Če mi dovolite, bi začeli. Najprej en lep dober dan, dobro jutro vsem prisotnim.

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za gospodarstvo, delo in šport. Dobro jutro.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani: gospod Matjaž Han se nam je opravičil. Na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo, in sicer gospoda Luko Simoniča nadomešča gospod Damjan Muzel. Dobrodošli tudi vsi na tej seji današnji.

S sklicem ste prejeli tudi dnevni red seje današnjega odbora: Zahteva za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli tudi s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, na obravnavo Zahteve za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah, ki jo bomo obravnavali na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Kot gradivo je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno: zahteva, mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa mnenje Vlade.

Na sejo odbora so bili vabljeni Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport in pa Zakonodajno-pravna služba.

Uvodno pojasnilo. Odbor kot matično delovno telo v skladu z drugim odstavkom 265. člena Poslovnika Državnega zbora pobudo obravnava potem, ko je prejel mnenje Zakonodajno-pravne službe in Vlade. S pridobitvijo obeh mnenj so bili torej izpolnjeni vsi poslovniški pogoji za obravnavo zahteve na seji. današnjega odbora.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno pravne službe? Doktor Katja Triler Vrhovec, izvolite, dobrodošli med nami, pa predajam besedo.

Hvala lepa, dobro jutro vsem.

Skupina poslancev vlaga zahtevo za oceno ustavnosti 17. člena novele Zakona o gospodarskih družbah 1-O. Ta spreminja in dopolnjuje 554. člen ZGD-1 in korporacijske pravice v vzajemno povezanih družbah, ki nista v razmerju odvisnosti načeloma omejuje na četrtinski delež. Po ustaljeni ustavno sodni presoji lahko tak manjšinski družbenik v vzajemno povezani družbi zasleduje le premoženjski, ne pa tudi upravljavski vidik korporacijskih pravic. Tega pravila novela ZGD-1 ni spreminjala in za predlagatelja tudi ni sporno. ZGD-1 pozna tudi vzajemno povezane družbe, ki so v razmerju odvisnosti, kjer gre za več kot polovični delež ene družbe v drugi. Pri njih brez izjeme velja pravilo, da se delež, ki ga ima obvladujoča družba v odvisni družbi in obratno, šteje za lasten delež, glede katerega družba ne more uresničevati nobenih korporacijskih pravic. Za predlagatelja sta sporni le dve novi izjemi pri vzajemno povezanih neodvisnih kapitalskih družbah, ki v dveh specifičnih situacijah dodatno omejujeta glasovalno pravico, ki služi uresničevanju upravljavskega vidika korporacijskih pravic družbenikov. Izpodbijani tretji odstavek se nanaša na situacije, ko imata obe vzajemno povezani družbi istega skupnega lastnika z več kot četrtinskim deležem v vsaki družbi, izpodbijani četrti odstavek pa se nanaša na situacije, ko se glasovalna pravica nanaša na odločanje o članih vodenja in nadzora družbe. Predlagatelj zatrjuje, da zakonska sprememba instituta vzajemne udeležbe posega v načelo pravne države, v pravico do zasebne lastnine, do svobodne

