Dober dan in lep pozdrav vsem skupaj!

Začenjam 8. nujno sejo Odbora za notranje zadeve in javno upravo.

Kar se tiče nadomeščanj, vas obveščam, da Andrej Poglajen nadomešča Anjo Bah Žibert, Rado Gladek nadomešča Aleša Hojsa, magistrica Tamara Kozlovič nadomešča Janjo Sluga, Elena Zavadlav Ušaj nadomešča Ano Cajhen in pa Dušan Stojanovič nadomešča Tamaro Vonta.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za širitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem. Hkrati pa vas tudi obveščam, da kolega Duško Vujanović nadomešča Sandro Gazinkovski.

Sedaj pa prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Jelko Godec in je bil 23. julija objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Zdaj, gradivo ste prejeli, tam je tudi napisano koga smo danes vabili. Tako da samo za uvod, kako bo danes potekala seja. Kar se tiče amandmajev, v tej fazi postopka niso mogoči. Odbor bo na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora po opravljeni razpravi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval o mnenju ali je podan predlog za razpis posvetovalnega referenduma primeren, mnenje odbora pa za plenarno sejo ni zavezujoče. Če bo Državni zbor na seji sprejel sklep o razpisu posvetovalnega referenduma, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in šele v tej fazi je potem na tisti seji možno vlagati amandmaje.

Tako da sedaj pričenjamo z obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma, o kateri bomo najprej opravili razpravo in šele nato glasovanje.

Tako da za začetek dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Andreju Kosiju, izvolite.

Hvala predsedujoči za besedo, spoštovani kolegi in kolegice, lep pozdrav!

Torej, kot vam je znano, je Državni zbor Republike Slovenije leta 2002 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, kjer je bila ena najpomembnejših novel takrat dopolnitev to, da imajo tujci, tisti s stalnim prebivališčem, torej v Republiki Sloveniji, torej, ki niso državljani in državljanke Republike Slovenije ampak torej tujci izven držav Evropske unije, volilno pravico na lokalnih volitvah. Ta novela zakona je bila takrat usklajena z direktivo Sveta Evropske unije, ki pa je določal torej, da imajo prebivalci držav Evropske unije znotraj drugih držav Evropske unije, torej volilno pravico na lokalnih volitvah. No, ta volilna pravica torej državljanom tako imenovanih tretjih držav je bila takrat, torej politična presoja. Zdaj v tem času, v teh 24 letih, se je stanje glede migracij, glede tujcev v Republiki Sloveniji, glede vpliva tujcev v Republiki Sloveniji drastično spremenilo, zato smo tudi, je bila torej v letošnjem letu, torej še v tem mandatu sprejeta novela Zakona o lokalnih volitvah, kjer je bilo torej določeno zraven temu, da smo dali torej možnost občinam, da se odločijo koliko bo volilnih enot znotraj krajevnih skupnosti, tudi to, da pač tujci iz tretjih držav več ne bi imeli, tisti, ki imajo stalno(?) prebivališče, volilne pravice.

Zdaj, dejstvo je, da vsi podpisniki tega predloga menimo, da je vprašanje torej kroga oseb, ki imajo torej pravico odločati in sodelovati pri demokratičnem procesu, kot so volitve, torej predvsem pri organu lokalne skupnosti, torej tistih organov, ki potem določajo glede občinskega proračuna, ki določa kakšne in katero pot bodo potekale investicije na lokalnem nivoju, torej zelo pomembno, zelo, zelo pomemben del in zato je to vprašanje zelo širšega pomena za državljane in državljanke Republike Slovenije ter je tudi tako primerno za neposredno preverjanje njihove vloge na posvetovalnem referendumu.

Torej, dejstvo je, da državljanstvo, če si državljan Republike Slovenije, pomeni čisto nekaj drugega, kot če si prebivalec in si pa državljan neke druge države, ker državljanstvo

pomeni dosti bolj močnejša vez do matične države, torej države, v katerem imaš državljanstvo in seveda je taka tudi izhaja, torej posebna pravna in druga politična pripadnost tej državi. Seveda tujci v Republiki Sloveniji kot demokratični državi imajo širok, široko pravice, torej glede bivanja, človekove in druge pravice, so vsekakor, seveda, imajo zagotovljene vse pogoje za primerno bivanje, kadar pa gre za odločitev pa je lahko to zelo velik problem. Sicer, kot veste, trenutno, kar je bilo tudi v mnenju ZPS, bi se nekako vseeno osredotočil, torej, res je, da je v teku pobuda torej za razpis zakonodajnega referenduma, torej referenduma glede na Zakon o lokalnih volitvah, kar je pa nekaj čisto drugega, kot je posvetovalni referendum.

