sicer zavajali ljudi, ko so rekli, da se s to spremembo sedaj lahko preiskuje vsakogar ali, kot smo včeraj na Odboru za pravosodje slišali, skoraj vsakogar. Zato zaradi javnosti citiram 1. člen zakona, kateri se sicer s spremembo praktično ni spremenil. Citiram: parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena se opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij za spremembo zakonodaje na določenem področju ali za druge odločitve Državnega zbora in njegove ustavne pristojnosti. Torej v tem členu je samo sprememba veznika: predhodno je bil veznik "in", sedaj je pa veznik "ali". Sprememba zato ne širi pristojnosti Državnega zbora, temveč odpravlja morebitne razlagalne nejasnosti ter natančneje odraža dejanski namen parlamentarne preiskave kot instrumenta parlamentarnega nadzora. V stranki Resnica podpiramo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, saj verjamemo, da bo s tem, da bo s temi spremembami lažje, predvsem pa učinkoviteje preiskovanje v teh preiskavah. In vezano na to bi rad dodal samo en podatek, in sicer od osamosvojitve do danes smo imeli, če se ne motim, 43 preiskovalnih preiskav, od česar jih je pa samo 13 sprejelo končno poročilo. Pa še za konec še enkrat poudarjam, v Poslanski skupini Resni.ca bomo podprli zahtevo za razpis referenduma, ker verjamemo, da imajo ljudje vedno prav.
Hvala lepa.
Hvala.
Gospa Lucija Tacer Perlin bo predstavila stališče Poslanske skupine Svoboda, izvoli.
Hvala, podpredsednik.
V Poslanski skupini Svoboda bomo podprli razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, saj spoštujemo voljo več kot 44 tisoč volivk in volivcev, ki so zbirali podpise za njegovo izvedbo. Pravica do zakonodajnega referenduma je ustavna pravica, ki jo je Državni zbor dolžan izvršiti, zato pozdravljamo odločitev koalicije in Resnice, da bodo tokrat ravnali skladno z Ustavo oziroma da bodo omogočili izvrševanje pravice iz 3. in 44. člena Ustave - na žalost to ni več samoumevno.
Danes Državni zbor odloča o odloku za razpis referenduma, ki za dan razpisa referenduma določa 1. september
2026, za dan glasovanja pa 11. oktober 2026.
V Poslanski skupini Svoboda smo naklonjeni temu, da bo o tem ali bo zakon veljal, da ne bo več odločala vladajoča koalicija za asistenco resnice, ampak volivci in volivke. Zato se iskreno zahvaljujemo več kot 44000 podpisnikom, ki so se odločili, da bodo zahtevali referendum, ker zakonu nasprotujejo z namenom, da se prepreči zlorabe parlamentarnih preiskav. Slednje ne kaže samo, da se Slovenija uvršča med države z razvito neposredno demokracijo, temveč tudi, da so se volivci in volivke pripravljeni boriti proti zlorabam oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma sodno zaščito proti neutemeljenim, nesorazmernim in protiustavnim posegom v njihove pravice. V Poslanski skupini Svoboda smo Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki je bil na predlog vladajoče koalicije s podporo resnice sprejet 26. 5. 2026, nasprotovali. Opozarjamo, da je parlamentarna preiskava omejena z ustavnimi pristojnostmi Državnega zbora, kar pomeni, da mora Državni zbor pri odreditvi spoštovati načelo delitve oblasti, pa tudi posameznikove človekove pravice in svoboščine. Ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij mora biti urejeno tako, da vsem ostalim udeležencem v preiskavi, tudi tistim, ki niso javni funkcionarji, nudi procesne garancije, ki jim bodo zagotavljale, da bo postopek tekel v skladu s pravnimi standardi demokratične države. Parlamentarna preiskava mora najti pravo razmerje med učinkovitostjo na eni strani in varovanjem načela delitve oblasti ter človekovih pravic in svoboščin na drugi. Zakon, ki ureja, mora hkrati zagotavljati učinkovito izvajanje preiskave, a obenem preprečevati zlorabljanje preiskave za kršitev pravic posameznikov in zasebnih pravnih oseb. Državni zbor je zato v prejšnjem mandatu na predlog bivše predsednice Državnega zbora magistrice Urške Klakočar Zupančič decembra 2024 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, z namenom, da se izvršijo tri odločbe Ustavnega sodišča, sicer ena iz leta 2011 in dve iz leta 2002 in 2021 ter priporočila Evropske komisije o vladavini prava in priporočila Greco oziroma skupine držav Sveta Evrope za boj proti korupciji. Novela je vzpostavila naknadno ustavno sodno kontrolo akta o odreditvi parlamentarne preiskave z