gospodarske pobude in do enakosti pred zakonom, zato predlaga njeno razveljavitev. Predlaga tudi začasno zadržanje izpodbijane zakonske določbe, ker naj bi njeno izvajanje povzročilo težko popravljive škodljive posledice za družbenike vzajemno povezanih kapitalskih družb. Predlagatelj še meni, da začasno zadržanje izpodbijane zakonske določbe ne bi imelo nobenih škodljivih posledic. To predstavljeno mnenje odgovarja le na predlog za začasno zadržanje. Mnenje glede vsebinskih navedb predlagateljev pa bo pripravljeno ločene. V zvezi s škodljivimi posledicami, ki naj bi nastale z izvrševanjem domnevno protiustavne ureditve, ki jih zatrjuje predlagatelj Zakonodajno-pravna služba meni, da so slednje v celoti nekonkretizirane, saj ne navajajo niti enega primera, ko bi bila kapitalska družba z izpodbijano ureditvijo prizadeta. Po mnenju ZPS izpodbijana ureditev tudi sicer v ničemer ne posega v premoženjski vidik korporacijskih pravic v kapitalskih družbah. Z namenom preprečevanja zlorab opisanih v zakonodajnem gradivu ureditev namreč onemogoča le izvrševanje glasovalne pravice, zato sploh ne pride do škodljivih posledic na premoženjskem področju družbenikov vzajemno povezanih družb. Praviloma se položaj manjšinskih družbenikov ne bo poslabšal niti iz upravljavskega vidika izvrševanja korporacijskih pravic, saj do poslabšanja njihovega položaja lahko pride le pri zelo specifični lastniški strukturi, ko gre za vzajemno udeležbo z natanko polovičnim deležem in ko poslovna politika ene matične družbe nasprotuje poslovni politiki druge matične družbe. Taka situacija sicer ne omogoča skupne pozitivne kontrole nad vzajemno povezano družbo s strani obeh matičnih družb v smislu oblikovanja njene poslovne politike. Vendar pa omogoča negativno kontrolo ene matične družbe v obliki veta nad poslovno politiko druge matične družbe. Škoda, ki bi družbeniku vzajemno povezane družbe nastala v tej izjemni situaciji tudi ni nepopravljiva, saj je ustavno sodišče že presodilo, da imajo družbeniki ali poslovodstvo v teh primerih na voljo pravno sredstvo izpodbijanja skupščinskih sklepov, v katerih lahko predlagajo tudi njihovo začasno zadržanje.

V zvezi s škodljivimi posledicami, ki bi nastale z zadržanjem izvrševanja izpodbijane zakonske ureditve, pa Zakonodajno-pravna služba meni, da bi slednje nastale predvsem s samim vzajemno povezanim kapitalskim družbam, saj možnost blokade s strani enega družbenika preprečuje sprejemanje skupščinskih odločitev. Škodljive posledice je v teh primerih prepoznal že nemški zakonodajalec, saj je izpostavil tveganje, da bi se poslovodstvo vzajemno povezanih družb lahko izognilo dejanskemu nadzoru svojih lastnikov in bi preprečilo učinkovito uveljavljanje nadzornih mehanizmov. Odpravi teh zlorab je namenjen izpodbijani četrti odstavek 554. člena ZGD-1. Zadržanje izpodbijanega tretjega odstavka 554. člena ZGD-1 bi imelo škodljive posledice tudi za tretjega družbenika, ki bi v obeh vzajemno povezanih družbah pridobil več kot četrtinski delež, še preden bi prišlo do vzajemnega lastništva. Po presoji ustavnega sodišča se namreč njegovi interesi, zaradi večjega lastniškega deleža in večjega obsega korporacijskih pravic, ki mu na podlagi tega pripadajo, bolj prekrivajo z interesi same vzajemno povezane kapitalske družbe, saj deli njeno usodo tako v podjetniškem kot v premoženjskem smislu. Na splošno bi torej zadržanje tretja in četrtega odstavka 554. člena ZGD-1 zakonodajalcu preprečilo zasledovanje legitimnega cilja učinkovitejšega uresničevanja interesov kapitalske družbe, ki je kot pravna oseba samostojni nosilec pravic in obveznosti. Razumni razlogi v javnem interesu za nadaljnje izvrševanje izpodbijane ureditve so tako ohranitev, obstoj

