Dober dan, lepo pozdravljeni. Me veseli, da se spet srečamo po dopustih, vidim svežo energijo.

Začenjam 3. nujno sejo Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide, vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Začenjam 3. nujno sejo Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti poslanka..., poslanec Luka Goršek, ampak do 9.30, potem pa se nam očitno misli pridružiti. Naslednja ima pooblastilo gospa Andreja Rajbenšu namesto Lucije Tacer Perlin in še prihajajo. Namesto Luke Mesca se je udeležil Vladimir Šega. Namesto na mesto Ive Dimic pa Srečko Ocvirk.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je dnevni red določen kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko, to je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela. Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno gradivo predlog za razpis posvetovalnega referenduma z dne 23. 7. 2026. Zahteva skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec za sklic izredne seje Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa mnenje Vlade. K točki so bili vabljeni kot predlagatelj Ministrstvo za demografijo, družino, socialne zadeve, Zakonodajno-pravna služba. Obveščam vas, da amandmiranje v tej fazi postopka ni mogoče. Odbor bo na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora po opravljeni razpravi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval o mnenju ali je podan predlog za razpis posvetovalnega referenduma primeren. Mnenje Odbora za Državni zbor sicer ni zavezujoče. Če bo državni zbor na seji sprejel sklep o razpisu posvetovalnega referenduma, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in šele v tej fazi je mogoče amandmirati predlog odloka.

Prehajamo na obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma, v kateri bomo najprej opravili razpravo in nato glasovali o predlogu omenjenega mnenja odbora. Za dopolnilno obrazložitev besedo dajem predstavniku predlagatelja, to bo gospa magister Karmen Furman. Gospa Karmen, imate besedo.

Ja, hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj. Torej, danes bomo govorili o temi, o kateri se ljudje velikokrat vsakodnevno pogovarjajo, in sicer na tem mestu v takšnih razpravah je velikokrat pogosto tudi vprašanje ali je prav, da nekdo vsako jutro ostane, gre v službo, dela 8 ur, plačuje davke in prispevke, nekdo drug, ki pa je prav tako zdrav in delovno sposoben, pa več let prejema denarno socialno pomoč, ne da bi po drugi strani kot družba od njega pričakovali bolj aktivno aktivacijo v sam sistem zaposlovanja.

Zdaj naj na tem mestu najprej povem, da to vprašanje seveda ni uperjeno proti ljudem v stiski. Nikakor. Namreč, vsakdo lahko izgubi službo, lahko mu propade podjetje, vsak človek se lahko znajde v življenjski situaciji, ko kljub trudu za nekaj časa ne more si zagotoviti sredstev za preživljanje. In prav zato je prav, da imamo za ta namen tudi socialno državo, torej da država, ki je socialna, v tem primeru človeka ne pusti samega. Toda po drugi strani denarna socialna pomoč mora biti predvsem varnostna mreža, ki človeku pomaga premostiti težko obdobje. Pri človeku, ki pa je sposoben delati, pa mora biti cilj sistema predvsem njegova ponovna aktivacija in kjer je to mogoče, seveda tudi vrnitev na delo. In tu pridemo do problema, o katerem se danes premalo govori in po katerem, vsaj predlagatelji tega referendumskega vprašanja menimo, da ni dovolj sistemsko urejeno.

Zdaj, število brezposelnih prejemnikov denarne socialne pomoči se je res v zadnjih letih zmanjšalo. Kar je dobra novica. Toda za to številko se skriva nekaj predvsem manj spodbudnega. To pa je, in sicer, da če operiram z zadnjim javnim podatkom Zavoda za zaposlovanje, in sicer decembra 2025 je bilo med 18480 brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči, kar 11097 oziroma približno 60 odstotkov takšnih, ki so dolgotrajno brezposelni. Njihovo povprečno trajanje brezposelnosti pa je znašalo 34,3 mesece, torej skoraj tri leta. Torej, kot sem povedala, to so uradni podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. To torej pomeni, da naš glavni problem danes ni število ljudi, ki so brezposelni oziroma ki prejemajo denarno socialno pomoč, ampak problem ostajajo predvsem tisti, ki več let ostajajo zunaj trga dela oziroma brez kakršnekoli zaposlitve. In na tem mestu si moramo zastaviti vprašanje, ki seveda ni prijetno, je pa nujno. Torej, ali človeku, ki je delovno sposoben in nima nekih objektivnih ovir za delo, res pomagamo s tem, da mu skozi vse te mesece, leta zagotavljamo denarni transfer, ne da bi od njega tudi pričakovali neko bolj aktivno vključevanje v sam sistem zaposlitve. Zdaj, predlagatelji referenduma menimo, da mora dobra socialna država pomeniti oboje. Prvič, pomoč takrat, ko je človeku potrebno, in na drugi strani tudi aktivacijo, kadar je človek sposoben delati.

