Spoštovani članice in člani ter cenjeni gostje, lepo vas pozdravljam!

Pričenjam 1. redno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zadržanih članov nimamo, imamo pa nadomestne člane in sicer poslanca Francija Kepo, ne, poslanca Franca Breznika nadomešča poslanec Franc Kepa, poslanca Bojana Podkrajška nadomešča poslanka Jana Gržinič in poslanca Roberta Janeva nadomešča poslanka Tamara Vonta.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje 21. avgusta ste prejeli naslednji dnevni red; pod 1. točko: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu, 2. točka: zahteva Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter 3. točka: Pobude in vprašanja članov odbora. Ker je predlagatelj iz postopka obravnave umaknil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarstvu, je v skladu s tretjim odstavkom 118. člena Poslovnika Državnega zbora zakonodajni postopek o navedenem predlogu zakona končan. Prva točka dnevnega reda pa je postala brezpredmetna, o čemer ste bili obveščeni 2. 9. 2026 in je zato ne bomo obravnavali. Dne 7. 9. 2026 sem predlagala širitev seje z novo 2.a točko in sicer Zahteva Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti pete alineje drugega odstavka 20. člena Zakona o zaščiti živali in 33. člena ter petega in šestega odstavka 36. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Drugih predlogov za spremembo dnevnega reda nisem prejela. Želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda seje? Vidim, da ne in tako glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.a točk.

In glasujemo. Navzočih je 15 članov odbora, za je glasovalo 15 članov odbora, tako je glasovanje zaključeno.

Ugotavljam, da je predlog sprejet in dnevni red določen.

Prehajamo na 2. točko z naslovom Zahteva Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru 19. junija 2026 posredovalo navedeno zahtevo Državnega sveta in Državnemu zboru za izjavitev o njej določilo rok,

ki poteče 15. septembra 2026. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. v skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora, bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. Gradivo k tej točki dnevnega reda je objavljeno s sklicem, in sicer Zahteva za oceno ustavnosti, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. julija 2026 in mnenje Vlade z dne 6. avgusta 2026. Na sejo so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za kmetijstvo.

Prehajamo na obravnavo, besedo dajem najprej predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger.

Dober dan, hvala za besedo!

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o zahtevi Državnega sveta za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. To mnenje je pripravljeno kot odgovor Državnega zbora, ki je v postopku pred Ustavnim sodiščem nasprotni udeleženec. 14. člen Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je bil podlaga za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini na državo in občine. Po navedbah Državnega sveta, naj bi bila taka ureditev v nasprotju z 2., 14., 33., 69. in 74. členom Ustave.

V svojem mnenju utemeljujemo, da so navedbe o neskladnosti izpodbijane ureditve z Ustavo neutemeljene. Poleg tega pojasnjujemo, da je Ustavno sodišče določbe 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije že večkrat celovito presojalo. Odločilo je, da je ureditev skladna z ustavo. Ko je v odločbi iz leta 1995, je pojasnilo, da je prenos kmetijskih zemljišč in gozdov v last Republike Slovenije oziroma občin. sicer posegel v določene ustavno pravno varovane položaje subjektov, vendar je bil poseg primeren in potreben za dosego legitimnih ciljev zakonodajalca in za zavarovanje javnih koristi. Na podobnih vsebinskih izhodiščih sloni tudi odločba iz leta 2025, s katero je Ustavno sodišče zavrnilo zahtevo istega vlagatelja, ki je bila povezana s položajem lovskih družin. v mnenju tudi utemeljujemo, da vlagatelj zahteve ni izkazal razlogov, zaradi katerih bi bil pravni položaj turističnih društev, nanje se namreč nanaša tokratna zahteva, bistveno drugačen od položaja drugih subjektov. Mnenje sklenemo s predlogom, da Ustavnemu sodišču, da zahtevo kot neutemeljeno zavrne. Hvala.

Zahvaljujem se predstavnici Zakonodajno-pravne službe za podano mnenje.

Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gospodu Velislavu Žviplju, izvolite.

Hvala lepa.

Tudi Ministrstvo za kmetijstvo je na enakem stališču in meni, da je obravnavana materija zakonodajno pravno skladna.

Hvala gospodu Žviplju za podano mnenje.

Odpiram razpravo in sprašujem članice in člane ali želi kdo razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe v zvezi z zahtevo? (Da.)

Izvolite, gospod Lah.

Ja, hvala za besedo.

Lep pozdrav!