in uspešno poslovanje kapitalskih družb, ki so z gospodarskega vidika najpomembnejša pravna organizacijska oblika gospodarskih družb, zato je zasledovanje navedenih ciljev tudi v interesu gospodarskega sistema kot celote. V vzajemno povezanih družbah, kjer je tretja oseba kapitalska družba v državni lasti, bi bila javna korist zaradi zadržanja izpodbijane ureditve prizadeta tudi zato, ker potencialna možnost blokade poslovanja vzajemno povezanih družb onemogoča gospodarno in učinkovito upravljanje posrednih državnih strateških oziroma pomembnih naložb. Tudi Ustavno sodišče je že presodilo, da zmanjšanje korupcijskih tveganj, večanje vestnosti, poštenosti, skrbnosti in finančne učinkovitosti upravljanja ter poslovanja in dvig transparentnosti poslovanja z javnim sektorjem pomenijo javno korist, kar vse zasleduje izpodbijana ureditev, zadržanje take ureditve pa bi povzročilo škodo tej javni koristi. Glede na navedeno niso podani razlogi za zadržanje izpodbijane zakonske ureditve. zato se Ustavnemu sodišču predlaga, da predlog za začasno zadržanje zavrne. Hvala lepa.

Hvala lepa za podano mnenje Zakonodajno-pravni službi, sedaj pa predajam besedo državnemu sekretarju magistru Leonu Korošcu. Dobrodošel, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Hvala za besedo, torej, spoštovani predsednik, dragi poslanke, poslanci, člani, članice Odbora za gospodarstvo, delo in šport!

Hvala za sklic te seje, na kateri lahko predstavimo mnenje Vlade Republike Slovenije glede zahtev o oceni ustavnosti 17. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah. Se pravi, novela ZGD-1O. V zvezi s predlogom za njegovo takojšnje začasno zadržanje. Kaj želimo predstaviti? Predstaviti želimo ključne strokovno in pravno utemeljene razloge, zakaj Vlada Republike Slovenije nasprotuje predlaganemu začasnemu zadržanju izvajanja izpodbijane določbe. Namreč novela ZGD-1O prinaša premišljene varovalne mehanizme na področju korporativnega upravljanja. Namen te ureditve novega tretjega in četrtega odstavka 554. člena ZGD-1, je zaščita temeljne korporativne pravice dejanskih lastnikov kapitala pred anomalijami, ki se pojavijo potem v praksi v primeru vzajemno povezanih družb.

In zdaj, če mi dovolite, bi izpostavil ključne argumente, ki dokazujejo po eni strani ustavnost in sorazmernost tega ukrepa, po drugi strani pa neutemeljenost predloga za začasno zadržanje. Predlagatelji za začasno zadržanje. v svojem predlogu zatrjujejo, da bo zaradi odvzema glasovalnih pravic nastala težko popravljiva škoda, ki jo primerjajo celo z razlastitvijo ali iztisnitvijo imetnikov deležev. Ta trditev je pravno neutemeljena. Izpodbijana ureditev namreč ne posega v lastništvo ali v obstoj deležev ali v premoženjske pravice, ampak zgolj omejuje način izvrševanja članskega, se pravi upravljavskega opravičevanja v strogo določenih primerih.

Zdaj, če bi Ustavno sodišče hipotetično kasneje ugotovilo neskladnost določbe z Ustavo, so vse posledice pravno reverzibilne, kajti ZGD-1 ponuja vrsto pravnih institutov, od izpodbijanja skupščinskih sklepov do razrešitve organov vodenja in nadzora ter izvedbe ponovnega odločanja, s katerim je mogoče pravno stanje sanirati in vzpostaviti prejšnji položaj. V zvezi z učinkovitostjo in dostopnostjo rednega sodnega varstva Vlada Republike Slovenije tudi zavrača trditve predlagateljev, da redno sodno varstvo v tem primeru ne bi bilo učinkovito ali pravočasno.