Da je prav dolgotrajna odvisnost delovno sposobnih ljudi od denarne socialne pomoči eden od izzivov našega socialnega sistema, kažejo tudi uradni vladni dokumenti, pa ne samo trenutne vlade, ampak tudi prejšnje in še prejšnje za nazaj. Namreč, med cilji vladne socialne politike skozi več let je bilo posebej opredeljeno zmanjševanje števila dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki so za delo tudi zmožni. Torej, cilj ostaja jasen: človeku pomagati, ko pomoč potrebuje, in hkrati preprečiti, da bi pri delovno usposobljenem posamezniku ta začasna pomoč postala tudi dolgotrajno stanje. In vprašanje je, ali imamo trenutno v veljavni zakonodaji za to tudi dovolj učinkovite instrumente. Zdaj takšno razumevanje kot gremo v smeri predlagatelji referenduma, torej takšno razumevanje socialne države seveda ne bi bila neka slovenska posebnost, ampak ta nova ideja gre v isto smer kot že vrsto let tudi evropska socialna politika. Namreč Svet Evropske unije je leta 2023 sprejel priporočilo o ustreznem minimalnem dohodku, ki zagotavlja aktivno vključevanje v sam sistem zaposlitve. Torej, že sam naslov dokumenta pove, da gre za minimalni dohodek, ki pa zagotavlja aktivno vključevanje v sistem zaposlovanja. Torej,

cilj je boj proti revščini in socialni izključenosti ter na drugi strani hkrati spodbujanje vključevanja na trg dela tistih, ki so za to sposobni. Pristop torej, ki ga zagovarjamo, je zagotoviti človeku socialno varnost, ko jo ta potrebuje. Tistega, ki je sposoben delati, pa spodbuditi in mu pomagati k njegovi ponovni aktivaciji oziroma zaposlitvi. Seveda, da ne boste me napačno razumeli, Evropska unija državam članicam ne predpisuje družbeno koristnega dela kot konkretnega instrumenta. In tega ne trdim, ampak odpira pa vprašanje, ali bi lahko bilo družbeno koristno delo eden od instrumentov nadaljnje aktivacije brezposelnih ljudi tudi v Sloveniji. V slovenski zakonodaji že imamo načelo odgovornosti in aktivacije posameznika in nam torej to načelo ni tuje glede na to, kako poteka trenutni sistem. Namreč, že danes mora posameznik v okviru svojih sposobnosti sodelovati pri izboljšanju svojega socialnega položaja. Namreč, Zakon o socialno varstvenih prejemkih pozna tako imenovane krivdne razloge v primeru, če posameznik brez utemeljenega razloga zavrača, se izogiba ali pa opušča aktivnosti, ki bi lahko pripeljale do zaposlitve oziroma drugega načina izboljšanja njegovega socialnega položaja in seveda to lahko vpliva tudi na njegovo upravičenost do denarne socialne pomoči. Zdaj na to v svojem mnenju opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba. Torej niti načelo, da ima delovno sposoben prejemnik denarne socialne pomoči poleg pravic tudi določeno obveznost, torej ni novo in tudi v tem primeru, v kolikor bo referendum dobil zeleno luč, ne bi bilo novo. Vprašanje, ki pa ga odpiramo na tem mestu z referendumom pa je, kaj takrat, ko nič od tega, ki je trenutno na voljo v določenem trenutku pri posamezni osebi, ne vpliva na to, da bi se aktivno angažirala v sam sistem zaposlitve. Namreč, če je človeku na voljo primerna zaposlitev, je seveda cilj jasen, da se zaposli. Če je na voljo ustrezen program trenutne aktivne politike zaposlovanja, usposabljanja, izobraževanja ali socialne aktivacije, je prav, da se posameznik v to tudi vključi. Kaj pa v primeru, ko trenutni instrumenti, ki so na voljo, ne ponujajo zadostne rešitve za to, da bi se posameznik v sistem zaposlovanja tudi aktivno angažiral? Tukaj pa se pojavi vprašanje, ali je za človeka in družbo bolje, da ostane potem tak posameznik popolnoma neaktiven? Ali pa je smiselno torej, da se v razumnem obsegu in seveda v skladu z njegovimi sposobnostmi vključi tudi v delo, ki pa bo na drugi strani tudi v korist skupnosti? Zdaj, predlagatelji tega referendumskega vprašanja seveda vsekakor menimo, da je aktivacija boljša, tako seveda za posameznika kakor tudi za družbo. In na drugi strani si ne moremo zatiskati oči, seveda, da takšnih del v Sloveniji zagotovo ne manjka. Namreč, lokalne skupnosti potrebujejo pomoč, pomoč pri urejanju okolja in javnih površin, humanitarne organizacije pri svojih dejavnostih. Pomoč je potrebna pri raznih okolijskih akcijah, kulturnih, športnih dogodkih, tudi pri različnih dejavnostih za starejše in tako dalje. Še enkrat želim opozoriti, da bo popolnoma jasno o kom govorimo, ker seveda pri tem vprašanju nimamo v mislih tistih ljudi, ki so bolni. Ne govorim o invalidih, tudi ne o ljudeh, ki zaradi zdravstvenih, družinskih in drugih objektivnih okoliščin ne morejo delati. Ne govorimo o staršu ali skrbniku, ki zaradi skrbi za otroka ali drugega družinskega člana objektivno ne more biti vključen v takšno delo. Govorimo pa o delovno sposobnih osebah, ki objektivnih ovir za to delo nimajo. In trenutno glede na sistem, ki ga imamo mu noben instrument ne zagotavlja, da bi se na ta način v ta sistem zaposlovanja tudi aktivno vključil. Strinjamo se torej, da mora socialna država človeka, ki ne more delati,