To problematiko oziroma podobno problematiko, no tokrat se pogovarjamo o turističnih društvih, v prejšnjem mandatu smo se pogovarjali o lovskih družinah, moram malo opisati od začetka do konca, ker zgodba je sicer takšna, da seveda mnenje Zakonodajno-pravne službe je glede na vso zakonodajo, ustavno pravo in pač, če rečem temu, visoko leteče pravne zadeve, seveda pravilno. Žal pa se pogovarjamo o problematiki, ki se v Sloveniji rešuje, kot ste, mogoče, če ste bili pozorni, letnica sprejema tega zakona, katerega 14. člen je danes na predlogu ustavne presoje, je 1993, ne?

Prva ustavna odločba na to temo pa je bila leta 1995. Se pravi, koliko je od tega 30 let država teh stvari ni rešila in se potem pač zmeraj ciklamo v isti zgodbi, jaz pač vem, kaj bo, ker pač je en primer že iz prakse, kot je tudi povedala predstavnica Zakonodajnopravne službe. že drugič je Ustavno sodišče o tem odločalo za primere lovskih družin na pobudo Državnega sveta, ki je smo vsi pozdravili, da je to pobudo dal, ampak seveda se je na Ustavnem sodišču končala enako kot leta 1995 in to je bilo januarja letos. Žal pa je treba tako povedati, to je problematika, ki je verjetno državljani razumejo drugače kot jo pač razumejo ustavni pravniki zaradi prehoda iz sistema socializma v novi sistem s spremembo v Sloveniji leta 1991, ampak tolmači se pač, da so nekatera društva, ki so delovala že v času torej ranke Jugoslavije, da pač njihovo, njihova lastnina, takrat pridobljena, bom rekel, lastnina kmetijskih zemljišč ali gozdov pač avtomatsko pade pod državo, pripada državi zaradi pač nekega statusa, ki so jih ta društva imela takrat. Tisto, kar pa je najbolj žalostno v tej zgodbi, pa je, da društva pa ves čas enako delujejo. Recimo na primeru lovskih družin, lovska družina je pač v 70., 80. letih prejšnjega stoletja počela enake stvari, kot jih počne danes. Takrat smo pač imeli Zakon o gojitvi, o lovu in gojitvi divjadi, sprejet leta 1976 v Republiki Sloveniji, ki je bil eden najnaprednejših in naloge so ves čas enake in tega pač recimo lovci ne razumejo, zakaj je zdaj ta zadeva naenkrat državna, so ta zemljišča, ker takrat je bil namen, zakaj smo jih pridobivali, zaradi tega, da smo izvajali svoje naloge, da smo izvajali tisto, kar nam je država pač zaupala neko nalogo. To je bilo, takrat se je temu reklo gojitev divjadi in lov, danes se reče trajnostno upravljanje z divjadjo. Danes imamo trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Živalske vrste, rastlinske vrste, ene so zaščitene, ene so pač opredeljene kot divjad, če govorim na področju lovstva, isto je pri ribičih. Planinska društva spet opravljajo neko verjetno dejavnost v javnem interesu in podobno tudi turistična društva, o čemer se pogovarjamo danes. Žal po mojem mnenju seveda bo se zadeva končala tako, kot je tudi ZPS napisala in mi pač čisto strogo pravno gledano pravzaprav nimamo neke zdaj poslanci tukaj možnosti, da to spremenimo. Zadeva je v rokah pravnikov in Ustavnega sodišča. Bi pa verjetno lahko rekli, da je vse skupaj pravzaprav nepravično do vseh teh društev, predvsem pa je nepravično, da se ta zgodba ne razplete, ne konča in se odvija 35 let, praktično, kot sem prej povedal, od leta 1993. Zakaj se ni takrat, ko je bil ta zakon sprejet, ko je bil ta 14. člen zakona sprejet? Zakaj se ni takrat sistemsko pristopilo vsa ta društva obvestilo, naj pošljejo, ne vem, pristojnim ministrstvom ustrezne popise, katera kmetijska in gozdna zemljišča posedujejo in se takrat vse takoj prepisalo na sklad. Temu ni bilo tako, pa ne samo to, da temu ni bilo tako. Deset let je trajalo, preden je sklad sploh začel te zadeve prepisovati na sebe z zahtevami in vsa ta društva so samo debelo gledala, naenkrat si dobil zahtevo, pa te parcele po tem 14. členu morate podpisati pogodbo, to preide na sklad. Kaj, če pa je to lovska družina, ribiška družina, planinsko društvo, ne vem, leta 1975 kupila. Hočem samo povedati, pa malo ilustrirati, ker slučajno sem se s to problematiko res v praksi zelo dosti ukvarjal. Država nekako sistemsko za te zadeve po mojem mnenju pač v teh 35. letih ni tako poskrbela, kot bi morala in to je zdaj rezultat, da se še vedno o tem pogovarjamo. Zdaj, en primer dobre prakse smo nekako uspeli v prejšnjem mandatu, proti koncu mandata vsaj delno rešiti tako, da je rešen skladno z veljavno zakonodajo, pa

