Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci in vsi vabljeni in prisotni na današnji seji nujne seje odbora, lepo pozdravljeni!

Začenjamo, kot sem omenil,4. nujno sejo Odbora za pravosodje, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so upravičeni za današnjo sejo in se je ne morejo udeležiti naslednji poslanci, to so in jih tudi nadomeščajo, se pravi Mojca Žnidaršič nadomešča Roberta Potnika in Ana Cajhen nadomešča Dejana Zakrajška.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točk z dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, obravnava zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je z dne 21. 7. 2026 vložilo več kot 40 tisoč volivk in volivcev.

Prejeli smo naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, zahteva 40 tisoč volivk in volivcev, mnenje Zakonodajno-pravne službe in predlog odloka.

Na sejo so bili vabljeni predstavnik predlagatelja referenduma, ki se je za današnjo sejo opravičil, Zoran Mojškerc kot predstavnik predlagatelja zakona, Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba in Državna volilna komisija. Naj najprej povem nekaj uvodnih pojasnil. Državni zbor je na 8. izredni seji 26. 5. 2026 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi. Več kot 40 tisoč volivk in volivcev je dne 21. 7. na podlagi 90. člena Ustave Republike Slovenije, 11. in 12. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter 185. člena Poslovnika Državnega zbora vložilo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu. Iz zahteve za razpis zakonodajnega referenduma izhaja, da se predlagano referendumsko vprašanje glasi: ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026.

V skladu z Ustavo in Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi mora Državni zbor v primeru vložene zahteve za razpis zakonodajnega referenduma z odlokom razpisati referendum v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. V okviru obravnavane obravnave navedene zahteve mora odbor v skladu s 169.a, 169.b in 171. členom Poslovnika Državnega zbora sprejeti Predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu ter ga posredovati v sprejetje Državnemu zboru.

Delovno besedilo predloga odloka ste prejeli s sklicem današnje seje. V njem je predlagano, da se skladno z določbami zakona o referendumu in o ljudski iniciativi za dan razpisa referenduma, s katerim se s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, določi 1. september. Za dan glasovanja na referendumu pa se določi 11. oktober. V skladu s prvim odstavkom 33. člena ZRLI ob dnevu razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni, pri čemer navedeni rok v skladu z drugim odstavkom 30. člena omenjenega zakona ne teče v času, določenem v prvem odstavku 16.a člena, to je med 15. julijem in 31. avgustom. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, Državni zbor v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZRLI sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. V takem primeru mora tudi matično delovno telo dneva v tretjem in 3. in 4. točki predloga odloka za razpis zakonodajnega referenduma v primeru določitve dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih članov. Glede na navedeno lahko Državni zbor z navadno večino, to je večino opredeljenih navzočih poslancev, določi za dan

glasovanja dan v razdobju najmanj 30 in največ 45 dni od dneva razpisa referenduma. Pri določanju dneva razpisa referenduma je Državni zbor dolžan spoštovati odločbe Ustavnega sodišča, Opr. številka UI 279/96 z dne 10. 9. leta 1996 in številko UI 304/96 z dne 7. 11. leta 1996 iz katerih izhaja, da od objave akta o razpisu referenduma do dneva, ki je določen kot dan razpisa, ne sme preteči več kot 15 dni, razen če obstajajo utemeljeni razlogi tehnične oziroma instrumentalne narave. Odlok za dan razpisa referenduma določa kasnejši dan, to je 1. september 2026, saj se za navedeni odstop, utemeljeni razlogi tehnične oziroma instrumentalne narave, navedeni v dopisu službe Državne volilne komisije z dne 17. julija 2026. Prav tako je treba upoštevati omejitev roka po drugem odstavku 33. člena ZRLI, po katerem rok od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne teče med 15. julijem in 31. avgustom in se v tem času tudi ne opravlja referendumska opravila. Zato omenjena določitev dnevnega dneva razpisa referenduma na dan 1. september 2026 ne pomeni nesorazmernega posega v pravico do glasovanja na referendumu ter arbitrarnosti pri določitvi dneva razpisa referenduma in ne povzroča zamika dneva glasovanja na referendumu. Glede na navedeno je v konkretnem primeru za dan razpisa referenduma določen 1. september, za dan glasovanja pa nedelja, 11. oktober leta 2026. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja bo tako preteklo 40 dni, glasovanje pa bo torej izvedeno na 41. dan.