delati, zaščititi, a hkrati menimo, da je povsem upravičeno od človeka, ki lahko dela, tudi pričakovati določeno mero odgovornosti in angažiranja do skupnosti. In zato se naše referendumsko vprašanje, o katerem naj odločijo ljudje, glasi takole: ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela? Pri tem pa je treba seveda zelo jasno določiti tudi meje tega, kar predlagamo. Namreč seveda ne zagovarjamo, da bi bilo to družbeno koristno delo kakršnakoli kazen ali pa stigmatizacija posameznika in predvsem seveda ne sme postati to poceni ali brezplačna delovna sila, ki bi nadomestila redno zaposlitev. Njegov namen je izključno biti aktiviran oziroma aktivacija posameznika, ohranjanje delovnih navad, socialna vključenost, pridobivanje izkušenj in vzdrževanje stika z delovnim okoljem, kjer je to mogoče. Pa seveda tudi posledično približevanje tega posameznika kasneje tudi redni zaposlitvi. Zdaj vlada predlog za razpis posvetovalnega referenduma s takšno vsebino podpira. V svojem mnenju celo vlada ugotavlja, da gre za pomembno družbeno in socialno politično vprašanje, povezano z razmerjem med solidarnostjo in odgovornostjo posameznika, socialno vključenost ter pravičnim, učinkovitim in vzdržnim sistemom socialnega varstva. In prav pravičnost je pri tem pomembna, ker mora delovati seveda v obe smeri, kar pomeni zaščititi človeka, ko ta pomoč potrebuje, po drugi strani pa menimo, da je povsem legitimno govoriti o ljudeh tudi, ki ta sistem vzdržujejo, namreč o človeku, ki vsak dan vstane, gre na delo, o delavcu, podjetniku, obrtnikov, kmetu, torej o vseh tistih, ki plačujejo te davke in prispevke ter s tem financirajo naš sistem socialne varnosti. Namreč tudi oni imajo pravico pričakovati, da je sistem pravičen, da bo država pomagala človeku, ki je pomoči resnično potreben in tudi da bo na drugi strani posameznik, ki lahko nekaj stori za izboljšanje tega svojega položaja, to tudi naredil. Torej to pomeni pravičnost v obe smeri, ki mora biti zagotovljena.

