Dober dan in lep pozdrav vsem skupaj!

Začenjam 2. sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo. Kar se nadomeščanj tiče, zaenkrat magistrica Marjeta Šmid nadomešča Janeza Bejo. Opravičil ni bilo. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem.

Tako kar prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložil Državni svet in je bil 18. marca letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora na predlog predlagatelja predloga zakona na 1. seji 20. aprila sklenil, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku. Gradivo ste prejeli. Kdo so vabljeni, tudi veste.

Zdaj, na prosilo sindikatov sem dodatno vabil še Zvezo svobodnih sindikatov, Sindikat komunale, varovanja in poslovnega in poslovanja z nepremičninami Slovenije in pa Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Se mi zdi prav, da tudi njih slišimo glede teh zadev. Do petka amandmaji niso bili vloženi, so pa predloge za amandmaje odbora danes vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in pa Levica.

Pričenjamo prvo obravnavo, pričenjam drugo obravnavo predloga, ja, ki je po skrajšanem postopku, o kateri bomo opravili razpravo in pa samo glasovanje o amandmajih in pa potem o zakonu v celoti. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi in pa da pač razpravljamo pri 1. členu splošno o zakonu.

Zdaj bi pa dal besedo predlagateljici zakona, gospe Lidiji Jerkič, državni svetnici, izvolite. gospa.

Hvala lepa za povabilo in možnost predstavitve zakona.

Lep pozdrav vsem v dvorani!

Zdaj, samo gradivo in vsebino zakona ste prejeli v pisni obliki. Jaz bi želela samo nekaj poudarkov še iz tega predloga in pa nekaj razlogov zakaj smo uporabili možnost zakonodajne iniciative, ki jo Državni svet ima. Sam predlog zakona je bil pripravljen na predlog sindikata zasebnega varovanja in pa sindikata komunale, varovanja in upravljanja z nepremičninami iz razlogov, ki so v utemeljitvi zakona tudi navedeni.

Zdaj, eden glavnih razlogov in motivov za ta predlog zakona je, da bi poklic varnostnika in pa poklic v zasebnem varovanju, da bi jim vrnili ugled, ki so ga v svojih časih imeli. In kljub temu, da si je sindikat prizadeval to tematiko urejati s kolektivnimi pogodbami, praktično od leta 2000 dalje ta vsebina ni več urejena, varnostniki pa so pač prepuščeni tistim minimalnim standardom, standardom, ki jih zagotavlja zakonodaja. Ker gre za dejavnost, ki je povezana z lahko tudi nošenjem orožja, ker gre za dejavnost, kjer se zaposleni srečujejo s pooblastili, ki so lahko včasih podobna pooblastilom policije, smo prepričani, da bi tudi njihov položaj moral biti podoben ali vsaj primerljiv s temi poklici, ki so pa urejeni drugače, govorim o policiji in vojski.

Zdaj v tej dejavnosti zaradi neurejenih razmer prihaja do številnih kršitev, na katere sindikat stalno opozarja. Ena od glavnih takih deviacij so, je delovni čas in pa plačilo za delo. Zelo veliko število varnostnikov še vedno prejema plačilo za delo, ki je v osnovni plači nižje od minimalne plače, in to velikokrat skoraj za polovico.

S tem seveda so povezani tudi, tudi dodatki, ki se obračunavajo od osnovne plače, od višjega zneska. Za izboljšanje razmer v tej dejavnosti je pomembno tudi, da dejavnost opravljajo podjetja, ki redno plačujejo svoje obveznosti. Zato je ena od rešitev, ki jih zakon predvideva, ta, da bi lahko dejavnost zasebnega varovanja opravljala samo podjetja, ki redno plačujejo davke in prispevke ter v določenem obdobju niso bila kaznovana zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje. Ena od stvari, ki se zdi, je bila nekako napačno razumljena v tem predlogu zakona, je pooblastilo združenju delodajalcev za sklepanje kolektivne pogodbe. Predlog zakona ne uvaja obveznost sklepanja kolektivne pogodbe, ampak samo daje pooblastilo zbornici, da kolektivno pogodbo lahko sklepa glede na prostovoljno sklepanje kolektivnih pogodb je to seveda tudi prav. Prav tako je v zakonu določba, ki govori o pogojih za pridobitev službene izkaznice in za varnostnika se predlaga najmanj četrta stopnja izobrazbe. Zdaj gre za enega od poklicev, kjer ugotavljamo, da je izobrazba vedno manj pomembna. Kljub temu, da gre za poklic, ki zahteva tako komunikacijo s strankami kot odgovorno ravnanje na delu, kot poznavanje predpisov. Smo vendarle, kot kaže, prišli do stanja, ko to delo opravljajo ljudje s pomanjkljivo izobrazbo. Morda ni to povsem sindikalna težava, ampak glede na to, da je bil zakon odprt, smo bili mnenja, da je treba ta nivo izobrazbe dvigniti.

