Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni!

Pričenjam 2. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani, in sicer Vladimir Šega. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Anja Bah Žibert nadomešča Jano Gržinič, Tamara Vonta nadomešča Metko Pešl Šater in pa Iva Dimic nadomešča Aleksandra Gungla.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga obravnavamo po skrajšanem postopku.

Predlagateljica zakona je poslanka Andreja Rajbenšu. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 6. seji 20. 5. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni: gospa poslanka Andreja Rajbenšu kot predlagateljica, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe ter Državnega sveta.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Slovenskega državnega holdinga, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter mnenje Komisije za preprečevanje korupcije. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 27. 8. 2026. Amandmaje k predlogu zakona je vložila poslanka Andreja Rajbenšu, in sicer k 2. in 6. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Besedo dajem predlagateljici predloga zakona, gospe Andreji Rajbenšu za obrazložitev členov predloženega zakona, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik, lep pozdrav tudi vsem prisotnim.

Torej, danes vam želim predstaviti spremembe in pa tudi dopolnitve Zakona o Slovenskem državnem holdingu katerih skupni cilj je učinkovitejše, odgovornejše in pa tudi dolgoročno bolj vzdržno upravljanje državnega premoženja. Predlagane rešitve niso same sebi namen, prav tako niso nek, v narekovajih, nepremišljen eksperiment, kot sem nekje zasledila, ampak odgovarjajo na izzive, s katerimi se država sooča danes od zagotavljanja preskrbe s ključnimi dobrinami v kriznih razmerah in krepitve varnosti strateških sektorjev do iskanja stabilnejših virov za financiranje pokojninskega sistema. Spremembe hkrati prinašajo torej večjo pravno jasnost, odpravljajo nekatere dosedanje pomanjkljivosti, jasneje določajo odgovornosti in prispevajo k bolj preglednemu upravljanju državnega premoženja.

Posebna pozornost je tukaj namenjena zaščiti področij, ki so za državo in njene prebivalce ključnega pomena, torej energetika, prehranska varnost, finančna infrastruktura in pa tudi upravljanje voda. Cilji predloga zakona so vzpostavitev in okrepitev zakonske, torej pravne podlage za izvajanje in pridobivanje kapitalskih naložb v korist Slovenije. Torej ne gre samo, koliko lahko država na naložbah zasluži, ampak tudi za to, ali je določena naložba pomembna za Slovenijo, njeno gospodarstvo, njen razvoj ali pa tudi za enostavno samo strateške interese. Naslednji cilj je zagotavljanje dodatnih virov financiranja pokojninskega sistema, in kot zadnje, izboljšanje učinkovitosti, preglednosti in odpornosti ter zagotovitev strateške usmerjenosti pri izvajanju obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda.

Ker predlog vsebuje več vsebinsko različnih sklopov, bom v nadaljevanju posamezne rešitve predstavila nekoliko podrobneje, torej po teh gre za šest sklopov in zato te prosim, predsednik, če mi daš tudi to možnost, da seveda to obrazložim, teh šest sklopov. Malo bolj podrobno se mislila.

Torej prvi sklop je natančnejša opredelitev upoštevanja izvedbe konkretnega načina razpolaganja s kapitalsko naložbo države, če ga določa strategija upravljanja naložb države. Tukaj se člen dopolni tako, da SDH izvede razpolaganje s posameznimi