Zdaj, pred seboj imamo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki opozarja predvsem na jasnost nekaterih pojmov referendumskega vprašanja. Med drugim tudi izraz aktivno upravljanje ter formulacijo "nimajo objektivnih ovir za delo". Opozarja na pomembno razlikovanje med človekom, ki je sicer delovno sposoben, vendar zaradi objektivnih okoliščin ne more zagotoviti preživetja, in človekom, ki brez utemeljenega razloga zavrača aktivacijo. To so seveda povsem legitimna opozorila Zakonodajno-pravne službe in če bodo državljani to predlagano načelo v referendumskem vprašanju podprli, jih bo pa seveda potrebno pri pripravi konkretne zakonske ureditve tudi upoštevati. Toda Zakonodajno-pravna služba hkrati opozarja tudi na stališče Ustavnega sodišča, po katerem pri posvetovalnem referendumu ni potrebno, da je že iz referendumskega vprašanja razvidna konkretna prihodnja zakonska ureditev. In to je bistveno, ker danes torej ne pišemo zakona, ne določamo ali bo nekdo opravljal tri, štiri, pet ur družbeno koristnega dela, ne določamo seznam del, ne določamo izjem, ne določamo postopkov in tudi ne konkretnih posledic. Zdaj, če bodo državljani predlagano načelo podprli, bo torej naloga zakonodajalca, da pripravi ureditev, ki bo jasna, sorazmerna, izvedljiva in seveda ustavno skladna. Takrat bo tudi potrebno natančno opredeliti okoliščine, kot so zdravstvene, družinske in druge objektivne okoliščine, določiti obseg del, ureditev pogojev dela, poskrbeti seveda, da bo družbeno koristno delo ne samo nadomestilo redno zaposlitev, ampak hkrati seveda tudi zagotovilo varstvo človekovega dostojanstva. In vse to, kot sem že povedala, je predmet oziroma vprašanje samega izvedbenega dela,

ki se določi v zakonskem besedilu. Danes pa torej odločamo samo o načelu ali naj se v naslednjih fazah takšno zakonsko besedilo pripravi oziroma bodo ali naj o tem odločajo tudi naši volivci. Res je, da je posvetovalni referendum Državnega zbora pravno nezavezujoč, a njegov namen lahko ima za pripravljavca zakona veliko težo, saj lahko še pred sprejemom pomembne odločitve pridobi mnenje ljudi o posameznem pomembnem družbenem vprašanju. Tudi Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da gre za vprašanje iz pristojnosti državnega zbora, ki je širšega pomena za državljane in o katerem Državni zbor še ni dokončno odločil. Vlada pa seveda po drugi strani tudi ocenjuje, da glede na naravo vprašanje je utemeljeno in omogoča javno razpravo ter pridobitev pomembnega mnenja volivk in volivcev, zato predlog za razpis podpira. In zato tudi predlagatelji smo se odločili, da predlagamo, da o tem vprašanju svoje povedo tudi državljani. Torej, če ljudje menijo, da dodatna oblika aktivacije delovno sposobnih prejemnikov denarne socialne pomoči ni potrebna, bodo tako odločili. Če pa menijo, da je potrebna, pa bodo tudi to povedali.

Zato še enkrat, spoštovane kolegice in kolegi, da zaključim. Danes torej ne odločamo o konkretni zakonski ureditvi, o njej bo torej moral zakonodajalec odločiti šele, če bodo ljudje predlagano načelo tudi podprli. Danes torej odločamo o tem, ali bomo državljankam in državljanom omogočili, da odgovorijo na temeljno vprašanje: ali naj od delovno sposobnega človeka brez objektivnih ovir za delo, ki prejema pomoč skupnosti, pričakujemo tudi njegovo aktivno sodelovanje? Predlagatelji referenduma menimo, da je odgovor na to vprašanje da. In menimo tudi, da ni nobenega razloga, da o tem ne bi vprašali tudi ljudi. Zato torej matičnemu delovnemu telesu predlagamo, da predlog za razpis posvetovalnega referenduma tudi podpre.

Hvala.

Hvala, v imenu predlagatelja magister Karmen Furman.

Za dopolnilno besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistra Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v mnenju podala tri pripombe z vidika jasnosti, predvsem glede na zadnji odločbi Ustavnega sodišča na temo posvetovalnega referenduma, ki sta bili izdani v letu 2024. Iz njiju izhaja, da je Državni zbor pri oblikovanju referendumskega vprašanja na posvetovalnem referendumu svoboden, pri čemer pa pri presplošno oblikovanem vprašanju tvega nejasnost referendumskega izida. Da bi se lahko ugotovila prava oziroma resnična volja volivcev, je ZPS opozorila, prvič, na nejasnost, kaj pomeni beseda aktivno pri opravljanju družbeno koristnega dela. In v zvezi s tem je opozorila, da je treba preveriti potrebnost te besede. Prav tako je opozorila na to, da je po postavljenem vprašanju pogoj za denarno socialno pomoč aktivno opravljanje družbeno koristnega dela. V obrazložitvi pa, da naj bi se pravica do denarne socialne pomoči z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela le povezala. Glede na pomensko razliko med pojmoma pogoji in povezava je ZPS opozorila, da je denarna socialna pomoč namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, zato bi njeno odvzetje lahko bilo v nasprotju s 50. členom ustave po ustaljeni ustavno sodni presoji v zvezi z denarno socialno pomočjo.

