Spoštovani! Vse člane in članice odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjamo 2. redno sejo Odbora za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Luka Goršek. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Vladimir Šega namesto Luke Mesca, Sara Žibrat namesto Lucije Tacer Perlin.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko, to je Predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo. K točki so bili vabljeni: predlagatelj, Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet.

Začenjam drugo obravnavo predlog zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev besede dajem predstavniku predlagateljev, Vladimirju Šegi.

Hvala za besedo.

Predlagani, predlagana sprememba zakona ureja pridobitve in pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe institucij za oskrbovance, ki so bili v obdobju od 1. decembra 2025 do vključno 31. decembra 2026 napoteni po starem Zakonu o socialnem varstvu. Glede na to, da je ta tematika že bila na dnevnem redu Državnega zbora, predlagam, da ne bi šel v celotno zgodbo skozi, ker je vsem nam že poznana. Morda bi lahko tisti stari pregovor uporabili kdo da hitro, da dvakrat. Tudi v tej zgodbi, namreč, dolgotrajna oskrba je sistem. Zakon, ki ga ureja zgolj pravna podlaga in seveda glede na to, da je Nemčija to zgodbo uveljavljala deset let, je razumljivo, da tudi pri nas, da je tudi pri tej uvedbi prišlo do pomanjkljivosti do nekih stvari, ki jih je pokazala praksa in seveda do pač nesrečne izbire izdelovalca programov, ki je celotno stvar še zavlekla.

Kakorkoli, na prejšnji obravnavi je bilo slišati, da nova vlada predlaga sistemsko ureditev vsega tega, kar seveda podpiram. To je zgodba, ki jo bo treba sistemsko urejati vsaj še nekaj let, dodatno, vendar treba se je zavedati, da so to starostniki in če bomo dolgo čakali s to izravnavo te, ki so napoteni v domu po starem, po starem ZSV / nerazumljivo/ ZSV-jem, kaj jaz vem, ti ljudje bodo na koncu imeli lahko lepši napis na nagrobniku, ne pa to, kar jim dejansko ta zakon želi nuditi. Zato pač apeliram na vse odločevalce, da sprejmemo to nujno spremembo. Seveda zakon, ki bo celotno to urejal, ga ta sprememba v ničemer ne moti, lahko bo tudi malce prilagodil, ampak vsekakor zadeva je, veste, pol leta gor ali dol ali pa tri četrtletja gor ali dol za upokojenca, ki pač daje mesečno 200, 300, 400 evrov več kot bi lahko dajal, ni tako enostavna za te ljudi, zato pač predlagam, da sprejmemo to spremembo tega zakona.

Toliko za enkrat, če bo pa kaj, pa še lahko pojasnim kasneje. Hvala.

Hvala predlagatelju.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, državnemu sekretarju Andreju Šteslu.

Lepo pozdravljeni! Spoštovani!

Vlada je dobila v pregled predlog zakona in ta zakon predvideva ukrepe na področju ugotavljanja upravičenosti do dolgotrajne oskrbe za vse, ki so bili sprejeti v institucionalno varstvo od 1. decembra lansko leto. Po mnenju Vlade zakon ni primeren, ker za te osebe, ki so bili sprejeti v institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu, uvaja drugačen postopek in drugačne pogoje za pridobitev pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v