kapitalskimi naložbami države na način, če in kot ga določa strategija. Kar pomeni, da če je v Odloku o strategiji že določeno, kako naj se neka državna naložba proda ali se z njo upravlja, mora Slovenski državni holding to tudi upoštevati in tudi izvesti na tak način. Ne more si kasneje izmisliti nekega drugega postopka. V odloku o strategiji iz leta 2025 je zapisano, da naj država pri nekaterih podjetjih del delnic ponudi javnosti oziroma vlagateljem. Predvsem za to, da bi se razvijal slovenski kapitalski trg. Torej, tu govorimo o več trgovanja z delnicami, torej več vlagateljev in seveda tudi večja vključenost javnosti. Primer spremembe strategije v letu 2025 lahko omenim invalidsko podjetje CSS. Če bi uprava sledila zgolj računovodskemu dojemanju takratne problematike in ne bi sledila spremembi strategije, ki je bila potrjena v Državnem zboru bi lahko prišlo do tega, da bi se omenjeno invalidsko podjetje znašlo v stečaju, kar se na srečo ni zgodilo. Hkrati pa strategija določa seveda tudi varovalke. Država mora pri teh pomembnih družbah obdržati najmanj 25 procentov plus 1 delnico. To pomeni, da država ohrani možnost vpliva pri najpomembnejših odločitvah in podjetja ne prepusti povsem zasebnim lastnikom. Skratka, država lahko del podjetja torej proda ali ponudi javnosti, vendar mora pri pomembnih naložbah še vedno obdržati odločilen vpliv. Drugi sklop govori o zagotovitvah dodatnih, nedavčnih in stabilnih virih financiranja pokojninskega sistema za ohranitev medgeneracijske solidarnosti in preprečitev siromašenja starejše populacije. Ker je v Sloveniji vse več starejših in pa vse manj delovno aktivnih, bo v prihodnje vse težje financirati pokojnine zgolj iz prispevkov zaposlenih. Dejstvo je, da to predstavlja enega največjih dolgoročnih, tako javno finančnih kot pa tudi socialnih izzivov države. Zato je zagotovitev dodatnih, nedavčnih in stabilnih virov financiranja pokojninskega sistema enostavno nujna. Predlog določa, da bi SDH od leta 2029 del svojega dobička nakazoval državi. sredstva pa bi bila namenjena predvsem financiranju pokojninskega sistema oziroma Zpizu kot takšnem. Gre torej za denar iz dobička državnega premoženja, ne pa da bi se nalagala zopet kakšne dodatne davke. Ocenjuje se, da bi to lahko pomenilo približno 50 milijonov evrov letno za demografske ukrepe, predvsem seveda govorim tukaj o pokojninski blagajni. Podobno rešitev sicer že poznamo iz, torej pri Kapitalski družbi, ki del svojih donosov že namenja Zpiz - bom citirala kako je pri njih zapisano. "Kapitalska družba nakaže Zpiz vsako leto znesek v višini 50 odstotkov celotnega vseobsegajočega donosa. Kot izhaja iz revidiranih računovodskih izkazov za preteklo poslovno leto, vendar ne manj kot 65 milijonov evrov in sicer najpozneje do 29. septembra." - konec citata. Torej, tukaj je tudi bistvo preprosto, če državno premoženje ustvarja dobiček, naj se del tega dobička seveda vrne tudi ljudem. In to tudi tako, da recimo v tem primeru lahko pomaga zagotavljati stabilnejše pokojnine oziroma pokojninski sistem. Zaradi pripombe Zakonodajno-pravne službe sem tukaj vložila kot je bilo rečeno eden izmed amandmajev, ki bo seveda zagotavljal skladnost z Zakonom o gospodarskih družbah na podoben način kot je bilo to zapisano tudi v 65. členu Zakona o obnovi in razvoju. Zakonodajno-pravna služba je pravilno opozorila, da ne moremo razpolagati s celotnim čistim dobičkom, če ima primer recimo, da ima družba neke nepokrite izgube ali pa mora oblikovati svoje zakonske rezerve, zato sem seveda to tudi popravila. Amandma seveda ne spreminja samega namena zakona, ampak zagotavlja, da se lahko pač razpolaga samo s tistim delom dobička, s katerim družba po Zakonu o gospodarskih družbah se dejansko lahko tudi razpolaga. Tretji sklop je črtanje zakonske podlage za financiranje stroškov upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije,