Tretja pripomba se pa nanaša na nejasnost vprašanja v delu, ko naj bi bili v družbeno koristna dela vključeni le tisti, ki nimajo objektivnih ovir za delo. In sicer v razmerju do veljavne ureditve, po kateri je do denarne socialne pomoči upravičena le oseba, ki si materialne varnosti ne more zagotoviti iz objektivnih razlogov. Torej objektivni razlogi, zaradi katerih si kljub delovni sposobnosti ne more sama zagotoviti preživetja. Zaradi tega je ZPS opozorila, da že po veljavni ureditvi zaradi krivdnih razlogov oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči. Ti krivdni razlogi pa pomenijo, da je materialna ogroženost posledica razlogov, na katere oseba lahko vpliva oziroma ki brez utemeljenega razloga zavrača se izogibajo ali opušča aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve oziroma

do drugega načina izboljšanja njenega socialnega položaja. Če bi torej bile s postavljenim vprašanjem zajete tudi osebe, ki so delovno sposobne, nimajo objektivnih ovir za delo in so brezposelne oziroma brez zadostnih sredstev iz razlogov, na katere lahko vplivajo, ni jasno, kako bi bile te osebe sploh lahko prejemniki denarne socialne pomoči po veljavni ureditvi.

Hvala.

Hvala Zakonodajno-pravni službi.

Sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, državnemu sekretarju magistru Tomislavu Nemcu.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni ostali prisotni.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma pred nami postavlja vprašanje o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela. Naj začnem pri temelju današnje razprave. Slovenija je socialna država - vsakemu posamezniku, ki si zaradi objektivnih okoliščin ne more zagotoviti sredstev za preživetje, sistem socialnega varstva zagotavlja učinkovito varnostno mrežo. Ta sistem ima široko družbeno podporo, hkrati pa se odpirajo vprašanja o njegovem delovanju in razmerju med pravicami in odgovornostjo posameznika. Podatki kažejo, da je stanje na slovenskem trgu dela ugodno. Konec julija 2026 je bilo v Sloveniji 43 tisoč 257 brezposelnih, od tega jih je 16 tisoč 741 prejemalo denarno socialno pomoč, kar predstavlja 38,7 odstotka vseh registriranih brezposelnih. Posebej pomembna je njihova struktura. Med prejemniki denarne pomoči, ki so registrirani kot brezposelni, je 61,4 odstotka, to je 10 tisoč 282 državljanov, dolgotrajno brezposelnih. Povprečno trajanje brezposelnosti pri vseh registriranih brezposelnih znaša 19,8 meseca, pri brezposelnih prejemnikih denarne socialne pomoči pa 34,5 meseca. Ti podatki kažejo, da se pri delu prejemnikov socialna, socialna stiska in izključenost s trga dela utrjujeta za daljše obdobje, zato le za ugotavljanje denarnega prejemka pri tej skupini ne more biti edini odgovor države. Razlogi za dolgotrajno brezposelnost so seveda različni, pogosto kompleksni, zato mora biti tudi odgovor države prilagojen posamezniku. Potrebujemo intenzivnejšo individualno obravnavo, učinkovitejšo aktivacijo, jasnejšo usmeritev v večjo socialno vključenost, družbeno odgovornost ter samostojnost. Ob vsem tem pa je vendarle pomembno to, da se razlikuje med posamezniki, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo delati, in tistimi, ki so za delo zmožni. Torej, če zdrav in za dela zmožen človek dolgotrajno prejema socialno pomoč, potem se nam je v sistemu socialnih transferjev nekaj zalomilo. Sistem delovno sposobnih prejemnikov socialne pomoči namreč upravičeno pričakuje vključevanje v programe zaposlovanja, usposabljanja, izobraževanja, socialne aktivacije, javna dela. Vlada ocenjuje, da bi ustrezno organizirana družbeno koristna dela lahko predstavljala enega od ukrepov aktivnega vključevanja delovno sposobnih upravičencev do denarne socialne pomoči. Razumemo jih torej kot obliko dela, ki bi se lahko izvajala v lokalnih skupnostih, javnih zavodih ter humanitarnih, prostovoljnih, kulturnih, športnih in drugih organizacijah, namen pa bi bil večja socialna vključenost, hitrejša vrnitev na trg dela in prispevek k skupni blaginji družbe. Posvetovalni referendum tako lahko razumemo

kot odločanje o načelnem vprašanju, ne o podrobnostih bodoče zakonske ureditve. Konkretne oblike aktivacije ciljne skupine, izjeme, obseg aktivnosti, izvajalci ter morebitne posledice neupravičenega nesodelovanja bodo v primeru, da bo referendum podprt, predmet strokovne razprave in zakonodajnega postopka.