Začenjam z obravnavo zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Dajemo besedo oziroma na seji ni udeleženih nobenih izmed dodatno vabljenih članov, razen če želi predstavnik predlagatelja, mogoče gospod Mojškerc? Ne, potem takem prehajamo na razpravo in obravnavo delovnega besedila predloga odloka, ki ste ga prejeli s sklicem.

Pred prehodom na razpravo pa bi rad prebral še eno pooblastilo iz poslanske skupine Resni.ca Nedeljko Todorović nadomešča poslanko Katjo Kokot.

Prehajamo na razpravo, v kolikor je želja po razpravi. Pardon, se opravičujem, se opravičujem ja, Zakonodajno-pravna služba. Ponavadi gostje sedijo na drugi strani, pa je zato prišlo do napake, se opravičujem, izvolite, beseda je vaša.

Gospa __: Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba je včeraj pripravila pisno mnenje k vloženi zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma, in sicer z vidika skladnosti z Zakonom o referendumu in o referendumu in o ljudski iniciativi. V mnenju smo ugotovili, da je zahteva vložena s strani upravičenega predlagatelja, da je pravočasna, da jo je podprlo najmanj 40000 volivcev, da je referendumsko vprašanje oblikovano v skladu z zakonom in da zahteva vsebuje vse zahtevane podatke o predlagatelju referenduma ter o prvopodpisanem in drugo podpisanem na seznamu podpisnikov pobude. Glede na navedeno je naša služba ugotovila, da je zahteva vložena v skladu z zakonom. Hvala.

Hvala. Sedaj pa res odpiram razpravo za poslanke in poslance. Kdo želi razpravljati? Kolegica Tacer, nato kolegica Katič. Izvolite kolegica Tacer, beseda je vaša.

Hvala, predsednik. 11. oktobra bomo šli na referendum in prav je tako. Najprej zahvala vsem državljankam in državljanom, ki so zbirali podpise, ki so v času vročinskega vala se aktivirali in stali na stojnicah razlagali materijo ljudem, razlagali, zakaj je to pomembno za prihodnost naše države in prinesli v Državni zbor več kot 44000 podpisov. Danes bomo seveda to potrdili in upam, da brez razpletov, brez zapletov razpisali tudi referendum, ki se bo odvil 11. oktobra.

Zakon, o katerem bomo odločali, ima več spornih točk, od tega, da oži dostop do sodišča, do tega, da odstrani varovalke, ki so obstajale za to, da se opozicijskih poslancev ne bi izločalo iz preiskovalnih komisij. Ampak želim se osredotočiti na eno glavno

točko, ki je izjemno problematična in ki mora biti razlog, da bomo takrat, ko bomo razmišljali o prihodnosti naše države in o tem, če želimo živeti v demokraciji, kjer je možno povedati kakšno kritiko, da bomo zato proti uveljavitvi tega zakona. Gre se za člen, ki bi mu jaz rekla prevarant, zato ker uvaja pravno varstvo, hkrati pa ga izvotli. Tam je za to, da lahko SDS govori, da ne ukinja pravnega varstva, da obstaja pritožba na Upravno sodišče, hkrati pa piše, da je ta pritožba možna samo takrat, ko preiskovalna komisija izda končno poročilo. Govorimo o kršenju človeka pravic...