ki jih država plačuje SDH. Tukaj govorim o črtanju 27. člena Zakona o SDH. Do sedaj je ta člen omogočal, da sta država in pa Slovenski državni holding sklenila pogodbo, po kateri je država SDH plačevala stroške upravljanja državnega premoženja in to se s tem tukaj ukinja. Kaj to pomeni v praksi? SDH bi morala svoje delovanje torej financirati samo iz prihodkov in dobičkov, ki jih ustvari z upravljanjem državnih naložb, od leta 2027 naprej država za to torej ne bi več namenjala okoli 6 milijonov evrov letno iz proračuna, kar bi seveda imelo pozitivne posledice za proračun. Logika tega predloga je, da če SDH upravlja tako ogromno državno premoženje in ustvarja poleg prihodkov tudi dobičke in to velike dobičke, mora biti sposobna pokriti tudi svoje stroške brez dodatnega seveda denarja davkoplačevalcev. Po drugi strani pa je tudi po mojem mnenju takšno proračunsko financiranje lahko ustvari na nek način, bom se izrazila, neko nepotrebno vez ali pa še bolj, bom temu rekla, odvisnost med SDH in pa seveda vsakokratno politiko. Ker s tem predlogom seveda, ki ga imamo tukaj navedenega, se potem doseže lahko dvoje, torej popolna finančna in vsaj upam, skoraj operativna samostojnost SDH in pa, kot sem že omenila, ne porablja se davkoplačevalski denar.

Četrti sklop govori o vzpostavitvi pravne podlage za pridobivanje kapitalskih naložb v korist Republike Slovenije za preprečevanje anomalij pri preskrbi državljank in državljanov s ključnimi dobrinami v času kriznih razmer, in sicer na področju sektorjev kritične infrastrukture, energetike, infrastrukture finančnih trgov, ter tudi pridelave, predelave in pa tudi distribucije živil. Država želi imeti neko možnost, da v času kriz hitro stopi v lastniško lastništvo pomembnih podjetij, če bi bilo to seveda potrebno, tako za zaščito ljudi kot tudi normalno oskrbo države. Gre predvsem za področja, kot sem že prej naštela, torej prehrano, pridelavo, predelavo, distribucijo, energetiko in pa finančni trgi. Zakon o kritični infrastrukturi sicer že ureja to področje, vendar ne dovolj, ko gre za preprečevanje teh anomalij pri preskrbi državljank in državljanov s ključnimi dobrinami. Ta zakon ne daje dovolj možnosti za to, kar sem na začetku poudarila, hitro ukrepanje, kadar pride do motenj v dobavi hrane, do kakih energetskih kriz, finančnih pretresov ali celo nevarnosti, da bi pomembno podjetje prevzel lastnik, ki bi lahko ogrozil celo oskrbo države. Zato ta predlog daje dodatno orodje ali pa možnost, da če je določeno podjetje strateško pomembno za varnost ali pa preskrbo prebivalstva, da bi lahko država torej preko SDH pridobila delež v njem oziroma povečala svoje lastništvo. In bistvo je tukaj čisto preprosto, ko gre za neke ključne dobrine ali pa za strateška podjetja, mora imeti država možnost ukrepati hitro, hitro in ne šele takrat, ko je kriza že dobesedno pred vrati. Spomnimo se tukaj tudi primera zaščite Ljubljanske borze pred prevzemom s strani hrvaške Fine. To je primer, ko je Odbor za finance Državnega zbora ocenil, da je neka finančna infrastruktura preveč pomembna, da bi jo enostavno prepustili tujim interesom, in to brez nadzora. In takrat je bila v tem primeru tako koalicija kot opozicija enotna.

Naslednji sklop je jasna določitev pogojev za člane uprave SDH. Tukaj je bil prav tako vložen amandma, ker smo potem torej pri pripravi tega predloga v bistvu ugotovili, da 6. člen ne ureja tega kar smo z njim seveda želeli urediti. Na to je tudi opozorila tako Zakonodajno-pravna služba kot tudi sam SDH. Namen, bistvo spremembe je bil določiti pogoje za pooblaščenca za skladnost, poslovanje in integriteto, vendar pa ta člen v bistvu posega v pogoje, torej za člane uprave in ti dve funkciji

sta seveda absolutno različni. In to ni bil naš namen, bom rekla in tudi ni bil namen predloga. In ker ne želim s tem predlogom posegati v pogoje člana uprave, se mi je pač zdela najbolj korektna rešitev, da se pač 6. člen črta. S tem se odpravlja ta ugotovljena napaka in s čimer se seveda tudi zagotovi, da pa zakon še vedno ureja samo tisto, kar je bil njegov dejanski namen.