instituciji ter jim daje dodatno pravico do nadomestila sredstva v obliki denarnega prejemka v višini priznane kategorije. To bi pomenilo, da bi dobili vsi enako, ne glede na to, koliko so dejansko plačevali več, kot pa če bi bili sprejeti po Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Tak pristop lahko povzroči dodatne sistemske neenakosti znotraj primerljive skupine oseb znotraj sistema dolgotrajne oskrbe. Ustvarja tudi dodatne upravne postopke. Že sedaj preobremenjenih vstopnih točk. Namesto poenostavitve sistema uvaja nove postopke, nova odločanja in administrativne obveznosti za uporabnike, izvajalce in vstopne točke. Kot sem že omenil, prednostno obravnava ozko manjšo kategorijo oseb, ki imajo sicer pravico do dolgotrajne oskrbe, vendar prednostno obravnava njihovo pridobitev do pravice. Denarni prejemek, ki bi ga dobili kot odškodnino, na nek način nadomestilo zaradi tega, ker niso bili v sistemu dolgotrajne oskrbe, linearno vsem enako plačuje. Poleg tega pa tudi ne upošteva različnih plačnikov oskrbe. v institucionalnem varstvu. Je veliko stanovalcev, ki imajo oprostitev socialno varstvenih storitev, kjer so to plačniki, svojci in lokalna skupnost, lahko tudi Republika Slovenija in ta predlog ne upošteva, da so različni plačniki, ki so plačevali storitev socialnega varstva, institucionalnega varstva v domovih za starejše. Zato Vlada ocenjuje, da predlog zakona ne predstavlja primerne podlage za reševanje izpostavljenih vprašanj, ki so pa pomembna in bi njihova uveljavitev po našem mnenju povzročila več sistemskih pravnih in izvedbenih težav kot pa jih odpravila, zato predloga zakona ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

Hvala državnemu sekretarju, Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe mag. Sonja Bien Karlovšek. Prosim.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je z vidika svojih nalog predlog zakona preučila in opozorila, da razmerje predlagane rešitve do postopka prevedbe uveljavljenega s prehodno ureditvijo dolgotrajne oskrbe s sistemskim Zakonom o dolgotrajni oskrbi ni opredeljeno. Prav tako je opozorila, da postopek prevedbe oskrbovancev v institucionalnem varstvu v domovih za starejše ureja tudi Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Zaradi tega je predlog zakona lahko sporen z vidika načel pravne države, in sicer z vidika načela jasnosti, razumljivosti in pomenske nedvoumnosti predlaganih zakonskih rešitev pa tudi z vidika enake obravnave naslovnikov, saj iz predloga zakona ni razvidno po katerem postopku naj bi se končali že začeti postopki za privedbo. Nadomestilo sredstev pa ni predvideno za vse, ki imajo v teku postopek za ugotavljanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe oziroma ki čakajo na prevedbo. Prav tako v zakonodajnem gradivu ni obrazloženo povratno učinkovanje predlagane ureditve. ZPS je podala tudi pripombe k posameznim členom predloga zakona. Hvala.

Hvala. Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, gospodu Danijelu Kastelicu.

/ izklop mikrofona./ je predlog zakona obravnavala na 72. seji, 8. julija 2026. Seznanili smo se z mnenjem Vlade ter stališči Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Socialne zbornice Slovenije. Skupni cilj vseh je jasen: vzpostaviti dobro delujoč in vsem enako dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. Tudi naša komisija je v preteklosti podpirala rešitve, ki so vodile k izboljšanju sistema in večji dostopnosti storitev dolgotrajne oskrbe. Ob tem izpostavljamo, da so bili nekateri naši predlogi in opozorila stroke ter izvajalcev prezrti, kar je po naši oceni šlo tudi na škodo uporabnikov in učinkovitega delovanja sistema. Strinjamo se, da sistema dolgotrajne oskrbe ni mogoče v celoti urediti čez noč? Gre za kompleksen sistem, ki ga bo treba tudi v prihodnje nadgrajevati. Na kakšen način, pa so bila mnenja članov komisije zelo različna.

Del članov komisije je ocenil, da sprejem predlaganih parcialnih rešitev, ki lahko v sistem vnesejo nove neenakosti, ni primeren, še posebej ob napovedi ministra, da pripravlja celovitejše zakonske spremembe v dveh fazah. Ocenjeno je bilo tudi, da bi nas predlagane rešitve odmaknile od cilja deinstitucionalizacije in da bi bilo pred nadaljnjimi posegi v sistem treba odpraviti podrobnejšo analizo sistema finančnih posledic, ter vprašanje enake obravnave oseb, zavarovanih za dolgotrajno oskrbo.