Torej, zakon, ki smo ga sprejeli v Državnem zboru še ne velja in tudi ne vemo ali bo ta referendum, sploh do referenduma prišlo. Seveda je pa tudi tako, da pri zakonodajnem referendumu torej odločamo o celotni veljavi zakona, torej ali je zakon veljaven ali ne, torej vseh tistih, kar je ta sprememba zakona določala. Pri tem posvetovalnem referendumu pa imamo izključno, državljane in državljanke Republike Slovenije sprašujemo po tem, ali ste za to, da se torej tujcem, državljanom izven Evropske unije, ki torej nimajo državljanstva Republike Slovenije, odvzame torej volilna pravica na lokalnih volitvah. Dejstvo je, da je Ustava tu jasna, Ustava določa, da imajo državljani in državljanke torej pravico voliti, kar se pa tiče tujcev, pa o tem odloča torej posebni zakon, ki se pa lahko, seveda spreminja na tak in drugačen način in dejstvo je, da smo torej ugotovili, da je v teh 24 letih prišlo do drastičnih sprememb. Ne nazadnje tudi druge države Evropske unije zaostrujejo, torej politiko, kar se tiče tujcev in tudi na tem način se temu primerno spreminjanja zakonodaje in menimo, da je tudi takšno referendumsko vprašanje vsekakor primerno, v tem smislu, da torej državljane in državljanke povprašamo ali so za to, da se tujcem torej iz tako imenovanih tretjih držav, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, vzame ustavna pravica. Kot vam je znano, torej v nobeni državi več kot polovico držav Evropske unije to ni dovoljeno, tudi v sosednjih državah, razen Madžarske, in tudi naši državljani, torej, državljani Republike Slovenije v teh državah, tudi državah bivše Jugoslavije, torej naše bivše skupne države, razen Hrvaške, ki je del Evropske unije, nimajo tam volilne pravice. In v tem smislu torej predlagamo, da se torej razpiše referendum o tem ali so državljani, državljanke Republike Slovenije torej za to, da se posvetujemo z njimi kot tistim, ki imajo oblast v Republiki Sloveniji postavi(?), ali torej tujci imajo volilno pravico na lokalnih volitvah ali ne? Toliko za uvod, hvala.

Hvala.

Besedo ima predstavnica Zakonodajno-pravne službe, magistrica Saša Bricelj, izvolite.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je preučila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji in pripravila pisno mnenje v zvezi s katerim bom izpostavila zgolj bistvene poudarke, saj je v mnenju vse podrobneje argumentirano.

Posvetovalni referendum, ki je urejen v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi, se razpiše o vprašanjih iz pristojnosti Državnega zbora, ki so širšega pomena za državljane. Lahko je le predhoden, se pravi, preden Državni zbor končno odloči o posameznem vprašanju, mnenje volivcev na referendumu pa državnega zbora pravno ne zavezuje. Iz ZRLI izhajajo trije ključni vsebinski pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni v zvezi s posvetovalnim referendumom.

V zvezi z obravnavanim predlogom glede prvih dveh pogojev, se pravi, da gre za vprašanje iz pristojnosti Državnega zbora in za vprašanje, ki je širšega pomena za državljane, ZPS nima pripomb. Glede tretjega pogoja, to je pogoja predhodnosti, ki je oblikovan negativno in sicer, da o vprašanju na posvetovalnem referendumu Državni zbor še ni sprejel končne odločitve, pa ZPS meni, da obravnavani predlog tega pogoja ne izpolnjuje in je zato v nasprotju z zakonom. Iz obravnavanega predloga namreč izhaja, da se vprašanje nanaša na volilno pravico državljanov tretjih držav in sicer na pravico voliti

na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji. Glede tega vprašanja je Državni zbor že končno odločil. Vprašanje je namreč neposredno vsebinsko povezano z novelo Zakona o lokalnih volitvah, to je ZLV-M, ki jo je Državni zbor sprejel junija letošnjega leta. Novela z ZLV-M zaradi začetka postopka naknadnega zakonodajnega referenduma še ni bila razglašena, objavljena in uveljavljena, pri čemer je treba poudariti, da je glede te novele državni zbor že sprejel končno odločitev, ki je sam ne more več spremeniti oziroma na njeno uveljavitev oziroma neuveljavitev ne more več vplivati - za te primere je v našem pravnem sistemu predviden ustavni institut naknadnega zakonodajnega referenduma. Zakon, ki ureja vsebino referendumskega vprašanja predlaganega posvetovalnega referenduma, je bil torej že sprejet, zato bi bil po mnenju ZPS razpis posvetovalnega referenduma z enako vsebino v nasprotju z 28. členom ZRLI in tudi sicer z namenom in zasnovo instituta predhodnega posvetovalnega referenduma. Posvetovalni referendum je po naravi stvari lahko le predhoden, saj volivci vnaprej izrazijo svojo voljo oziroma stališče do določenega vprašanja. Zato izgubi svoj smisel, če je pred njegovo izvedbo zakon že sprejet in volje oziroma stališča volivcev ni mogoče več upoštevati.

Hvala lepa.

Hvala.

Besedo ima državni sekretar na ministrstvu za lokalno samoupravo. Gospod Šimenc, izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci. Državni zbor je Vlado Republike Slovenije zaprosil za stališče glede predlaganega razpisa posvetovalnega referenduma, ki se nanaša na volilno pravico tujcev v Republiki Sloveniji.