Zdaj, kar nekaj pripomb je bilo s strani Zakonodajno-pravne službe. Že kolegi iz sindikata so pripravili nekaj amandmajev, ki tem pripombam sledijo. Mislim, da ne gre za pripombe, ki bi bile težko realizirane v nadaljevanju postopka obravnavanja zakona. Zahvaljujem se tudi vsem trem poslanskim skupinam za povzete amandmaje in jaz si želim v tej razpravi, da naš predlog pač obravnavate kot enega od poskusa, od poskusov izboljšanja položaja delavcev v tej panogi, pa ne samo njihovega. Tudi mi se lahko marsikdaj znajdemo v situaciji, ko imamo opravka s temi ljudmi in mislim, da je prav, da smo tudi kot državljani na nek način lahko mirni in da nam je zagotovljeno pač na drugi strani res profesionalno opravljanje tega poklica. Nenazadnje smo bili priča tudi kakšni situaciji, kjer je ravno pomanjkanje ali pa nepravilno varovanje povzročilo en kup težav.

Tako da hvala za priložnost in prošnja, da se zakon pač dopolni tam, kjer so pomanjkljivosti in da se s postopkom nadaljuje. Hvala.

Hvala državna svetnica.

Besedo dajem Zakonodajno-pravni službi.

Špela Maček Guštin, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem!

Predlog zakona smo preučili v okviru naših pristojnosti in 20. avgusta izdali pisno mnenje. v njem pri večini členov predloga izpostavljamo, predloga zakona, izpostavljamo pomembne pomisleke glede skladnosti z Ustavo, kjer gre večinoma za nejasno in zakonsko ne dovolj izpeljano ureditev, ki bi lahko pomenila neskladje z načeli pravne države, enakostjo pred zakonom, enakim varstvom pravic, pravico do pravnega sredstva, načelom legalitete, prav tako tudi prekomeren poseg v svobodo združevanja, sindikalno svobodo in svobodo gospodarske pobude, deloma tudi neupoštevanje prepovedi povratne veljave predpisov. Nadalje v mnenju pojasnjujemo, da so predlagane rešitve z vidika drugih zakonov nejasno določene, zato obstaja tveganje neskladja s pravnim sistemom, kar utegne povzročiti težave v praksi, zlasti z vidika enake obravnave in pomanjkljivo urejenih meril za odločanje pristojnih organov. Kot neskladje s pravnim sistemom se potem kaže tudi vnos vsebin v veljavni zakon,

ki sicer niso zajete že z njegovim 1. členom, kar pomeni, da se vsebina zakona širi z novimi instituti oziroma področji urejanja. Tu gre pa seveda predvsem za vsebine delovno pravne narave in za področje kolektivnega pogajanja. Kar bi konkuriralo sistemsko zakonodajo, torej z Zakonom o delovnih razmerjih, Zakonom o kolektivnih pogodbah, deloma tudi z Zakonom o javnem naročanju. Opozorili smo tudi na nomotehnične napake, zlasti glede spreminjanja izrazov s tehniko zbirnega člena in glede preštevilčevanja točk v posameznih členih. Potem zaradi novih dodanih odstavkov v posameznih členih prihaja tudi do notranjega neskladja v kazenskih določbah veljavnega zakona, pri čemer tega zaradi zaprtih členov ni mogoče odpraviti v okviru tega zakonodajnega postopka. Glede amandmajev, torej imamo predloge za amandmaje odbora. S tem bi bili pač po hitrem pregledu, lahko ocenim, da bi bili odpravljeni le nekateri pomisleki iz našega mnenja, medtem ko za nekatere člene amandmaji niso predvideni in naše pripombe torej niso ustrezno upoštevane. Poleg tega predlogi za amandmaje odbora tudi niso povsem jasni z nomotehničnega vidika, kar je lahko problematično pri njihovem umeščanju v besedilo predloga zakona, Ko se pripravi dopolnjen predlog zakona.