Namen te ureditve je, namen je pomemben, namen te ureditve je preprečevanje netransparentnih lastniških in upravljavskih struktur, omejevanje možnosti umetnega ustvarjanja glasovalnih moči preko vzajemnih kapitalskih povezav in zagotavljanje neodvisnega in odgovornega korporativnega upravljanja. Ti cilji so neposredno povezani z gospodarsko funkcijo lastnine iz 67. člena Ustave, z zagotavljanjem učinkovitega delovanja tržnega gospodarstva in iz 47. člena Ustave. Takšna ureditev sledi legitimnemu cilju varstva korporativne integritete, transparentnosti odločanja in preprečevanja nesorazmerne koncentracije vpliva in zato ostaja znotraj polja proste presoje zakonodajalca, ki ga pri urejanju gospodarskih razmerij dopušča Ustava Republike Slovenije.

Namen zakona je tudi preprečiti pojav, ki ga

korporativna teorija že desetletja označuje kot osamosvojitev poslovodstev. Brez ustreznih omejitev se namreč lahko vzpostavi zaprt krog oseb, ki se pri opravljanju svojega dela osamosvojijo v razmerju do drugih članov družb in posledično so s tem lahko ogroženi interesi drugih članov družb. V tovrstnih primerih se poslovodstva osamosvojijo, potem medsebojno kadrovsko podpirajo in utrjujejo svoje položaje naproti dejanskim lastnikom oziroma imetnikom deležev, če je vključena Republika Slovenija, vključno z Republiko Slovenijo, in potem se de facto odvzame možnost upravljanja lastnega premoženja dejanskim lastnikom. Zakonodajna rešitev je skladna z mednarodnimi standardi, predvsem z načeli OECD/G20 korporativnega upravljanja, v katerih so navedena opozorila glede tveganj v primerih vzajemnega lastništva družb in tudi v primerih prikritega usklajevanja delovanja uprav. Načela OECD dopuščajo nacionalne omejitve, kadar so namenjene zaščiti manjšinskim vlagateljem in preprečevanju nesorazmernega nadzora, zato vlada ocenjuje, da sta novi tretji in četrti odstavek 554. člena ZGD-1 skladna s priporočili OECD, ki se nanašajo na preprečevanje konflikta interesov, krepitev neodvisnosti organov, zaščito manjšinskih družbenikov in preprečevanje krožnega upravljanja. Prav tako Vlada ocenjuje, da so navedbe predlagateljev o domnevno težko popravljivih posledicah prekomerne in tudi nezadostno izkazane. Predlagatelji namreč ne konkretizirajo posameznih skupščin, odločitev, imenovanj ali razrešitev organov oziroma drugih neposredno pričakovanih korporativnih dogodkov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti nevarnost nastanka težko popravljivih posledic pred končno odločitvijo ustavnega sodišča. Po drugi strani pa bi začasno zadržanje zakona povzročilo takojšnjo pravno negotovost, kar bi omogočilo sprejemanje ključnih korporativnih odločitev in kadrovanje organov vodenja z glasovi tistih subjektov, za katere je zakonodajalec prepoznal, da izkrivljajo korporacijsko upravljanje. Zdaj v času presoje bi tako lahko prišlo do nepopravljivih kadrovskih strateških odločitev v družbah, vzajemno udeležbo opravljenih na podlagi nepreglednih kapitalskih povezav. Slovenski zakonodajalec je v okviru svoje diskrecijske pravice presodil, da je ureditev v novem odstavku in četrtem odstavku 554. člena ZGD-1 ustrezna in sorazmerna za zaščito javnega interesa, ki zajema preprečevanje krožnega oziroma vzajemnega vplivanja pri upravljanju družb z vzajemno kapitalsko udeležbo, krepitev transparentnosti, integritete korporativnega upravljanja, preprečevanje obidov pravil o vzajemnih udeležbah, zaščito manjšinskih družbenikov in drugih deležnikov.

Zato Vlada predlaga Odboru za gospodarstvo, delo in šport, da podpre mnenje Vlade Republike Slovenije in Ustavnemu sodišču predlaga zavrnitev predloga za začasno zadržanje. Podobno stališče smo slišali tudi od Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Morebitno zadržanje bi ustvarilo pravno praznino glede odgovornosti, če bi se v tem času s pomočjo oblikovanih večin sprejele neke daljnosežne strateške odločitve. Preden bi Ustavno sodišče lahko meritorno odločilo. In to bi povzročilo nepopravljivo pravno negotovost in spodkopalo zaupanje v pravni red Republike Slovenije.