Referendumsko vprašanje je namenjeno preverjanju volje volivk in volivcev o tem, ali naj se zakonska ureditev spremeni tako, da državljani tretjih držav ne bi več imeli aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah zgolj na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Vlada v svojem mnenju povzema motive za preteklo zakonsko ureditev tega vprašanja pri nas in hkrati povzema, kako navedeno situacijo urejajo druge države. Pri tem ugotavlja, da članice Evropske unije to vprašanje urejajo različno, nekatere, kot na primer Francija, Nemčija in Italija, te pravice ne priznavajo, nekatere priznavajo in nekatere med njimi tudi recipročno glede na mednarodno mednarodnih obvez. Vlada ugotavlja, da Svet Evrope pravice tujcev pri politični participaciji na lokalni ravni ureja s konvencijo o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Sprejeta je bila februarja 1992, Slovenija jo je podpisala novembra 2006, vendar je ni ratificirala. Spremljanje politične in, spreminjanje politične in varnostne razmere, ekonomska kriza, porast vseh vrst ekstremizmov in migrantska kriza so proces ratifikacije te konvencije v zadnjih dveh desetletjih povsem zaustavili. Tujci tako imenovanih tretjih držav v Republiki Sloveniji volijo od leta 2002 in so se tako lahko rednih lokalnih volitev udeležili šestkrat. Po podatkih, ki izhajajo iz evidence volilnih pravic, bi imelo na dan 15. 11. 2026 volilno pravico 103 tisoč 874 tujcev - seveda se ta številka spreminja - državljanov tretjih držav s prijavljenim stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in polnoletnih na dan glasovanja. Rezultat posvetovalnega referenduma nima pravno zavezujočih učinkov, temveč predstavlja politično usmeritev zakonodajalcu pri oblikovanju in sprejemanju odločitev.

Hvala lepa.

Hvala.

Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve doktor Predalič. Postopkovno, ja, izvolite gospa Sukič, izvolite. Gospod Šimenc, če se samo izključite.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoči, lep pozdrav vsem skupaj.

Postopkovno predlagam, da se izključno ukvarja Vlada in pač predlagatelj z utemeljitvijo, zakaj posvetovalni referendum post festum, ko ste zakon že sprejeli, kajti to je unikum, tega še nismo videli, ne pa, da nam ponovno razlagate razna dejstva, ki smo se jih naposlušali, preden ste sprejeli zakon. To smo že vse

slišali. In o tem danes ne teče beseda, o tem danes ni seje. Danes je točka dnevnega reda vaš neverjetni izum, ki se mu reče posvetovalni referendum, po tem, ko ste sami zakon že sprejeli. Tako da izključno prosim, da se držite dnevnega reda. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo ima državni sekretar, doktor Predalič.

Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci. Jaz bom skušal slediti želji intervenciji gospe Sukičeve, tako da bom zelo kratko povzel zadnji del. Že kolega je povedal, da imajo države različno rešen ta problem. Večje države ne priznavajo, nekatere imajo recipročnost, nekatere priznavajo. Dejstvo je, da je bilo leta 2002 sprejeto, to se pravi sedanji zakon, skoraj četrt stoletja je že od takrat minilo. Iz tega, kar sem prej povedal oziroma kar je že kolega povedal, je jasno, da Evropska unija nima nekega strogega pravila, kateremu bi morale slediti vse države. Kajti drugače ne bi mogle večje države, da ni pravice tujcev tretjih držav, da glasujejo na lokalnih volitvah, ne bi mogle imeti nekatere recipročnost. Se pravi, prepuščeno je državam, da odločajo v lastni zakonodaji, kako bodo te stvari potekale. Pa če pogledamo pravne norme zakone, je to je treba spoštovati seveda in jasno je in prav je tako, če smo pravna država, to spoštujemo. In tudi mi se v naši stranki vedno zavzemamo, pa tudi na ministrstvu, da je temu tako. Je pa tako zakoni nastajajo glede na življenjske situacije, na življenjske primere, kaj se dogaja v svetu, kaj se dogaja okoli nas in se tudi tekom časa spreminjajo. Glede na aktualne razmere, ki so v svetu, je povsem normalno, da po četrt stoletja sprejetja zakona povprašamo državljane, kaj o tem mislimo. Kar pa se tiče samega referenduma, pa je zadeva takšna vsaj naše. Naš pogled, pa tudi moj osebni pogled je, da je treba stvari gledati širše, kaj je namen referenduma. Mislim, da je vsemu jasno, da se vsi strinjamo, da je to referendum najvišja oblika demokracije, kjer se državljani izjasnijo, kaj želijo. Ne gledamo črkobralsko, tako kot nekateri, vsako vejico, kako je napisano, ali je predhodni, naknadni, kakorkoli. Jaz osebno menim, da je treba slediti namenu, namen pa je, da ljudje povedo, kaj o tem mislijo. In se mi zdi popolnoma smiselno, da državljani, da pri državljanih preko referenduma preverimo kakšno je njihovo stališče. Do tega pogleda? Hvala lepa.