Hvala lepa.

Hvala.

Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, gospod Denis Zobarič, izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, Vlada Republike Slovenije je prejela v preučitev in pripravo odziva predloga sprememb Zakona o zasebnem varovanju, ki ga je vložil Državni svet. Vlada pač obravnave teh sprememb po skrajšanem postopku ne podpira. Pri tem moramo upoštevati tudi decembra lani sprejeto strategijo oziroma novo strategijo zasebnega varovanja, poimenovano Kakovostno zasebno varovanje za varno Slovenijo, ki mora biti neko izhodišče in zato menimo, da je spremembe predmetnega zakona, ki sicer verjetno je potreben določenih sprememb, treba pripraviti premišljeno, celovito in na podlagi ustreznih analiz, ne pa po nekem skrajšanem postopku, kot se to pač predlaga v konkretnem primeru. Vlada ocenjuje, da sicer temeljni cilj predlagatelja je zasledovanje izboljšanja razmer v tej dejavnosti. Želijo se pač urejati oziroma izboljševati delovno pravni položaj zaposlenih, izboljšanje delovnih standardov v tej dejavnosti, tudi verjetno posledično večja kakovost izvajanja storitev zasebnega varovanja. Predvidevajo se, kakor mi razumemo, tudi dodatne pristojnosti zbornice za razvoj zasebnega varovanja, in pa neke pri, predvsem pri sklepanju panožne kolektivne pogodbe in se tukaj tudi zasledujejo neke zahteve glede izobrazbe in znanja slovenskega jezika, osebja in določajo dodatni pogoji za pridobitev licence, vendar mi menimo, da tak način ni primeren oziroma je potrebno zadevo širše gledati.

Zdaj, če grem po posameznih sklopih mogoče na kratko. Vlada meni, da vključitev določenih delovno pravnih kršitev in ne poravna neporavnanih davkov med razloge za odvzem javnega pooblastila ni na mestu. 8. člen ni namenjen imetnikom licenc zasebnega varovanja, ampak ureja možnost podelitve javnega pooblastila, pa tudi sicer, to je treba urediti splošno za celotne, za vse zaposlene, ne samo za pač ta sektor.

Nadalje, sprememb glede kolektivnega dogovarjanja, menimo, da to ni potrebno, saj imamo te določbe že v Zakonu o kolektivnih pogodbah. In tam pa, če že obstaja možnost pristopa k pogajanjem in sklepanja panožnih kolektivnih pogodb,

zato menimo, da je pač treba izhajati iz temeljev prostovoljnosti in je pač tega ne smemo pogojevati z neko zakonsko obveznostjo.

Dalje. Tudi predpisovanje, to je to predlagano 6.a poglavje, predpisovanje minimalne višine dodatkov za posebne pogoje dela in povračilo stroškov v zvezi z delom. Po mnenju vlade je pač predmet kolektivnega pogajanja in delovnega prava in to ne sodi v Zakon o zasebnem varovanju.

Nadalje imamo Predlog za pridobitev licence, je po našem mnenju podan presplošno, ne konkretizira katere kršitve delovno pravnih pravil pomenijo oviro za pridobitev licence zasebnega varovanja. Predlog ne določa načina in organa za preverjanje teh pogojev oziroma takšno preverjanje nima predpisanih ustreznih pravnih podlag. Zaostritev pogojev bi morala temeljiti na ustrezni analizi oziroma študiji konkretnih primerov, ki bi upravičili dodatni poseg oziroma omejevanje svobodne gospodarske pobude.

Potem imamo poglavje oziroma predlog člena, ki se nanaša na odvzem licence. Če imetnik ne bi več izpolnjeval zakonskih pogojev pač mi menimo, da delavci lahko podatke o tem, ali so njihovi prispevki plačani ali ne, preverjajo preko e davkov oziroma pri pristojnem finančnem organu. In sume prijavljajo pač, če so prispevki neplačani Furs-u. Delovno pravne kršitve se prijavljajo Inšpektoratu za delo in zoper delodajalca se lahko izvajajo razni razni postopki, od davčne izvršbe, inšpekcijskih ukrepov, glob in podobno. Tako da menimo, konec koncev je tudi kazenska odgovornost lahko podana, zato menimo, da to je potrebno ravno tako urejati za vse zaposlene, ne samo za neko posebno panogo in pač menimo, da ta ureditev, tako parcialna, pač ni ustrezna.