Hvala lepa za vašo pozornost.

Ja, hvala lepa za dodatno razlago zakona, gospod državni sekretar.

Sedaj pa odpiram razpravo, želi kdo? Izvolite, gospod Andrej Klemenc, beseda je vaša.

A, zdaj dela. Okej.

Jaz zelo cenim to predstavitev namena, ki nam jo je zdaj podal državni sekretar, ampak na žalost velja, da en pregovor imamo v Sloveniji, da pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni. In če so ti nameni res, bi morali biti utemeljeni, če bi dobro utemeljeni, bi bil, bi bila, bi bil ta 17. člen pač sprejeman po enem čisto drugačnem postopku. Ker gre, ker gre za temeljit poseg v Zakon o gospodarskih družbah, se tega ne dela. Tako da nas malo pred sejo odbora, za katero mislimo, da je namenjena samo implementaciji enih evropskih direktiv, vpeljavi evropskih direktiv

v slovenski pravni red, da nas preseneti ta zadeva, za katero v bistvu takrat sploh nismo vedeli, kaj je, ker se enostavno nismo mogli dovolj hitro pripraviti. In mislim, da to ni prava pot za sprejemanje takega zakona, da bi moralo biti neka razprava, nek običajen postopek, ne hiter postopek.

Druga stvar, na katero bi opozoril je tudi to, da je Zakonodajno-pravna služba med sprejemanjem novele po nujnem postopku, kot ste pač celo zadevo speljali, v svojem mnenju izrazila eno povsem drugačno mnenje, kakor smo ga prej slišali. Mislim, da ta zadeva je sporna iz celega kupa razlogov. In jaz bi v bistvu mogoče se omejil samo na te ustavne zadeve. In sicer glasovalna pravica je del lastninske pravice iz 33. člena Ustave in kar lastniku omogoča, da odloča o usodi svoje naložbe. Popoln odvzem te pravice, kot ga predvideva pač ta vaš predlog, je zelo blizu posebni obliki tihe razlastitve. Mislim, lastnina je pa sveta po ustavi. Druga stvar, da novela posega v svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena ustave. V pravico, da podjetje vodimo po lastni, ekonomsko utemeljeni presoji. In sporna je z vidika enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ker zakon različno obravnava v bistvu enake položaje. Nekatera podjetja v prestižnem lastništvu obdržijo delne glasovalne pravice, druga jih izgubijo v celoti in tukaj ni nekega kriterija kdo, katero podjetje bo izgubilo glasovalne pravice, katero bo obdržala. Gre pa tudi za poseg v načelo pravne države in zaupanje v pravo iz 2. člena ustave. Ker je bila sprememba uveljavljena nenadoma, brez prehodnega obdobja in brez strokovne razprave. V bistvu ta prave strokovne razprave o tem zakonu oziroma o tem vašem predlogu sploh ni bilo. In druga stvar. Ta ZGD brez te vaše inovacije je bilo kar nekaj časa. In če bi mogoče celo to vašo zadevo pripravili malo bolj temeljito in jo peljali čez normalen postopek se verjetno v teh, ne vem, nekaj mesecih ali pa pol leta nobena posebna škoda ne bo zgodila. In zato mislim, da je ta naš predlog, da ustavno sodišče do končne odločitve zdrži izvajanje tega člena, veliko bolj smiseln kakor to, da potem morajo podjetja uveljavljati za nazaj izredna pravna sredstva, pa izpodbijati sklepe skupščine.

Tako da moj predlog je, da pač ta odbor podpre našo zahtevo, ki smo jo pač podali ustavnemu sodišču.