Razprava o predlogu referenduma se umešča tudi v širšo usmeritev Vlade, ki zagotavlja k zagotavljanju pravičnega sistema socialnih transferjev in krepitvi koncepta odgovornega upravičenca. Cilj je pravičnejši in učinkovitejši socialni sistem, takšen, ki ljudem pomaga, ko pomoč potrebujejo, in jih spodbuja k večji samostojnosti, kadar je to mogoče. Cilj je sistem, ki utrjuje zaupanje državljanov v socialno državo in krepi občutek, da so pravice in odgovornosti med seboj povezane. To je tudi smer, v kateri ministrstvo vidi prihodnji razvoj sistema in h kateremu smo zavezani tudi v okviru koalicijskih usmeritev.

Spoštovane poslanke in poslanci! Na ministrstvu spodbujamo uravnoteženo razpravo, ki bo obravnavala ustrezne spodbude na eni strani in legitimna pričakovanja glede aktivnega vključevanja v reševanje lastnega položaja na drugi. Strinjamo se s predlagateljem, da tak pristop prispeva ne le k pravičnejšemu sistemu socialne varnosti, temveč tudi h krepitvi in ohranjanju zaupanja vanj.

Glede na vse navedeno Vlada Republike Slovenije podpira predlog za razpis posvetovalnega referenduma, saj le-ta lahko prispeva k širši javni razpravi o razmerju med pravicami in odgovornostmi posameznika v sistemu socialne varnosti ter zagotovi politično in družbeno usmeritev za pripravo nadaljnjih sistemskih rešitev. Prav tako ocenjuje, da gre za družbeno vprašanje, ki pomembno zadeva družbeni dogovor o tem, kakšna naj bo socialna država v prihodnje. Prav tako v njem vidi priložnost za odprto družbeno razpravo o tem, kako socialno državo prilagoditi izzivom prihodnosti ter jo narediti še bolj vključujočo, pravično in vzdržno. Ocenjujemo, da je prav, da se o tem vprašanju neposredno izrečejo tudi državljanke in državljani. Hvala za pozornost.

Hvala državnemu sekretarju. Izčrpali smo uvodne obrazložitve in stališča vabljenih.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora, prvi prijavljeni za razpravo, gospod Vladimir Šega.

Hvala za besedo. Morda v uvodu, gospod predsedujoči, jaz vsekakor ne delim z vami mnenje, da sem vesel, da smo tukaj, pa ne, da kogarkoli ne bi imel rad, ampak nikakor nisem vesel, da smo tukaj.

Referendumsko vprašanje je na nivoju vprašanja, če bi se vsakega 31. 11. vprašali, ali gremo še en krog okrog Sonca. Približno tako smiselno je. Da je vaša teta od strica slišala na blagajni pri Lidlu, da pa Jože fuša zagotovo ni razlog, da razpišemo referendum. To je razlog, da se o pivu na šanku pogovarjamo o tovrstnih zadevah. Ali je teh oseb, teh Jožefov, ki fušajo in neupravičeno dobijo to bajno socialno pomoč, 5, 50, 500, 5000, 50000, ne vemo, je to problem? Obstaja kakršenkoli segment, kakršenkoli sistem na tem svetu, ki deluje brezhibno, brez deviacij? Ne obstaja. Še fiziki imajo težave s tem.

Torej, postavljamo vprašanje, ki je popolnoma irelevantno. Socialno pomoč dandanes ne moreš dobiti na lepe oči. Že zdaj v zakonu piše: do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki odkloni vključitev v ukrep aktivne politike ali krši obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o vključitvi v aktivno politiko zaposlovanja. To že imamo. Ki odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si ne prizadeva za njeno pridobitev, že imamo,

ki ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve. Torej ljudi sprašujemo, ali želijo imeti nekaj, kar že imajo? Ministrstvo ima vso pristojnost, da preveri, ali vsi ti sistemi, podsistemi delujejo dobro. Seveda, dajmo se vprašati tudi zakaj so ljudje v stiski? Tudi zaradi vaših / nerazumljivo/, če so v stiski predvsem zaradi teh takšnih in tovrstnih ljudi so v stiski.

