... / vklop mikrofona/ ste ga seveda prejeli tudi s sklicem današnje seje.

Prehajam na 1. točko dnevnega reda, Predlog zakona o spremembah Zakona o dopolnitvah posledic dela z azbestom, skrajšani postopek, EPA 41-IX.

Predlagatelj tega zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 4. seji, 8. 5. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

K obravnavi te točke so bili vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Državni svet in pa Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Komisije Državnega sveta za socialo, varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 28. 8. 2026. Amandma k 1. členu predloga zakona so vložile poslanske skupine SDS, NSI, SLS, FOKUS, Demokrati in Resnica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Besedo predajam državnemu sekretarju doktor Štefanu Kušarju, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci.

Novela zakona je bila pripravljena izključno zaradi uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča. Namreč, zakon je bil sprejet leta 2006 v osnovi zaradi poenostavitve postopkov uveljavljanja odškodnine za osebe, ki so bile pri delu izpostavljene azbestu, jim je bila ugotovljena poklicna bolezen. V letu 2009 je novela tega zakona omogočila, da tudi dediči upravičenca lahko nadaljujejo s postopkom priznavanja odškodnine. S tem, da je potem Ustavno sodišče ugotovilo v nekem trenutku, da pač vsi udeleženci v tem postopku niso enakopravno obravnavani, namreč, ugotovili so neskladje v smislu enakosti pred zakonom, ker je novela različno obravnavala dediče oškodovancev, ki so v bistveno enakem položaju za to. To razlikovanje ni bilo razumno in iz narave stvari ni bilo logično izhajajoče. Skratka, iz vidika načela enakosti namreč ni dopustno, da bi se dediči oškodovancev razlikovali glede na trajanje uradnega postopka. Namreč, pogoj za vstop dedičev v postopek sta bila kumulativna in sicer, da je upravičenec že za časa življenja vložil vlogo za odškodnino pri medresorski komisiji, in da je pridobil mnenje o verifikaciji bolezni zaradi azbesta. Skratka, mi smo zato predlagali spremembo drugega odstavka 5. člena na način, da bodo lahko tudi dediči upravičenca sami začeli postopek pred medresorsko komisijo, če je bilo za upravičenca izdano mnenje o verifikaciji bolezni, zaradi izpostavljenosti azbestu. Kolikor jaz vem, je Zakonodajno-pravna služba podala tudi ugovor in je bilo potrebno amandmirati naš predlog, ki smo ga vložili zato, da bi lahko upravičenec kot dedič lahko nadaljeval postopek v primeru, ko je že bilo izdano mnenje o verifikaciji bolezni.

Tako da toliko z naše strani, bomo pa še dodatno potem pojasnili, če bo kakšno vprašanje.

Hvala lepa, državni sekretar za podano dodatno obrazložitev pisnega mnenja.

Sedaj pa predajam besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospa Mateja Tavčar, izvolite, beseda je vaša.

Lepo pozdravljeni, hvala za besedo.

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili v skladu z našimi pristojnostmi in podali pisno mnenje, ki ste ga prejeli 15. julija. Namen predloga zakona je odprava neustavnosti drugega odstavka 5. člena zakona. Vsebina ustavne odločbe je že bila predstavljena s strani predlagatelja, tako da tega dela ne bi ponavljala. V pisnem mnenju smo opozorili na razlikovanje med uvodnimi pojasnili predloga zakona in predlaganimi rešitvami, ter tudi vsebino izreka ustavne odločbe. Predlagano je namreč, da lahko postopek pred medresorsko komisijo začnejo tudi dediči umrle osebe, pri čemer pa izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alineje prvega odstavka 5. člena ni določeno več kumulativno temveč alternativno. Vlogo za začetek postopka sporazumevanja o odškodnini bi tako lahko predvidoma vložili tudi dediči, četudi umrla oseba ni pridobila mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. V pisnem mnenju smo tako izpostavili, da bi moral predlagatelj zakona v primeru, če je dejansko nameraval urediti tudi take primere, to ustrezno utemeljiti tudi v odnosu do vsebine ustavne odločbe in po potrebi urediti še prehodno obdobje.

S predlaganim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin k 1. členu je navedeni dvom odpravljen.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam za dodatno obrazložitev, gospa Mateja. Sedaj pa predajam besedo predstavniku Državnega sveta, državni svetnik Danijel Kastelic, izvolite besedo.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar z ekipo in ostali prisotni!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 70. seji, 28. maja 2026. Komisija ocenjuje, da je predlagana novela zakona utemeljena in nujno potrebna, saj naslavlja še vedno prisotne in številne tragične primere obolelih zaradi izpostavljenosti azbestu ter stike njihovih svojcev. Naj še dodam, da je komisija predlog zakona soglasno podprla.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa, tudi vam se zahvaljujem za podano mnenje.

Odboru predlagam, da se po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje o vseh členih skupaj. Ali mogoče kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo o obeh členih predloga zakona, ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jih bomo opravili na podlagi vloženega amandmaja.

V razpravo dajem 1. člen in amandma k 1. členu poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, FOKUS, Demokrati in Resni.ca. Želi tukaj mogoče kdo razpravljati? Izvolite, gospa.