Potem imamo še predlog, ki se nanaša na določene vstopne standarde glede izobrazbe in znanja slovenskega jezika in nekih drugih pogojev. To je sicer mogoče, vendar bi bilo potrebno izvesti določene dodatne in podrobnejše analize glede izobrazbene strukture, zaposlenosti, glede zahtevnosti posameznih del ter tega vpliva na trg dela. Torej, zadeve je treba sistemsko preučiti, se do njih opredeliti in šele potem bi lahko pač zadeve urejali v zakonodajnem postopku. Torej, vlada se s predlogom ne strinja, ga ne podpira oziroma ne podpira sprejema po skrajšanem postopku saj se bodo v prihodnje na podlagi sprejete strategije pripravile celovite spremembe, ki bodo zajemale več različnih področij Zakona o zasebnem varovanju.

Hvala.

Hvala, državni sekretar.

Gospod Bradač, želite še vi kaj dodati? Okej. Potem bi pa zdaj povabil k besedi še te, ki sem jih vabil. Nekako se držimo, da v petih minutah strnete, po navadi sicer razprave ni, zdaj, če bi vas pa kdo od poslancev kaj izrecno vprašal, pa bom tudi dovolil, da tudi odgovorite oziroma pojasnite. Tako da bi najprej dal besedo predstavniku Zveze svobodnih sindikatov.

Gospod Drmota, izvolite, imate vi besedo.

Hvala, predsednik.

Hvala za vabilo, lep pozdrav.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podpira predlog zakona, ker zasleduje izboljšanje položaja zaposlenih v dejavnosti in tudi izboljšanje samega ugleda dejavnosti.

Zdaj, tukaj je potrebno upoštevati, da gre pri zasebnem varovanju za dejavnost posebnega družbenega pomena, v kateri je tudi država ena izmed glavnih oziroma večjih naročnikov izvajanja zasebnega varovanja, zato se nam zdi prav, da se da država tudi določi minimalne standarde za zaposlene v dejavnosti, vsaj dokler se ti ne uredijo v ustrezni kolektivni pogodbi. Država namesto svojega varnostnega osebja najema storitve zasebnega varovanja, zato je prav, da država v takih primerih zahteva,

da varnostno osebje prejme osnovno plačo vsaj v višini minimalne plače. To bi namreč preprečilo razvrednotenje dodatkov za neugoden delovni čas za težje pogoje dela, po drugi strani pa bi to preprečilo nižanje stroškov na podlagi posega v plače varnostnega osebja. Podpiramo tudi, da se v dejavnosti zasebnega varovanja določijo minimalni standardi, kar se tiče povračil stroškov v zvezi z delom in dodatkov vsaj dokler se ti ne določijo v kolektivni pogodbi dejavnosti. Taka rešitev bi zagotovila določeno predvidljivost, določeno oziroma minimalno raven pravic zaposlenih, Obenem pa pušča odprta vrata kolektivnemu dogovarjanju, kjer se pravice lahko dogovorijo tudi drugače, v soglasju s socialnimi partnerji.

Poudaril bi še, da so bila pogajanja v dejavnosti za kolektivno pogodbo več let neuspešna. Po našem mnenju iz razloga, ker delodajalska stran k vsebinskim pogajanjem ni želela pristopiti. Zdaj razloge za to poznajo sami. In ravno zato se nam zdi primerno, da se v zakon vnese omemba pristojnosti zbornice, da sklepa kolektivno pogodbo dejavnosti kot reprezentativna stranka na strani delodajalcev. To ne pomeni, da bi bila zbornica zavezana k sklenitvi kolektivne pogodbe, pomeni pa, da je kot reprezentativna organizacija dolžna izkazati določeno mero odgovornosti do socialnega dialoga ter vsaj pristopiti k vsebinskim pogajanjem kolektivne pogodbe. Kot rečeno, zveza podpira sprejem zakona, ker ta vodi v izboljšavo položaja zaposlenih in predstavlja tudi korak naprej k izboljšanju ugleda panoge.

Hvala lepa.

Hvala, gospod Matija Drmota.

Zdaj bi pa dal besedo predstavnici Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami. Izvolite, gospa Majda Marolt.