Drugi del članov komisije pa je poudaril, da so predlagane rešitve sicer delno pomanjkljive, vendar jih je mogoče nadgraditi ali korigirati v nadaljevanju zakonodajnega postopka. Ocenili so, da je trenutno najpomembneje sprejeti rešitve, s katerimi bo mogoče čim prej pomagati ljudem, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo danes in vsak dan, ti ljudje ne morejo čakati več let in na popolno sistemsko rešitev. Dejstvo je, da trenutno nimajo vsi enakega dostopa do sistema. Osnovna neenakost, to je možnost dostopa do institucionalnega varstva, tako preko Zakona o socialnem varstvu kot tudi preko Zakona o dolgotrajni oskrbi je že vgrajen sistem, z vsakim novim posegom pa se sicer dobronamerno skuša odpraviti določene pretekle krivice, vendar lahko pri tem nastanejo tudi nove. Tudi tokratni predlog zakona bi lahko s privilegiranjem oseb, ki so že vključene v institucionalno oskrbo po Zakonu o socialnem varstvu, povzročile nove neenakosti v primerjavi z ljudmi, ki do primerljive oskrbe še ne morejo dostopati. To je še posebej problematično, ker sistem dolgotrajne oskrbe na domu še vedno ne deluje tako kot bi moral. Čeprav so bila pričakovanja javnosti prav na tem področju največja. Posebej smo opozorili tudi na problem prevedbe kategorij Zakona o socialnem varstvu v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Kategorije po obeh zakonih imajo namreč različne vsebine in namene, zato jih ni mogoče preprosto izenačiti. V tem kontekstu je bilo izpostavljeno vprašanje, zakaj se v predlogu zakona v 2. členu kategorije 2 po Zakonu o socialnem varstvu ne prevede v kategorijo 2 po Zakonu o dolgotrajni oskrbi, in zakaj se kategoriji 3B in 4 ne prevedeta v kategorijo 5. Kot pomemben segment sistema je bila vzpostavljena zdravstvena nega, ki je še vedno tretirana kot del sistema dolgotrajne oskrbe, namesto, da bi se jo financiralo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja kot to velja v primeru koriščenja institucionalnih storitev po zakonu o socialnem varstvu, kjer so normativi za izvajanje zdravstvene oskrbe tudi bistveno višji od normativov po Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Opozorili smo še na neugoden položaj nekaj tisoč uporabnikov posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki zaradi vrste zavoda, v katerem so nastanjeni, trenutno niso upravičeni do dolgotrajne oskrbe, čeprav je glede na svoje potrebe potrebujejo. Prav tako bi bilo treba bolje urediti položaj ljudi, ki po odpustu iz bolnišnice potrebujejo kompleksne zdravstvene storitve, ki jih socialno varstveni zavodi ne morejo zagotoviti. Zato bi bilo nujno okrepiti tudi druge oblike skrbi, tako znotraj zdravstvenega sistema kot dolgotrajne oskrbe na domu. Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi finančnim posledicam predlaganih rešitev, opozorjeno je bilo na pomanjkljivo oceno finančnih posledic in stroškov izvajalcev, ter dodatne neutemeljene obremenitve blagajne dolgotrajne oskrbe. Zavedamo se tudi izjemnega pomena dobro delujočega informacijskega sistema dolgotrajne oskrbe, kjer rešitev še ni na vidiku. Skrbi nas, ker tudi po treh letih od uveljavitve sistema dolgotrajne oskrbe izvajalci v sistem večinoma podatkov še vedno vnašajo ročno. To povzroča dodatne obremenitve izvajalcev in je v času sodobnih informacijskih rešitev nesprejemljiv. Posledično ocenjujemo, da mora biti vzpostavitev delujočega informacijskega sistema absolutna prioriteta Vlade oziroma pristojnega ministrstva. Izpostavljamo tudi, da se moramo vsi skupaj zavedati, da je sistem dolgotrajne oskrbe družbeni projekt in ne projekt posameznih interesnih skupin. Pri oblikovanju rešitev morajo sodelovati stroka, izvajalci, uporabniki in drugi ključni deležniki. Tudi politika bi morala pri tem pokazati dovolj državotvornosti in podpreti dobre rešitve ne glede na njihovega predlagatelja.