Hvala za besedo.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila dosedanja ureditev glede dedičev neustavna, in prav je, da se to popravi. Mene pa zanima, kaj se zgodi z dediči oziroma z dedičem, torej upravičencem, ki ne ve, da ima to pravico. Ali lahko država vzpostavi sistem, v katerem se v primerih, ko je bila pri pokojnem že verificirana azbestna bolezen, po njegovi smrti na primeren način obvesti zapuščinski postopek oziroma potencialne dediče o možnosti uveljavljanja te pravice. Ker če država ve, da je nekdo imel pač to verificirano azbestno bolezen, potem ne bi smelo priti do situacije, ko pravica obstaja samo na papirju, upravičenec pa zanjo ne ve. Se pravi, gre za to, da človek, ki je zaradi azbesta izgubil zdravje, in njegovi družini država zagotovi tisto, kar jim pripada. Jaz bom zakon podprla, bi si pa želela, da pristojno ministrstvo pogleda tudi to vprašanje, kako zagotoviti obveščanje dedičev in kako preprečiti, da bi pravice ostale neizkoriščene samo zato, ker ljudje zanje ne vedo. Zato predlagam, da se vzpostavi sistem, da se dediče o tem avtomatično obvesti.

Hvala.

Hvala lepa. Bi še želel kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. To pomeni, zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o amandmaju k 1. členu. Prosim, če preverite svoje glasovalne naprave. Kartice. Je okej. Prehajamo na glasovanje. Začetek glasovanja. Pardon, bom še enkrat ponovil, ker sem pozabil vklopiti mikrofon.

Glasujemo. Navzočih je bilo 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 14.

Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet.

V razpravo dajem 2. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi mogoče tukaj pri 2. členu kdo razpravljati? Vidim, da ne. Zaključujem razpravo o členih ter razpravo in odločanje o amandmaju.

V skladu s sprejeto odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj za začetek glasovanja.

Glasujemo. Tudi tukaj je prisotnih 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 14, proti ni bil nihče. Ugotavljam, da sta člena sprejeta.

S tem smo zaključili drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandma bo vključen v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila tega odbora. Določiti moramo še poročevalca za sejo Državnega zbora. Se strinjate, da sem to jaz? Okej.

Potem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, skrajšani postopek EPA137-IX.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Lenartom Žavbijem. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 12. seji, 29. 6. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so bili vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Lenartom Žavbijem, Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Državni svet in pa Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo sta poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varnost, delo, zdravstvo in invalide. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v petek, 28. 8. 2026, amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi besedo predstavnik predlagatelja? Izvolite, gospod Žavbi, beseda je vaša.

Spoštovani gospod predsednik odbora, spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci!

Vložen Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je v resnici še nek dolg, ki je ostal iz prejšnjega mandata, kajti ta zakon z isto vsebino je bil vložen že v prejšnjem sklicu parlamenta in je takrat zaključil svoj zakonodajni postopek na način, da se je končal prejšnji 9. sklic Državnega zbora. In takrat do obravnave zakona na matičnem delovnem telesu pač zaradi proksimitete volitev ni prišlo.

Za začetek dovolite, da se zahvalim tistim, ki so si to idejo, to pobudo začeli, to so gospod Viduka in vsi ostali Gorenjke in Gorenjci, ki so s svojim družbeno angažiranim delom pred dobrim letom zbirali podpise za to temo. Mi smo takrat v bivši koaliciji, današnji opoziciji, se nam zdelo, da je tema primerna za to, da se vloži, in smo tudi nekako v prejšnjem mandatu začutili, da bo ta stvar soglasno tukaj potrjena. Jaz sem ta isti občutek dobil, se zahvaljujem tudi na Državnem svetu, na komisiji, izjemno dobro vzdušje je bilo na to temo, ker so tudi predstavniki recimo vseh spolov, in jaz se danes in tudi hočem s tem začeti, predvsem nadejam, kot sem rekel, soglasne podpore in potem na zboru isto. Zdaj, redke so stvari, kjer smo v naši državi še enakega mnenja, ampak nekateri državni simboli so še zmeraj tisti, ki na tak ali drugačen način povezujejo vse, četudi lahko eden v Triglavu vidi nekaj, drugi pa nekaj drugega, obadva vidita nekaj narodotvornega je, nekaj naciji pomembnega. Mi predlagamo, da se torej vsako leto na 7. avgusta obeleži dan Triglava. 7. avgust je bil dan, ko je leta 1895 Jakob Aljaž, znani pomembni Slovenec, na vrh Triglava postavil Aljažev stolp. Triglav je bil na tak ali drugačen način v vseh preizkušnjah, ki jih je slovenski človek v 20. stoletju doživljal, neka uteha in nek skupen simbol, ki je, bom rekel, bodril narod, da gre naprej. Jaz sem že v prejšnjem mandatu in v tem mandatu pri, pri obravnavi tega zakona v resnici dobil sama pozitivna mnenja z izjemo enega

pomisleka, za katerega želim danes odgovoriti oziroma se o njem pogovoriti in to je, da imamo in tudi letošnje poletje ni bilo v tem smislu nič drugačno, težave s prekomernim turizmom v nekaterih gorah, v smislu, da ljudje, ki tam hodijo, hodijo neprimerno obuti, neprimerno opremljeni, neprimerno oblečeni, večkrat seveda v resnici gre za turiste, če smo iskreni. In da so tudi gneče v slovenskih gorah postale realen problem. Jaz ne želim, da se, če boste sprejeli ta zakon, kolegice poslanke in poslanci, da se ta praznik in ta dan obeležuje samo na nek klasičen promocijski način, ampak tudi na način opozarjanja, pasti opozarjanja problemov, s katerimi se srečujejo naše gore. Tako na način, mogoče nekega prekomernega turizma ali pa na način, lahko rečemo, tudi onesnaževanja okolja ali pa česarkoli drugega. Torej, namen tega zakona je od začetka do konca bil, da se, da se politika poenoti, ampak na žalost, kakor vidim, se štiri stranke v tem Državnem zboru s temi predlaganimi amandmaji odmikajo od izvornega besedila tega zakona in gre v nekaj popolnoma drugega. To je napaka. In pozivam, da jo bom se še koliko kasneje javil, da se tega amandmaja ne sprejme.

Hvala.