In sedaj prehajam k zadnjem sklopu, to je k šestemu sklopu. Tukaj pa gre za ustanovitev družbe za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na področju voda in pa vodne infrastrukture v sto procentni državni lasti. Zdaj, kako sem prišla do tega? Država danes posebno pozornost namenja tako energetiki, prometni infrastrukturi, tudi finančni stabilnosti. Menim pa, da si tudi voda, zaradi svojega strateškega pomena zasluži enako varnost zaščite. Zakaj se mi zdi ta ustanovitev tako smiselna? Prvi pogoj oziroma prvi razlog se mi zdi, da podnebne spremembe enostavno spreminjajo pomen upravljanja voda. Pred 20 leti je bilo to vprašanje ali pa vprašanje voda čisto enostavno samo okolijsko vprašanje. Danes seveda to več ni tako. Spomnimo se suš, ujm, poplav in tako dalje in zato se mi zdi, da enostavno voda postaja tudi vprašanje nacionalne varnosti. Naslednje, zakaj se mi je to zdelo smiselno? Je, da seveda SDH že opravlja številna strateška podjetja, zato pač ni nelogično, da pač ustanovi tudi družbo katere edini lastnik bo država. In tukaj bi SDH opravljal lastniško, upravljavsko funkcijo bi imel, ne pa neko, bom rekla, politično, vodno politično, to bi še vedno ostajalo seveda v domeni ministrstva. In pa kot marsikje lahko rečem, enoten upravljavec pomeni tudi seveda jasnejšo odgovornost in pa predvsem učinkovitost. Po drugi strani pa seveda kar se tiče te gospodarske javne službe, ni zraslo enostavno samo na mojem zelniku. Tudi ni to kar nek nepremišljen eksperiment. Temveč to izhaja ali pa ti podatki, ki jih bom zdaj tukaj tudi navedla, izhajajo seveda iz analize izvajanja politike na področju upravljanja voda. Ki jih je izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor februarja 2026. Študija ugotavlja naslednje. Najprej seveda opiše obstoječo situacijo o tem ne bom, da imamo pač osem hidroloških področij, da je tukaj pet glavnih upravljavcev oziroma pač koncesionarjev. In tukaj se pa, potem počasi začnejo neke zadeve mogoče zapletati ali pa postane malo to modno vse skupaj. Med drugim je navedeno, koncesionarji skupaj torej zaposlujejo cirka več kot 600 strokovnjakov in kljub takšni kadrovski zasedbi in pa tudi njihovim veščinam niso nekako usklajeni z operativnimi potrebami zlasti na področju digitalnega inženiringa, projektnega nadzora in upravljanja informacij in pa tudi podatkov, kar upočasnjuje pripravo projektov, dovoljevanje, izvedbo in pa seveda tudi zagotavljanje uspešnosti. To pravijo o koncesionarjih. Prvi del. Jasno pa je, da seveda obstajajo tudi, ne samo to kar pravi ministrstvo, ampak lahko tukaj v enem zborniku sem našla tudi primerjavo kako je bilo, ko je imela država, ko je opravljala vode in vodno infrastrukturo in kako je za časa, torej odkar imamo koncesionarj, to je bil čisti slučaj - lahko vam dam tudi pol dol, kjer se točno vidi, tukaj so tri slike, kjer je tako kot je država upravljala, koliko je bolj urejeno, koliko se je bolj skrbelo lahko vam pol dam, da si pogledate. Tako da očitno razlika obstaja, če dela to država ali pa če delajo, seveda to koncesionarji. Zdaj v čem seveda pa je ta razlika, ki jo je seveda potrebno omeniti? Kot sem že prej omenila gre za nekako stvari, ki ali pa bom tako povedala, marsikaj se enostavno ne more povezati, če imamo toliko različnih, bom rekla, upravljavcev.