In če povzamem. Naša komisija podpira cilj predlaganih sprememb, a hkrati opozarja na številna odprta vprašanja. V prvi vrsti pa se zavzemamo za rešitev, ki bodo življenjske in izvedljive, ter bodo pri uporabnikih in izvajalcih krepile zaupanje v sistem, ob tem pa ne smemo pozabiti, da brez zadostnega števila ustrezno usposobljenih kadrov in njihovega dostojnega plačila za zahtevno fizično in psihično delo sistema dolgotrajne oskrbe ne bo mogoče uspešno izvajati.

In še za ključne informacije. Po dolgi in vsebinski zelo široki razpravi je komisija v okviru glasovanj o predlogu zakona kljub izpostavljenim pomislekom izrazila podporo.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala za vaše predstavitve.

Prehajamo na obravnavo členov. Rok za vlaganje amandmajev je bil do 27. 8. 2026. V poslovniškem roku je amandma vložila Poslanska skupina Resnica k 1., 2., 3. in 4. členu. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo o vseh členih amandmaja skupaj. Kdo želi razpravljati? Besedo ima Karmen Furman.

Ja, hvala lepa za besedo predsednik, lep pozdrav vsem skupaj.

Zdaj, jaz mislim, da moramo pri današnjem predlogu Stranke Levice najprej pogledati dve vprašanji in sicer kot prvo, torej, ali obstajajo težave pri izvajanju dolgotrajne oskrbe in to mislim, da se vsi strinjamo, da obstajajo težave, ampak drugo, še pomembnejše vprašanje pa je, ali je predlog, ki je torej danes pred nami sprememb zakona te težave dejansko rešuje dovolj celovito. Zdaj, tukaj moram povedati, da je odgovor Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke jasen, da je to ne. Namreč, predlagatelji so prepoznali zgolj enega od problemov, in sicer gre za ljudi, ki so torej po 1. decembru 2025 vstopili v institucionalno varstvo in zaradi dolgotrajnih postopkov odločanja čakajo na uveljavitev pravic iz dolgotrajne oskrbe in ja, se strinjamo, njihov problem je realen. In dejstvo je na drugi strani, da pa to torej ni edini problem. Ni edini problem s katerim se danes soočamo v okviru izvajanja dolgotrajne oskrbe, in zato moram reči, da se nam tukaj zastavlja eno preprosto vprašanje, in sicer zakaj predlagatelj ta 30-dnevni rok in prednostno obravnava samo ljudi v institucijah, medtem ko vsi ostali drugi upravičenci, ki mimogrede prav tako plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo, pa bi še vedno, glede na zakon, ki ste ga v prejšnji koaliciji sprejeli na oceno, torej na oceno, da vstopijo v sistem, čakali tudi nadalje še po več, tri, štiri, pet mesecev, tudi nekateri pol leta. Zdaj, seveda, tukaj se lahko vprašamo, kaj pa tisti, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo na domu, kot je bilo danes izpostavljeno. Največ je bilo pričakovati prav od te vrste dolgotrajne oskrbe. Kaj pa dolgotrajni in administrativno zahtevni postopki na vstopnih točkah pa uporabniki, ki že imajo priznano pravico, pa zaradi razlogov na strani izvajalca ne morejo skleniti osebnostnega načrta? Kaj tisti posamezniki, ki mu zdravstveno oziroma kakšno drugo funkcionalno stanje se bistveno poslabša in potrebujejo hitro ponovno oceno. Kaj pa izvajalci, ki nimajo kadra, da bi priznane pravice tudi dejansko izvajali, pa oskrbovanci družinskega člana, ki ne morejo več zagotavljati oskrbe. Kaj pa vsi ti ljudje? Teh se ta predvidena rešitev dejansko ne tiče. In predvsem, kaj starejšemu človeku pomaga odločba, če pa ne more pridobiti pravice, ki mu je bila s tem, s to odločbo tudi dejansko priznana. Zdaj, na vsa ta vprašanja moram reči, da vaš zakonski popravek ne daje nikakršnih odgovorov. Zdaj še več, mi smo dobro prebrali predlog sprememb zakona in med drugim predlagatelj na drugi strani