Hvala lepa.

Hvala.

Besedo predajam gospe Čalušić. Izvolite.

Spoštovane, spoštovani. Hvala za besedo in tudi dodatno vladno obrazložitev, pa tudi obrazložitev Zakonodajno-pravne službe, ki je tako kot moj kolega predhodnik povedal, da je nekoliko drugačno. Pa samega postopka hitrih usklajevanj ali pa fiktivno prikazanih usklajevanj, ki so potekala na samem odboru, se jih ne bom več dotikala. Nekoliko konkretneje se bom dotaknila člena, ki dejansko ga izpostavljamo in posega v najbolj osnovno pravilo zasebnega prava, ki ga konstelacija trenutne koalicije zasebno pravo razume drugače kot v preteklem mandatu. Ko so bili v opoziciji, pa smo tudi v teh dneh govorili o diagnozah v Državnem zboru. Pa verjamem, da očitno jih je kar nekaj glede pozabljivosti oziroma menjave samih stališč. In sicer, zasebno pravo pravi, da mora biti država, kadar nastopa kot lastnica oziroma družbenica v enakem položaju kot drugi lastniki. In danes s tovrstno ureditvijo in z vladno novelo 554. člena vlada naknadno utemeljuje predvsem s težavami, ki naj bi se pojavljale v družbah v državni lasti. Največji problem pa je, še enkrat poudarjam, ko je bil čas, Vlada tega ni naredila, je pa skušala spremembo doseči nekoliko potuhnjeno, hitro, s samimi lažmi in sprenevedanjem. In čeprav se je tokrat malo bolj potrudila se pa nadaljuje s sprenevedanjem.