Tukaj je navedeno, tukaj tudi, da hidrološke časovne vrste, evidence, infrastrukturo. projektni modeli, svetovalci, izvajalci so enostavno shranjeni v ločenih modelih ali pa v ločenih sistemih, kar pomeni, da ni interoperabilne sprotne platforme, ki bi združevala tako hidrologijo, infrastrukturo, dovoljenja, različna dovoljenja, proračune in pa tudi rezultate. Odsotnost takega enotnega informacijskega podatkovnega modela preprečuje na hidrografskih območjih / nerazumljivo/ testiranje scenarijev, torej vplivov tako človekovih posegov kot pa tudi podnebnih sprememb. Ovira hitro preverjanje količin in stroškov ter seveda tudi upočasnjuje poročanje ministrstvom, javnosti, revizorjem in tako dalje. Zdaj, kako funkcionira to pri koncesijskih, bom rekla, kako to deluje, te koncesijske pogodbe? V bistvu je zapisano v tem, tej analizi, da urejajo razdelitev tveganj poročanja, transparentnost in tudi kazni. Ocene temeljijo na standardiziranih stroškovnih strukturah za stroje in delo z dovoljenjem, neko indeksacijo. Kljub temu ali pa kljub tem določbam operativna in finančna tveganja večinoma ostajajo v državi, večinoma ostajajo državi in se ne prenesejo torej bistveno na koncesionarje, kar je torej, ustvari neko javno zasebno partnerstvo, torej neko razmerje, ki bolj izgleda kot javno naročanje, ne pa kot koncesija, ki seveda bi morala prevzeti tudi tveganja. Zakaj govorim o tem? Ker to je že leta 2014. Bom rekla, najdemo to v direktivi, evropski direktivi, ki je prinesla te ključne spremembe, to je tudi implementirala torej Slovenija, ki pravi, da temeljno izhodišče direktive, da koncesija obstaja le, če se na koncesionarje prenese operativno tveganje, ki zajema tako tveganje povpraševanja, torej število uporabnikov storitev in tako dalje in pa tveganje torej izvajanja storitev, ali gre za stroške izvajanja storitve ali gradnjo. Torej ključno je, da koncesionar nima zagotovljenih povračil vložkov ali pa stroškov, ki izvirajo iz izvajanja koncesije, temveč je izpostavljen dejanskim tržnim negotovostim. In to pri nas seveda ni tako. Da je res tako, kot je tukaj zapisano v tej analizi, pravi tudi dalje, ko pogledamo kako je z dobički. Celotni dobički so se pri koncesionarjih povečali za 1007,8 procenta, medtem ko so ostala podjetja beležila upad za 84,5 procentov. Kar seveda kaže, bom tako rekla, na zelo ugoden položaj koncesionarjev. Enako je pri čistem dobičku, kjer se je pri koncesionarjih povečal za 787,2 odstotka, medtem ko ostala podjetja beležijo upad za približno 85,5 procentov. In tukaj torej na podlagi teh podatkov je očitno, da imajo te koncesije zelo pozitiven, kot sem že prej rekla, finančni vpliv na samo, torej koncesionarje v tej panogi. Kar pa seveda ni nujno združljivo z javnimi interesi, če se to dogaja. Tukaj v tej analizi je bila seveda tudi narejena torej primerjava, kako bi izgledala torej oziroma tudi predlagala, predlagana je bila torej novo, neko institucionalno, torej preoblikovanje in tukaj so seveda tudi izračuni, torej finančne posledice v primerjavi s sedaj, ko imamo koncesionarje. In tukaj piše: Predlagano institucionalno preoblikovanje upravljanja z vodami v Sloveniji bi pomenilo prihranek, prihranek 630000 evrov pri stroških dela in 1 milijon 170000 evrov pri materialu, kar skupaj predstavlja 1,8 milijonov evrov letno javnega prihranka. Mogoče ga še tukaj samo zaključim iz tega poročila,

kjer pač piše, da v predlog letnega načrta upravljanja naložb za leto 2026, ki ga je SDH novembra 2025 posredovalo Ministrstvo za finance, a takrat ni bilo potrjeno torej, s strani Vlade je vključena tudi ustanovitev nove družbe za vodo, vključno z načrtovanimi denarnimi sredstvi za ustanovitveni kapital. Torej, tudi to je razlog, da smo to postavili. Torej, če na kratko povzamem. Velike poplave tudi primerjave teh fotografij, ki si jih lahko ogledate, predvsem pa ta analiza ministrstva sta enostavno pokazali, da sedanji sistem koncesionarjev ni dovolj učinkovit, ni dovolj učinkovit. In za to država, zato menim, da država resnično potrebuje nekako bolj centraliziran sistem, kjer bi ključne naloge seveda izvajalo podjetje, ki je neposredno v državni lasti. In cilj take nove družbe naj bi bil seveda v prvi vrsti odmik od sedanjega koncesijskega sistema. Kar pomeni, potem seveda tudi hitrejše, učinkovitejše ukrepanje, večji nadzor države, večja preglednost porabe denarja, boljša pripravljenost na, ne vem, prihodnje poplave in pa tudi podnebne spremembe in pa seveda dolgoročno strateško upravljanje voda.