obrazložitve svojih razlogov za sprejetje tega zakona sam navaja, da rešuje tudi administrativne zastoje pri odločanju o pravicah. Toda na eni strani je potrebno reči, da teh administrativnih zastojev ne odpravljate. Določate pa samo to, kdo jih lahko preskoči. In s tem pač nekako privilegirate eno skupino, to so tisti, ki pa so v institucionalnem varstvu. Za njih torej predlagate nekoliko drugačen, poenostavljen postopek brez nove ocene, prednostno obravnavo, odločbo najkasneje v 30 dneh. Za vse ostale, ki pa bi lahko bili prav tako uporabniki dolgotrajne oskrbe, vendar za druge vrste storitev pa še vedno ostajajo torej redni roki, na katere bodo mogli čakati več mesecev. Zdaj, če se malo tukaj še dotaknem uradnih podatkov. Konec marca je bilo vloženih 23570 vlog za oceno upravičenosti, rešenih pa zgolj 5476. In nadalje, Umar ugotavlja, da ljudje na oceno upravičenosti čakajo od tri do šest mesecev. Tudi za te ljudi je potrebno najti rešitve in to je sistemski problem. In kot že rečeno, zagotovo je največji problem prav dolgotrajna oskrba na domu.

Zdaj potrebno je tudi povedati, da dolgotrajna oskrba na domu se že izvaja oziroma naj bi se izvajala dobro leto, od 1. julija 2025. In konec marca 2026, je bilo po uradnih evidentiranih podatkih uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu zgolj 275 konec julija pa 489. Torej po več kot letu dni, odkar ta pravica velja po zakonu in bi jo ljudje morali tudi imeti možnost koristiti zgolj 489 uporabnikov. Zdaj mimogrede tudi centri za socialno delo so še junija letos opozarjali na velike zamude pri obravnavanju vlog in izdajanju odločb, zaradi seveda velikega števila vlog in pa predvsem pomanjkljivosti informacijskega sistema. Ki ste ga vi v prejšnjem mandatu, ko ste bili v koaliciji, tako vneto branili in zagovarjali.

Zdaj vaše administrativne zastoje, kot jih imenujete v sami obrazložitvi zakona je seveda potrebno pospešiti. In seveda danes ni vprašanje ali je potrebna hitrost teh postopkov, ker je dejstvo, da je potrebna. Ampak vprašati pa se moramo ali jih bomo pospešili za vse tiste, ki so potrebni dolgotrajne oskrbe ali pa s tem vašim predlogom zakona, torej zgolj za eno privilegirano, po tem vašem predlogu seveda privilegirano skupino? Zdaj nekako je v preteklosti že bilo videno, da se da tudi bolj sistemsko urediti te postopke. Namreč konec lanskega leta je bila sprejeta zakonodaja, kjer so se pospešili postopki glede izvajanja eoskrbe in tak sistemski pristop bi bilo prav, da zagovarjamo tudi v nadaljevanju reševanja. Da ti upravičenci oziroma vsi ti, ki so vložili vlogo za pridobitev pravice, čim hitreje pridejo do svoje odločbe ne samo tisti, ki so danes nameščeni v institucionalno varstvo. In seveda zato posledično ne moremo sprejeti parcialnega zakona, ki ga je pripravilo, ki ga je pripravila stranka Levica. Na drugi strani je pa potrebno tudi povedati, da ministrstvo je že pripravilo bistveno širši paket interventnih ukrepov na tem področju, ki je bil 27. avgusta tudi poslan v usklajevanje in to predlagatelj tega zakona tudi dobro ve, ker je pač tudi javno objavljeno na edemokraciji. Predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo, torej posega širše na to področje, ker je tako tudi potrebno, da ljudje, ne glede na to, katero vrsto oskrbe bi želeli prejemati, bodo tudi obravnavani hitreje, torej v samo hitrost postopkov in tudi kasneje seveda izvajanje pravic in financiranje izvajalcev