554. člen Zakona o gospodarskih družbah ni namenjen temu, da bi reševal vprašanja samega obvladovanja družb. In tu vidimo največjo težavo. Ni namenjen temu, da se koncentrira lastništvo ali pa varovanje položaja posameznika, posameznega družbenika. In pri preprostih vzajemnih udeležbah je njegov temeljni namen varstvo upnikov, poudarjam varstvo upnikov, pred razvodenitvijo kapitala same družbe. In za vprašanje obvladovanja in varstva manjšinskih družbenikov imamo druga pravila korporacijskega oziroma koncertnega prava. In zato je zame in tudi za poslansko skupino posebej problematično, ko Vlada kot argument za poseg uporablja varovanja države kot lastnice. Država v zasebno pravnem razmerju ne more, nikakor ne more imeti privilegiranega položaja samo zato, ker je država. In če zakon enemu družbeniku omogoči večji vpliv, drugemu pa zaradi zakonskega mirovanja glasovalnih pravic del tega vpliva odvzame, morajo za to obstajati zelo jasni, stvarni in ustavno, ponavljam ustavno, to je naša, naše države biblija, vzdržne razloge. In tukaj jih sama ne vidim. Ravno nasprotno, takšna ureditev lahko pomeni nesorazmeren poseg v zasebno lastnino in svobodno gospodarsko pobudo ter je sporna z vidika enakosti pred zakonom in načela sorazmernosti. Vlada pa s svojo argumentacijo, ki smo jo danes ponovno slišali, razkriva, da je eden od namenov spremembe ni abstraktno urejanje korporacijskega prava, ampak konkretno spreminjanje razmerja moči med posameznimi, posameznimi družbeniki. In če se to počne za to, da bi se okrepil položaj države na račun zasebnih lastnikov, je to še toliko bolj problematično. In Vlada trdi, da začasno zadržanje ni potrebno, ker naj posledice izvajanja nove ureditve ne bi bile nepopravljive. In ponovno se sama s tem stališčem in obrazložitvijo Vlade ne bi strinjala. Že na prvi skupščini po začetku uporabe novega pravila bi se lahko glasovalo z drugačnim razmerjem glasovalnih pravic. Zato obrazložitev Vlade, da ne bi vplivalo zadržanje sámo na posledice izvajanja, absolutno ne drži in nekdo, ki je svoj poslovni delež kupil skupaj z določenim obsegom upravljavskih pravic, bi čez noč izgubil del svojega dejanskega vpliva v družbi. In potem se začnejo sprejemati odločitve, lahko se zamenjajo člani organov vodenja ali nadzora, lahko se odloča o delitvi dobička, lahko se povečuje tudi osnovni kapital, lahko vstopijo tudi novi družbeniki. In bom ponovila, če bi zaradi spremenjenega razmerja glasov prišlo do povečanja kapitala in vstopa novega družbenika, njegove dobroverno pridobljene pravice pozneje ne bi bilo, bi pozneje, ne bi preprosto izginile, in to samo zato, ker bi ustavno sodišče čez nekaj mesecev ali let ugotovilo, da je bila zakonska ureditev protiustavna. Korporacijska razmerja bi bila medtem že trajno spremenjena. In to je osnovni namen spremembe člena zakona. Ponovno hitro, potuhnjeno, brez strokovne razprave, ampak tega smo v zadnjih mesecih precej vajeni. In posebej občutljivo je to pri družbah z omejeno odgovornostjo, kjer so odnosi med družbeniki pogosto zgrajeni na dogovorjenih, dogovorjenih kvalificiranih večinah in soglasjih. Če enemu od družbenikov z zakonom odvzameš del glasovalnih pravic, lahko povsem spremeniš ravnotežje v gospodarski družbi. Obstaja pa še ena posledica, o kateri se govori premalo, in to je vrednost samega poslovnega deleža. Ko nekdo kupi 30 ali 40 odstotni delež podjetja, ne kupi samo pravice do dela prihodnjega dobička, kupi tudi določen vpliv na odločanje; če mu zakon del tega vpliva odvzame, ni več lastnik enakega ekonomskega paketa, kot ga je kupil, zato lahko že sama omejitev glasovalnih pravic neposredno vpliva na vrednost njegove same naložbe. In Vlada odgovarja, da imajo prizadeti družbeniki na voljo sodno varstvo in da lahko izpodbija sklepe skupščin, toda tudi ta argument je zelo vprašljiv. Skupščinski sklep, sprejet na podlagi novega 554. člena, ne bi bil sprejet v nasprotju z zakonom, ravno nasprotno, sprejet bi bil na podlagi veljavnega zakona. Redno sodišče zato preprosto, ne more preprosto ravnati, kot da zakonske določbe ni in družbeniku kar vrniti glasov, ki mu jih je zakon odvzel. Tako da tudi ta obrazložitev je, me je presenečala glede same resnosti gospodarstva, ki ga poudarja trenutna Vlada in trenutna koalicija, kako je pomembna

zasebna lastnina in sestava gospodarskih družb in kako gospodarstvo krepi in drži našo državo na tako zdravih temeljih in zato je prav za to vprašanje začasnega zadržanja tako zelo pomembno. In če obstaja resen dvom o ustavnosti rešitve in hkrati možnost, da se med čakanjem na odločitev samega Ustavnega sodišča korporacijska razmerja trajno spremenijo. Tako kot sem obrazložila, je bistveno varneje ohraniti prejšnjo ureditev, dokončne odločitve. Sicer upam, da se trenutni vladi in resornemu ministru ne mudi s kakršnimikoli drugimi načrti, da se za to tako hitro sprejema in da je začasno zadržanje nepomembno oziroma za njih morda celo škodljivo. In za takšno ureditev stoji tudi samo ministrstvo, ki ga vodi minister Anže Logar, politik, ki velikokrat in zelo pogosto govori o sami konkurenčnosti, o podjetništvu, zasebni pobudi in razbremenjevanju gospodarstva. In prav zato se mi postavlja vprašanje, kaj te besede pomenijo v trenutku, ko se interesi države kot lastnice znajdejo nasproti interesom zasebnega lastnika? Pa morda naj si vsak sam odgovori in razmisli o tem. In če takrat država dobi poseben zakonski položaj, ki so si ga seveda uredili z novelo in zasebnemu lastniku se omeji glasovalne pravice. Potem imamo precejšen razkorak med govorjenjem o svobodni gospodarski pobudi in dejanskim ravnanjem. Gre pa preprosto za to, ali bomo v Sloveniji ohranili načelo, da država takrat, ko vstopa v zasebno pravna razmerja, poudarjam, zasebno pravno razmerje igra po enakih pravilih kot vsi drugi ali pa bomo začeli pisati pravila tako, da bodo državi kot lastnici dajala prednost pred zasebnim kapitalom? Sama menim, da je druga pot seveda napačna.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? Gospa Žibrat, izvolite.