Za zaključek mogoče samo to, da to ni, da si to nismo nekako izmislili. Lahko vam dam primer Slovenskih državnih gozdov, kjer je tudi rezultat takšen, kot sem ga prej skoraj omenila. Torej gre prihodki za državo so večji. Gre za enotno usklajeno upravljanje, zaradi tega gre tudi potem za boljši nadzor, večja sledljivost in pa seveda hitrejše ukrepanje ob ujmah.

Hvala lepa zaenkrat.

Hvala kolegici Rajbenšu za predstavitev. Sedaj pa sprašujem, če želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Z nami je gospa Valentina Marolt. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila v okviru svojih nalog in dala pisno mnenje, ki ga bom na kratko predstavila.

Glede skladnosti z ustavo smo v zvezi s črtanjem določbe o financiranju upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije in tretjih oseb opozorili na skladnost s pravico do zasebne lastnine in svobodno gospodarsko pobudo in na učinkovanje te določbe že sklenjene pogodbe. Opozorili smo na odstop od zakonov gospodarskih družbah in zakonov o javnih financah, ki morajo biti izjemen in izčrpno utemeljen. V zvezi z nekaterimi določbami smo opozorili na skladnost z načelom jasnosti in pomenske določljivosti. Pripombe smo dali tudi določbi o ustanovitvi družbe za izvajanje obvezne gospodarske javne službe. Na področju vode in vodne infrastrukture, ki po svoji vsebini nima v celoti prehodne narave kljub temu, da je umeščena med prehodne in končne določbe. In da je ureditev ustanovitve nove gospodarske družbe, ki izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo, da ta ureditev ne spada v sistemski zakon, kot je Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ampak da je vsa vprašanja v zvezi z ustanovitvijo te družbe treba urediti celovito v zakonu, ki že ureja izvajanje te obvezne državne gospodarske javne službe ali pa v samostojnem zakonu. Ob tem pa je treba zagotoviti tudi kontinuiteto njenega izvajanja.

Hvala.

Hvala tudi vam. Sedaj sprašujem, če želi besedo predstavnik Ministrstva za finance, z nami je državni sekretar, gospod Peter Papež? Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana predlagateljica! Zdaj, Zakon o Slovenskem državnem holdingu je bil sprejet leta 2014, od takrat se je zakon spreminjal zgolj leta 2022. Takrat zaradi oziroma predvsem zaradi ukinitve DUTB ter prenosa njegovih pravic in obveznosti na SDH. Tako da za začetek, gre torej za sistemski zakon, ki se je glede na katere druge zakone samo enkrat noveliral. Glede samih predlogov predlagateljice se bom po sklopih opredelil, me pa veseli, da je zanimanje za spremembo pri upravljanju samega državnega premoženja. Naj na tej točki poudarimo,