Ja, hvala lepa spoštovani.

Tako kot je bilo že v uvodu opozorjeno, ne bi glih ponavljala, bi pa opozorila na osnovni problem, ki ga imamo v dejavnosti zasebnega varovanja. Kot je bilo rečeno, velik delež naročil je z državnega sektorja oziroma iz javnega sektorja. Delovna mesta zasebnega varovanja so pravzaprav v javnem sektorju, ampak so deležni ti zaposleni čisto drugačnega sistema plačila, in sicer na način, kot je bilo povedano. Delavec ima 700, 800 evrov osnovne plače in ostalo je doplačilo do minimalne plače. Dodatek na skupno delovno dobo se ne obračunava od tega nižjega zneska. Kdaj se delavcu doplača osnovna plača, takrat, ko je njegova osnovna plača nižja od minimalne plače. Logično bi bilo to zadevo razlagati na način, da bi morala biti osnovna plača najmanj v višini minimalne plače, ampak to se v naši ljubi državi ne da dogovoriti. In tole je najbolj fajn v dejavnosti zasebnega varovanja, kjer je po naši oceni, saj nimamo nekih podatkov, ker jih nihče v državi ne zbira, za zasebno varovanje, ampak po našem preračunu, po našem vedenju je teh zaposlenih, ki so deležni takega obračuna in takega prikrajšanja pri plačilu za delo, približno 60 procentov. Tako, da se nam zdi to absolutno nesprejemljivo in zdaj je priložnost, da se začasno uredi in doreče v zakonu minimalni standard, po katerem bi bili ti zaposleni deležni dostojnih plač oziroma dostojnega plačila za opravljeno delo. Ker še enkrat poudarjam, delovna mesta so v javnem sektorju, v javnem sektorju ni doplačil do minimalne plače. Tu v tej dejavnosti pa so, in tu ostaja ta in zdaj samo preračun samo enega dodatka prinese marsikaj.

Kar se tiče nove strategije. Ja, saj smo bili mi kot sindikat, jaz ne bom rekla smo, smo bili tudi na Ministrstvu za notranje zadeve večkrat, saj smo tudi skozi prijave kršitev želeli, da se zadeve pogleda, pa da se preveri, ker po naših ocenah, po našem vedenju delavci bistveno več ur oddelajo kot jih imajo dejansko prikazano na svojih plačilnih listah, ampak veste, to je zdaj spet tako,

na delovna inšpekcija spremlja pogodbe o zaposlitvi. Inšpekcija ministrstva za notranje zadeve pa komercialne pogodbe. Morala biti ta dva inšpektorja skupaj na teren pa preveriti vse skupaj. Ampak glejte, v glavnem, hotela sem še to poudariti, da smo se dosti vključevali. Ampak ja, jaz sem tudi našla to novo strategijo, se mi zdi v redu. Ampak mi smo na ministrstvu kot sindikat, ki je reprezentativen v tej dejavnosti, prosili, da se nas vključi tudi takrat v pripravo, pa se nas ni. In ta strategija niti še ni objavljena v uradnem listu in tako naprej, tako da ne vem zdaj, kako hitro se bo to dalo odpraviti. V glavnem, mi si prizadevamo, mi smo tudi veliko energije in časa vložili v prizadevanja, da bi prišlo do sklenitve kolektivne pogodbe v dejavnosti zasebnega varovanja. Kolektivno pogodbo v dejavnosti so, ki je bila celovita sklenjena 2005 odpovedala je odpovedala delodajalska stran. Mi smo pristali na sklenitev kolektivne pogodbe 2016, da smo uredili vsaj neke osnovne zadeve in se takrat zavezali, da bo sklenjena celovita kolektivna pogodba. Ker do tega ni prišlo, smo odpovedali to kolektivno pogodbo in predlagali, zdaj je to že drug postopek zakonodajne pobude. Na vas pa je, ali boste zdaj dali tem zaposlenim priložnost oziroma možnost vsem skupaj, pa naj bomo tudi socialni partnerji na eni in drugi strani, ker zakon bo omogočil tudi drugačno ureditev, kakor je v zakonu samo treba se je usesti za mizo in se pošteno dogovoriti za to. Kot v uvodu rečeno, se nam pa zdi najbolj nedostojno, pri plačah, kjer se to tako velikemu številu zaposlenih doplačuje do minimalne plače. Hvala lepa.