Kolegica, samo za sekundo vas bom prekinil, če mi dovolite. Zdaj, razprava je samo o odloku oziroma datumu referenduma, glede na to pa, da želite očitno razpravljati širše, vam bom to dovolil, vendar bom to dovolil tudi vsem ostalim poslankam in poslancem. Torej, če želite razpravljati širše, glede na to, da je bila tudi prva razprava zapeljana širše, bomo vsem na tej seji dovolili pač, da tudi razpravljate o vsebini, ne samo o odloku in datumu. Tako da nadaljujete, kolegica Tacer.

Ja, bom, glede na..., glede na to, da bomo odločali o vsebini, mislim, da je pomembno, da izpostavim ob tem, ko potrdimo datum kdaj se bo izvedel ta referendum, tisto ključno točko, zakaj bom jaz proti na tem referendumu in zakaj je zelo pomembno, da se bomo 11. oktobra njega udeležili. Torej, najbolj problematičen je člen, ki je prevarant, ki na videz uvaja pravno sredstvo, hkrati pa ga izvotli, ker ga omogoča samo takrat, če je preiskovalna komisija sprejela končno poročilo. In za državljanke in državljane je pomembno vedeti, da je v zadnjem mandatu izmed petih preiskovalnih komisij, ki so bile odrejene samo ena sprejela končno poročilo. Od leta 1992, je od vseh preiskovalk, ki so bile ustanovljene, manj kot tretjina sprejela končno poročilo 13 od 43, kar pomeni, da v najboljšem primeru, v manj kot tretjini zadev bo sploh v teoriji obstajalo pravno sredstvo, za vse te primere bo pravno sredstvo na voljo samo po sprejetju poročila, kar pomeni, da vam lahko vsaj štiri leta bodo preiskovalne komisije kršile človekove pravice, tukaj govorimo o posegih v naše temeljne pravice in zoper to ne boste mogli reči nič. Zato bo treba ta zakon zavrniti na referendumu in se v čim večjem številu udeležiti 11. oktobra, kar bomo danes sprejeli.

Hvala.

Kolegica Gregurevič, želite še postopkovno? Izvolite. Prosim povejte na podlagi katerega člena Poslovnika uvodoma.

Želela sem vam samo povedati, da je nepotrebno posegati v razprave, saj ste bili že poslanec v prejšnjem mandatu, to je povsem običajna razprava, če se spomnim vaših razprav, konkretno, ko smo tri dni...

Spoštovana kolegica, še enkrat, na podlagi katerega člena Poslovnika podajate postopkovni predlog?

...vodili red na seji, na podlagi tega, tako da neprestano, ko vam kaj ni všeč, prekinjate razpravljatelje in nepotrebno ustvarjate slabo voljo. Štiri leta ste tukaj sedeli, kako ste zlorabljali prav te člene na katere se zdaj želite črkobralsko sklicevati, mislim, da je prav, se spravljate v malo čuden položaj samega sebe v bistvu.

Samo, da vam odgovorim, glede na to, da ni bil podan noben postopkovni predlog, naslednjič bom tudi tak poskus motenja seje z vaše strani prekinil. Da PA vam odgovorim. Dnevni red, 1. točka obravnava zahteva za razpis zakonodajnega referenduma, v gradivu tudi ste dobili, samo bom rekel, sklep, ki ga bomo na koncu seje sprejeli ali zavrnili, kakorkoli. Glejte, vaša kolegica pa je govorila o členih in dodajala zraven, ki naj bi bili prevarantski in vse ostalo. Torej, šla je širše izven konteksta dnevnega reda in zato sem tudi med njeno razpravo takoj opomnil, da bom dovolil tako razpravo na seji, skladno tudi s praksami iz preteklih let, ampak, da bodo to možnost imele vse poslanke in poslanci, kar je pa edino korektno, ne. Tako da tudi za javnost, da pač je zavedeno, da kljub temu, da tega danes v tako široki obliki ni na dnevnem redu, bo o tem omogočena razprava. Tako da, še enkrat, naslednjič pa vas opozarjam, prosim, pred postopkovnim predlogom navedite na podlagi katerega člena Poslovnika podajate ta predlog.

Nadaljujemo z razpravo, kolegica Katič, izvolite, beseda je vaša.