da imamo v koalicijski pogodbi ustanovitev nacionalnega demografskega sklada, ki naslavlja nekatere izzive, ki ste jih tudi sami izpostavili v tem predlogu zakona. Glede samih vsebinskih pa, če se opredelim po členih in glede samega 1. člena v povezavi z obstoječim 15. členom je dikcija preveč odprta, saj na eni strani omenja zakon, na drugi strani strategijo, torej je spet možnost ali, ali torej ne ločuje med samo zakonsko zavezo in zavezo, ki je v strategiji. Tako da se tukaj meša sam sistemski pravni akt in pa potem dejansko akt Državnega zbora, ki je strategija oziroma Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, ki je pa konec koncev potem tudi akt programske in pa potem politične narave. Glede samega predloga, glede čistega dobička SDH zdaj po trenutni ureditvi se zakaj leto 2029, Ker do 2028 se ta sredstva namenjajo za dejansko proračunski sklad za obnovo po poplavah, gre torej v tem primeru za namensko in časovno omejeno določbo. Vi v samem predlogu zakona potem predlagate, da se ta namen, sredstva od leta 2029 potem namenijo za sofinanciranje pokojninskega sistema. Zdaj glede na to, mi to ocenjujemo, da ta sistem, rešitev ni dolgoročna in sistemska, vsekakor se pa z vami strinjam, kot ste tudi v sami predstavitvi povedali, da je vse več starejših, da imamo demografske izzive, in da je tudi treba tukaj zdaj iskati nedavčne vire za samo sofinanciranje pokojninske blagajne. Naj na tej točki tudi poudarim, da v samem predlogu Zakona o Nacionalnem demografskem skladu prav tako predlagamo sofinanciranje pokojninske blagajne, družinske politike in politike starejših. Ko ste omenjali pa potem oziroma v nadaljevanju 29.a člen v povezavi z oceno tveganja in strateške naložbe. Skratka, dejansko to se v trenutni ureditvi v strategiji že imamo to možnost. Omenili ste tudi primer CSS, ki je bil takrat, če se ne motim, je bila takrat seja na predlog takratne opozicije, kar pa je bila potem skupna politična volja, da je potem tudi bila spremenjena ta strategija, kar dejansko, mislim, da vsi podpiramo. Da je potem podjetje v Škofji Loki, če se ne motim, v tem trenutku v redu posluje oziroma ni več v tistem stanju, kot je bilo takrat. Tako da mislim, da je bila to en pozitiven potem vidik celotne politike, da se je to podjetje tudi rešilo.

Glede same ustanovitve nove družbe za izvajanje obvezne gospodarske javne službe s področja voda in vodne infrastrukture. Dejansko upravljanje tega, vi ste omenjali vmes koncesije, so tudi določena javna naročanja in kakorkoli se potem tole izvaja. Vendar na tej točki ocenjujemo, da je zgolj v prehodni in končni določbi za ustanovitev takšne javne službe družbe pač tole preskopo opredeljeno. Naj izpostavim nekaj primerov. Tudi družba Slovenski državni gozdovi, Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, družba 2TDK, to je bilo vse ustanovljeno s posebnim zakonom. Tako da na tej točki glede te prehodne določbe ocenjujemo, da je to preskopo opredeljeno. Prav tako pa dejansko nekako realni rok 30 dni je vsekakor nerealen za ustanovitev takšne družbe.

Omenili ste pa tudi, če se ne motim, številko 6 milijonov za nadomestila za upravljanje. Zdaj, eno je zapisano v mnenju ZPS, da

to pač družbi pač predlaga na podlagi zakona, bom pa tako rekel, v predlogu Zakona o demografskem skladu nimamo tega, da bi se plačevalo nadomestilo. tako da glede tega vsekakor smiseln pogled na to oziroma predlog zdaj zaokrožen glede tega, na podlagi vsega tega navedenega mi tega predloga zakona ne podpiramo. Se pa tudi morda vprašamo zakaj mogoče teh točk, ki ste jih v tem predlogu zakona naslovili ravno v mesecu maju letošnjega leta, morda niste naslovili že kakšno leto ali dve prej. Tako da generalno potem Ministrstvo za finance tega predloga zakona ne podpiramo.

Hvala.

Zahvaljujem se državnemu sekretarju. Z nami pa je tudi predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospod Matej Slapar, želite besedo, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik odbora, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in ostali prisotni na seji.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je predlog zakona obravnavala na 41. seji, to je bilo 9. julija 2026. V razpravi komisije so bili prepoznani dober namen in prizadevanja predlagatelja za pripravo predlaganih zakonskih rešitev, ob tem pa je bilo z vidika smiselnosti sprejema sprememb veljavne zakonodaje opozorjeno na to, da predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki je na predlog vlade Republike Slovenije trenutno v javni obravnavi in predvideva, preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v nacionalni demografski sklad, torej da je v procesu sprememb in zato komisija po končani razpravi o predlogu zakona ni izrekla podpore.