Javna dela: ali bomo uvedli fašistični sistem, kjer bomo imeli cel kup javnih del, s tem dumpinško posegali v redne zaposlitve. Spoštovani poslanci, poznam, ne od tete, ki je slišala od svojega strica na blagajni pri Lidlu, osebno poznam ljudi, ki imajo težave z dolgotrajno brezposelnostjo, ki si želijo javnih del, ampak teh javnih del ni. Teh javnih del ni toliko niti, da bi zapolnili približno - to pa je podatek je seveda niti 15 procentov do 17 procentov teh, ki so iskalci zaposlitve, težje zaposljivi, ne dobijo mesta pri javnih delih. Pa bi si želeli. Vi bi pa radi zdaj javna dela, razširili kar na tisoče, da bi ljudje pometali ceste delali v domu starostnikov. Spoštovani, za delo v delu v kulturi, pri starostnikih, kjerkoli so potrebne določene veščine, je potrebna določena izobrazba in je določeno psihofizično stanje človeka, ki tam dela, tudi potrebno. Seveda so javna dela dobrodošla, seveda so, ampak teh ni dovolj in jih nikoli ne bo dovolj. Ta javna dela je treba plačati. To je praktično enako, kot da bi nekdo bil, skorajda enako, kot da bi nekdo bil zaposlen, pač ni zaposlen pri Snagi ali pa kjerkoli, ampak je posredno zaposlen v državi. Torej, to vprašanje, dajte si sami priznati, pa dvomim, da se kateri od vaše strani zaveda. To vprašanje ni nič kot navaden populizem. Ker demonizirati nekatere, ki so leni, je seveda najlažje. ampak v naši deželici, v vseh deželicah, tudi na Švedskem je nekaj lenob in vedno bo, seveda bo. Da pač privabite svoje ljudi na ta referendum: drugega smiselnega razloga ni. Ker kot sem že prej rekel, 31.

12. bi se morali ljudje odločiti, ali gremo še en krog okrog sonca. Če imamo takšne referendume, pol imamo pa lahko za okrog sonca, pa tudi še tak referendum. Kaj več pa kasneje.

Hvala.

Hvala, kolega Šega.

Naslednja je prijavljena kolegica Andreja Rejbenšu.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, lep pozdrav vsem tukaj prisotnim. Tudi jaz bom podobno začela, da imam enostavno malo problem z vsemi temi vašimi posvetovalnimi referendumi. Pa ne zato, ker ne bi cenila kako se bodo ljudje odločili na referendumih, ker je to seveda njihova demokratična pravica. Ampak pač imam tudi jaz nekako občutek, da vi na desni pač želite imeti ljudi kot neko statistično maso, bom rekla, ali pa pač ljudi uporabiti kot orodje za neko politično mobilizacijo, aktivacijo, ki samo moraš pravilno postaviti vprašanje, na katerega v bistvu ti dobiš želeni odgovor. Čisto enostavno. In to pač vi delate s temi vsemi tremi referendumi. V bistvu na nek način zlorabljate enostavno volilno maso, zlorabljate ljudi. Ker enostavno, ko sem si pogledala vsa ta tri vprašanja, se ponavlja skozi ista formula, ista formula. Naj prevzamete nek zapleten ali pa dolgoročen problem, ki je za nas vse problem, Potem pa izberete neko besedo ali pa en del stavka, ki seveda vzpodbudi čustva. Ne vem, tu

recimo v tem primeru socialni prejemnik, denarna socialna pomoč, v katerem pri vseh nas se vzbudijo določena čustva. Na to pa seveda vprašanje postavite tako, da je odgovor seveda samoumeven za vse nas. Pozabljate pa seveda na nekaj, kar molčite ali pa boste zamolčali seveda ljudem posledice takšnih vprašanj, posledice. To pa enostavno nekako pustite, pač enkrat se bo mogoče od tega kaj rešilo ali pa tudi nič. In to ni moč ljudem, to ni skrb za ljudi, to je čisto navaden politični marketing oziroma vaša politična manipulacija.