in seveda na tem mestu je to bistvena razlika, ali zajamemo vse ali pa zgolj to skupino, v katero ste vi posegli za to spremembo.

Pa mogoče samo še za na konec malo, da si osvežimo vendarle spomin, zakaj danes namreč ne moremo mimo tudi politične odgovornosti za stanje, ki ga je potrebno rešiti na področju dolgotrajne oskrbe. Namreč dejstvo je, da ta opozorila niso nova. Na problem pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe smo v Slovenski demokratski stranki vseskozi opozarjali v prejšnjem mandatu in odziv takratnega pristojnega ministra Simona Maljevca je bil zelo zanimiv.

Zdaj, 30. septembra 2025 je kritike glede delovanja dolgotrajne oskrbe takratni, torej sedaj že bivši minister označil za dobesedno citiram: "moderni mit politične in korporativne opozicije." Konec citata. Dejal je, dolgotrajna oskrba živi in potem na vsa kasnejša opozorila dalje, da je potrebno pospešiti vzpostavljanje tega sistema zatrdil, jaz berem citate bivšega ministra, "Ne strinjam se, naša težava sploh niso domnevni meseci, dva ali tri zamude." In potem samo malce kasneje, 9. oktobra še lansko leto, minister javnosti sporoča, citiram: "Dolgotrajna oskrba ni obljuba, ampak je dejstvo. Očitno živi."

Zdaj, danes, ne, se pa moramo vprašati nekaj drugega. Zdaj, če potem stranka Levica, ki danes predlaga to spremembo zakona in iz te stranke je bivši minister na tem področju, Maljevec, tudi član bil te stranke oziroma je še. Zdaj, če so bila opozorila na zamude septembra lani moderni mit politične opozicije, me zanima, kaj so pa potem danes, ne. Glede na to, da s tem predlogom zakonskih sprememb sami priznavate, da je problem. In če je bila dolgotrajna oskrba oktobra lani že dejstvo, zakaj potem danes, skoraj leto pozneje, z vaše strani pridete s tem zakonom, ki še pa nadalje potem določa parcialne rešitve v tem sistemu, ki bi se moral sistemsko vzpostaviti.

In da ne boste napačno razumeli, zdaj jaz ne govorim tega zato, da bi ugotavljali, kdo je imel pred enim, dvema letoma prav. Zaradi tega, ker to je pač pokazala sedaj praksa tega sistema, ki ste ga vzpostavili, ampak govorim zato, ker problemov dejansko ne moremo reševati oziroma najprej razglasiti za politični mit, potem pa nekaj mesecev kasneje pa reševati ta problem, ki se tiče najranljivejših skupin s takšnimi parcialnimi rešitvami.

Zdaj, vsekakor v naši poslanski skupini menimo, da potrebujemo sistem, torej, ki bo deloval od vloge posameznika, ko se torej vloži do odločbe in tudi kasneje od odločbe do dejanske izvajanja storitve, zato seveda tega predloga zakona ne bomo podprli. Še enkrat, ne zato, ker ne bi bil problem na tem področju, ampak predvsem zato, ker problem obstaja in je bistveno večji od tega, kot ga vi danes rešujete s tem predlogom. Tako da na drugi strani širše rešitve s strani ministrstva so pripravljene in verjamem, da bo takrat pa tudi širši konsenz glede na to, da danes priznavate, da je problem na tem področju, da jih tudi podpremo. Hvala.