Hvala gospodu državnemu svetniku. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Pa dovolite, da spomnim, da običajno je, da pri 1. členu opravimo širšo razpravo o celotnem predlogu zakona. Želi kdo razpravljati? Kolega Martin, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Mislim, da sem dobil prednost, ki jo je kolegica prej dvignila.

Poglejte, v Poslanski skupini Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokusa mi te spremembe ne bomo podprli. Državni sekretar je dodatno obrazložil mnenja Vlade, ker je jasno tudi bilo rečeno, predvsem dva vidika. Eno je, da se pripravlja Zakon o demografskem skladu, drug vidik je pa ta, da to, kar ste pripravili oziroma predlagateljica, je bilo možno pripraviti prej, saj niso rešitve, da ne bom rekel zdaj oziroma predlogi slabi ali pa spolh, bi rekel, neprimerni. Marsikaj bi potrebno na tem področju res urediti in jaz pričakujem, da bo to definirano v Zakonu o demografskem skladu. Pa mogoče bi samo glede na predstavitev po sklopih neke zadeve pokomentiral, strategija pa prodaje premoženja zdaj med postopkom oziroma da se seveda se postopek naj ne spreminja. Ne, praksa je pokazala z eno je teorija, drugo je praksa. Ne da nekateri postopki potekajo tako dolgo, da takrat, ko je dejansko zadeva že pred realizacijo, se realizira, se finančni trgi, marsikaj na finančnem trgu spreminja, spremeni. in so takrat mogoče ali pa so velikokrat čisto drugi pogoji in SDH je dolžan vodstvu SDH, da proda zadevo po, da se maksimalno, se pravi, da je maksimalni izplen. Zdaj to financiranje pokojninskega sklada.

Saj to zdaj jaz ne vem ali je to bilo zdaj namenoma narejeno, ker ste vedeli vsaj koalicijsko pogodbo. Vsak je prebral, vsak poslanec, kaj je definirano oziroma kaj smo si mi, za kaj smo si zapisali. In skratka, vse imamo probleme s pokojninami, imamo probleme z demografijo

in te zadeve bo potrebno v prihodnje maksimalno reševati in za to nalogo smo si pač oziroma prioriteto številka ena, če lahko tako rečem. Smo si kot nova koalicija, nova vlada tudi zadali. Zdaj črtanje tistih šest milijonov, jaz zdaj ne vem, je državni proračun, je SDH na drugi strani, kdo zdaj financira opravljene naloge oziroma storitve oziroma da lahko se, skratka izvajajo ali pa bi rekel, da je denar za plače in za vse storitve, jaz pač gledam za to, v enem in drugem sistemu je državni denar, tudi pa sploh v prihodnje, ko navajate koliko bo pa nazaj prišlo oziroma koliko bi naj SDH namenil ali se pa z vidika dobička vrnil v državni proračun. Najbolj pa pa mogoče glede te ustanovitve nove gospodarske javne službe. Jaz mislim, da pravzaprav to tako ne spada sem. Bi pa rad to povedal, da dejansko vedno manj gledamo na subsidiarnost, to pa mislim, da je osnovno cilj bi naj bil, se pravi gospodarska služba oziroma upravljanje z vodami oziroma vodno infrastrukturo. Mi smo pred leti veliko razpravljali o teh, veste, da imamo zaradi vseh teh elementarnih nesreč, ki se dogajajo v prihodnje še več velike težave z urejanjem rek, vodotokov, pa da še ne bo ostalo našteval. Veste, da imamo vode prvega reda in drugega reda. Mi smo se velikokrat pogovarjali. Prenesemo, prenesemo upravljanje vode drugega reda na lokalne skupnosti in zaradi tega bi morali oziroma kar imamo tudi napisano v koalicijski pogodbi, se pravi, razmišljati oziroma kar bi bilo nujno potrebno realizirati, se pravi druge, drugi nivo upravljanja oziroma ne upravljanja, ja, države, se pravi, nimamo pokrajin in jaz mislim, da to bomo nujno morali tudi pristopiti oziroma k reševanju tega. In takrat se bomo lahko še veliko bolj, bi rekel, strokovno in tudi strateško pogovarjali, kdo bo s čim upravljal.

Hvala lepa.