Zdaj, če pogledamo to vprašanje, o katerem je danes že bil, seveda je bilo govora. Torej, ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenega koristnega dela. Torej, kot sem rekla že prej, ko vsak prebere to vprašanje, ja, pa čujte, pa saj se vsi strinjamo, avtomatično se strinjamo, da vsak, ki je sposoben, naj tudi dela. Pa jaz mislim, da tukaj ni v enega človeka, ki bi mislil drugače. Torej, kdo bo temu nasprotoval, ne vem. Jaz sem za to, da se seveda ljudi, ki so sposobni delati, da se spodbuja k delu, ker tudi to pomeni, da jim dajemo s tem neko odgovornost družbi, odgovornost sebi. In seveda sem tudi jaz za to, da pač socialna država človeku pomaga, da pride do zaposlitve in samostojnosti. Ampak o tem, kar se pogovarjamo, je to en kompleksen problem in to ni enostavno nek slogan, ki ga tukaj vržemo med ljudi. In to vprašanje, kot sem že prej rekla, se mi zdi zelo zavajajoče. ker človek pač ni številka na papirju. Problem, ki ste ga izpostavili, so delovno sposoben, objektivne ovire. In če je nekdo formalno delovno sposoben, to še ne pomeni, da bo jutri kar imel službo na tak ali na drugačen način. Kaj, če je recimo nekdo star 55 let, pa ga noben noče več zaposliti? Kaj če nima, kot je bilo že prej omenjeno, neke določene izobrazbe za tisto delovno mesto ali pa za tisto? Kaj, če je ne vem kaj, če živi v kraju, kjer služb ni. Kaj, če ima, ne vem, težave, ki niso dovolj velike, recimo za neko invalidsko upokojitev ali pa kaj drugega, so pa dovolj velike, da težko dobi ali pa da se drži nekega tempa dela kot, bom rekla, normalno zaposlen. In zelo lahko je seveda reči delaj, jasno. Veliko težje pa je seveda potem ljudem resnično najti delo. In zato se mi pač zdi zelo nevarno, da iz tako kompleksnega socialnega vprašanja seveda, delate tukaj kar ali pa postavljate vprašanje za referendum, ker ljudem tukaj ponujate zelo preprost občutek jaz delam ali pa mi delamo, zakaj bi, nekdo drug pa dobiva enostavno kar tako socialno pomoč in to je človeško, kot sem prej rekla. To je vsem razumljivo. To je tisto, kar kot sem prej povedala v tej vaši formuli, seveda spodbudi čustva pri ljudeh, ampak država seveda ne sme oblikovati svoje socialne politike na podlagi zavisti. Torej, jaz delam, zakaj on ne dela, ker socialna pomoč niti ni nagrada, niti ni dopust in tudi ni plača kot takšna. Je enostavno pomoč človeku, ki si pač minimalnega preživetja ne more sam zagotoviti. In če je človek sposoben delati, ga seveda moramo pripraviti, ga moramo spraviti v delo. To so pa rešitve socialne politike. In zato v bistvu nekako, lahko rečem, sem za aktivacijo, absolutno, ampak aktivacijo, ko gre za usposabljanje, ko gre za izobraževanje, ko gre za pomoč pri iskanju zaposlitve, torej takšno aktivacijo, da človek dobi možnost, da se seveda postavi na svoje noge. In ta referendum oziroma to referendumsko vprašanje, ki ga seveda postavljate, to ni neka institucija, kjer bomo mi odločali ali pa ljudje odločali o socialni politiki z enim stavkom, ki zveni sicer pravično, ko ga na hitro prebereš, ampak dokler resnično ne pogledamo koga, bomo s tem seveda resnično udarili. Ker če imamo problem s socialno politiko,

ga seveda je treba reševati tukaj, torej z nekimi konkretnimi številkami, s podatki, konkretnimi ukrepi in pa seveda tudi z zakoni, ne pa z referendumskim vprašanjem. Ker to je vprašanje, ki spodbudi jezo pri ljudeh do tistih, ki celo imajo manj. Kaj, to si želimo? In to se meni ne zdi niti malo neka resna razprava o socialni politiki. Kot sem že prej rekla, to je čisti politični marketing na račun najbolj ranljivih. In na koncu še naj dodam: ne podcenjujte ljudi, ne podcenjujte jih. Ker če jim že dajete glasovnico v roke, jim morate dati seveda tudi celo resnico, ne pa samo lepo zapakiranega vprašanja, na katerega že sedaj veste odgovor. Ker referendum ne sme biti vaša politična reklama. In če resnično verjamete v te predloge, kar ste seveda tukaj navedli in jaz se strinjam tudi z vami, potem jih povejte naravnost, postavite konkretno vprašanje, brez nekih bleščic, brez nekih teh čustvenih sprožilcev vedno, ko točno veste, na kaj palijo, bom rekla, ljudje. In probajte to narediti brez političnega marketinga, potem pa se naj resnično ljudje odločijo.

Hvala lepa.