vsaj v največji možni meri, kaj pač pravo dopušča, o čemer sem prej govoril, pač lahko pomaga recimo lovskim družinam. Ampak to smo uredili v predmetnem zakonu, se pravi zakon o, zakon o lovu, lovskem zakonu, ne. Sedaj je tam to urejeno tako, da imajo pač ta društva možnost oziroma lahko dobijo ta zemljišča, ki so seveda prepisana na sklad, v trajno upravljanje pod pogoji koncesije. Ista rešitev je verjetno možna, da se naredi, pa to bomo sigurno tudi predlagali, za ribiška, ribiške družine, ker tudi te imajo koncesijo, se pravi država zaradi tega, ker da koncesijo, da tudi nekaj, mislim, nekaj zahteva in nekaj da, ne, torej to trajno upravljanje, kar je pač malo drugače kot nek najem ali pa celo plačan najem. Še vedno pa je treba vedeti, da tukaj ne gre za neko hudo veliko količino zemljišč. To je zelo razpršeno, to so po navadi manjše površine, en kup manjših površin. Vam lahko na primeru mojega društva povem, 11 hektarov razpršenih na osmih, devetih lokacijah po terenu, služijo pa pač svojemu namenu, tistemu, kar pač društvo bi naj delala, to pa je predvsem skrb za naravo in za prostoživeče živali v tem primeru. Tako da tukaj sem želel sam zdaj s to razpravo opozoriti, da poslanci zdaj tega problema pravno rešiti ne moremo tako, da bi bila ta društva zadovoljna iz vidika tega, kar je bilo pa v zgodovini, pa kaj je danes. Obstajajo možne delne rešitve, kar sem vam tudi povedal. Če pa bi želeli to zadevo rešiti tako, da bi bila enkrat za večno rešena, pa je samo ena možna rešitev - da država to, kar je pač prepisano na sklad, vrne. Torej, da reče, dam ti nazaj, čisto pravno. To je edini možen zakon, ki bi ga lahko sprejeli enkrat v prihodnosti, bo pa seveda takšen zakon ali pa bi bilo takšen zakon verjetno zelo težko spraviti skozi.

Hvala.

Hvala gospodu Lahu za podano mnenje.

Še kdo? Ne.

Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o mnenju Zakonodajno-pravne službe. Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 22. julija 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

In glasujemo. Navzočih je 14 članov odbora, za jih je glasovalo 13 in nihče proti.

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Tako zaključujem 2. točko.

Prehajamo na 2.a točko z naslovom Zahteva Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti pete alineje drugega odstavka 20. člena Zakona o zaščiti živali in 33. člena ter petega in šestega odstavka 36. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru 6. februarja 2026 posredovalo navedeno zahtevo Državnega sveta. Državnemu zboru je v naknadnih dopisih določilo rok za izjavitev, ki poteče 11. septembra 2026. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

Gradivo k tej točki dnevnega reda je objavljeno s sklicem, in sicer zahteva za oceno ustavnosti, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. septembra 2026 in mnenje Vlade z dne 4. junija 2026.

Na sejo so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za kmetijstvo.

Prehajamo na obravnavo, besedo dajem najprej predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni!

Državni svet je torej podal obravnavano zahtevo za oceno ustavnosti, v kateri zatrjuje, da je zakonodajalec z določitvijo pogojev in rokov za prilagoditev dejavnosti rejcev nesorazmerno posega v njihove ustavno varovane pravice, pri čemer naj ne bi ustrezno upošteval njihovih obstoječih investicij, ekonomskega položaja in dejanskih možnosti za prilagoditev. Izpodbijana ureditev naj bi bila po mnenju vlagatelja zahteve v neskladju z 2., 33., 67. in 74. členom Ustave ter s 1. členom prvega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje o navedeni zahtevi za potrebe predstavitve stališča Državnega zbora, kot nasprotnega udeleženca v postopku pred ustavnim sodiščem, v katerem so navedeni argumenti, iz katerih izhaja, da je zahteva za oceno ustavnosti neutemeljena in da izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo in verjamem, da ste z mnenjem seznanjeni, zato ga ne bi podrobneje povzemala. Hvala.

Zahvaljujem se gospe Ješić za podano mnenje, sedaj zopet dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gospodu Velislavu Žviplju, izvolite.

Hvala lepa.

Tudi tokrat bom jedrnat, tudi naše mnenje je enako in na njem vztrajamo.