namenom, da se preprečijo zlorabe in poleg nedopustnih posegov v delo tožilcev in sodišč tudi posegi v delovanje ostalih samostojnih in neodvisnih z Ustavo določenih organov, kot so na primer Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic ter v avtonomijo lokalnih skupnosti, hkrati pa bi ta naknadna ustavno sodna kontrola lahko preprečila tudi nedopustno poseganje v človekove pravice in svoboščine posameznikov. Vsakega izmed nas in zasebnih pravnih oseb, ki so zajeti v parlamentarni preiskavi. Prav tako je zakon vzpostavil postopkovni mehanizem s sodnim varstvom, ki zagotavlja varovalke pred zavlačevalnim, šikanoznim in zlonamernim izločanjem poslancev iz delovanja v preiskovalnih komisijah. Po veljavni ureditvi se lahko samostojen in neodvisen organ, državni organ, kot je na primer Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic ali fizična ali pravna oseba, torej slehernik ali pa podjetje, društvo in tako naprej, zoper katero želijo odrediti parlamentarno preiskavo, pritoži na ustavno sodišče. Ustavno sodišče nato presodi, ali je preiskava dejansko v javnem interesu ali bi protiustavno posegla v samostojnost in neodvisnost omenjenega državnega organa ali pa v pravice ali svoboščine posameznika. Sprejete rešitve koalicijskih strank s podporo resnice pa predstavljajo grob poseg v ureditev instituta parlamentarne preiskave, saj odpravljajo varovalke za zaščito pred zlorabami in ustavno sodno kontrolo, ki je omogočala preprečitev takih zlorab, seveda z namenom, da bi se politično obračunavalo z vsakim, ki si bo drznil nasprotovati vladajoči koaliciji. Sedanja koalicija odpravlja ustavno sodno varstvo oziroma možnost pritožbe na ustavno sodišče, ker se boji, da bi jim ustavno sodišče lahko preprečilo ustanovitev preiskovalnih komisij, s katerimi želijo, tako kot so to že počeli, posameznikom in organizacijam torej ne javnim funkcionarjem, uničevati ugled, kariero in zasebno življenje,
tudi če se pozneje izkaže, da ti niso storili ničesar narobe. Njihova tarča je lahko vsakdo. Nova vladna koalicija se je že v prvih tednih svojega mandata skregala s sindikati, različnimi intelektualci, nevladnimi organizacijami in nasploh z vsemi, ki si upajo kritizirati njeno delo. Zato so na primer prav sindikalisti, žvižgači, novinarji, nevladniki in podpisniki peticij lahko tiste prve tarče takšnih preiskav. Jasno je, kaj torej desna koalicija s tem zakonom počne. Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli.
Zato so ustavno sodno varstvo nadomestili z možnostjo pritožbe na upravno sodišče, ki je neučinkovito, saj se veže na konec parlamentarne preiskave oziroma sprejem končnega poročila, ko je že vsega konec. Škode, ki so jo povzročili nedolžnim, pa ni mogoče več preprečiti ali odpraviti. V Državnem zboru je bilo od leta 1992 odrejenih 43 parlamentarnih preiskav, končno poročilo pa je bilo sprejeto zgolj v 13 primerih. Tudi v prejšnjem mandatu je bilo odrejenih pet parlamentarnih preiskav, končno poročilo pa je bilo sprejeto zgolj v eni preiskavi, kar pomeni, da bi bilo sodno varstvo zagotovljeno zgolj preiskovancev v eni parlamentarni preiskavi.
Poleg tega je določen tudi nenormalno kratek rok za pritožbo, in sicer osem dni. Kljub zavedanju, da lahko končno poročilo obsega preko 300 strani in da preiskovalna komisija praviloma poleg končnega poročila, ki je objavljeno, pripravi tudi dodatna poročila, ki so dostopna zgolj poslancem, da ne omenjamo, da se v tem roku onemogoča posamezniku, da v primeru, da so določeni deli poročil, ki se nanašajo nanj, zaradi varstva podatkov zakriti, da bi lahko zahteval njihovo razkritje. Tudi pravna stroka opozarja, da zakon predstavlja znižanje standarda pravnega varstva in da ni učinkovito, ker preiskovanec ne bo imel na voljo ob uvedbi parlamentarne preiskave ali med izvajanjem parlamentarne preiskave, ampak šele po zaključku preiskave. Praviloma, ob koncu mandata Državnega zbora, po vročitvi končnega poročila, če bo Državni zbor končno poročilo sploh sprejel. Vemo, da se to zgodi v manj kot eni tretjini primerov in takrat pravnega varstva ne bo.
V Svobodi vidimo sprejetje novele zakona o parlamentarni preiskavi kot jasen znak, da se želi koalicija vrniti nazaj, v čas pred volitvami leta 2022, ko je v državi vladal strah, represija in zatiranje kritične misli. Proti temu se bomo absolutno borili, ob boku volivcev in volivk. Hvala.