Najlepša hvala. Tudi sama imam pomisleke glede zapisanega mnenja Zakonodajno-pravne službe. Povedano je bilo že, kako je bila sprememba sprejeta. Nanjo se ni praktično imelo časa odzvati nobeno podjetje. Tako da mi sploh ne vemo, kakšno je realno stanje v gospodarstvu, kdo bo oškodovan? Zanimivo pa mi je tudi, kako se je v bistvu mnenje Zakonodajno-pravne službe spremenilo? Verjamem, da se je spremenilo. Najprej zato, ker takrat, ko ste na hitro prinesli amandma na mizo na odboru, niti Vlada niti Zakonodajno-pravna služba sploh ni vedela oceniti, kakšne bodo posledice? Zdaj ste si seveda vzeli čas, pripravili to mnenje, ampak meni se zdi, da je malo nekonsistentno. In če kar preberem, kaj ste zapisali. Zapisali ste, da bo v teh situacijah vzajemna 50 odstotna udeležba poslovodstvu vzajemno povezanih družb omogočala ohranjati status quo obeh vzajemno povezanih družb v razmerju do tretje osebe, saj bo učinkovito blokirala vse odločitve tretje osebe, ki niso skladne s poslovno politiko tega poslovodstva. Torej, iz tega je jasno razvidno, da tretja oseba, tretji družbenik sploh ne bo imela več besede pri odločitvah poslovodstva. Nato pa zapišete, da bo ta edina izjemna situacija, ki lahko preko omejevanja glasovalne pravice iz novega tretjega in četrtega odstavka 554. člena potencialno vpliva na pravni položaj vzajemno povezanih družb in njihovih družbenikov. Torej, ni mi jasno, kako lahko potencialno vpliva na njihov položaj, če ste jasno zapisali, da bo? Nov položaj učinkovito blokira vse odločitve tretje osebe torej, ta navedba potencialnega vpliva pač enostavno ne vzdrži. Nato pa še tudi nadaljujete, da lahko za vzajemno povezane družbe ta škoda ni nepopravljiva oziroma da ta izjemna situacija ni nepopravljiva in morebitne škodljive posledice niso takšne, da bi narekovale začasno zadržanje člena. Torej, meni to pač ne morem pristati na interpretacijo, da ne bo škodljivih posledic. Če ste hkrati jasno zapisali, da

bo novela učinkovito blokirala vse odločitve tretje osebe. Pač to enostavno ne vem, po kateri logiki to vzdrži? In zakaj bom proti temu? Zato, ker ni bilo javne razprave in ne vemo kakšne bodo posledice in zato, ker vidim izjemno shizofrenijo desne politike, smo je že vajeni. Ko ste v opoziciji, ste največji zagovornik zasebnega gospodarstva. Ko pa pridete na vlado, pa želite podržaviti vse premoženje in pleniti državno premoženje. To vidimo z vašim ponovnim poskusom vzpostavitve demografskega sklada in tudi očitno prevzema celotnega državnega premoženja v državnih podjetjih. In v tej poziciji pač enostavno to danes ne morem podpreti, zato bom glasovala proti mnenju.

Hvala.