Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjamo 20. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Pa kar prehajamo na določitev dnevnega reda 20. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 24. avgusta 2026, s samim sklicem seje. I predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Pa kar prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance najprej prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Pa kar glasujemo. Navzočih je 78 poslancev, za je glasovalo 74 poslancev, proti so bili 3, s čimer ugotavljam, da je dnevni red 20. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano gospo Jelko Godec. Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku predlagatelja gospodu Andreju Kosiju. Izvolite, imate 5 minut.

Hvala, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovani kolegi in kolegice, lep pozdrav.

Državni zbor Republike Slovenije. Je leta 2002 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah, s katerim je bila volilna pravica na lokalnih volitvah razširjena tudi na tujce s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, čeprav takšna ureditev ni izhajala iz obveznosti Republike Slovenije, povezanih s pristopanjem k Evropski uniji. Na lokalnih volitvah volivke in volivci odločajo o sestavi občinskih svetov in izvolitvi županov ter v skladu z zakonom in občinskimi akti tudi o sestavi organov ožjih delov lokalnih skupnosti. S tem neposredno vplivajo na politično odločanje o občinskih proračunih, lokalni infrastrukturi, prostorskem razvoju, gospodarskem, socialnih vprašanjih ter številnih drugih zadevah, ki bistveno vplivajo na življenje posameznih lokalnih skupnosti. Državljanstvo predstavlja trajno pravno vez posameznika z državo, iz katere izhajajo posebne pravice in dolžnosti ter pravna in politična pripadnost državi. Ena izmed temeljnih pravic, povezanih z državljanstvom, je pravica sodelovati pri izvrševanju oblasti oziroma pri političnem odločanju. Stalno prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji je drugačen pravni položaj. Tujcem, ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, je zagotovljen širok obseg osebnih, ekonomskih, socialnih in drugih pravic, vendar iz samega dejstva,

stalnega prebivanja ne izhaja ustavna zahteva, da jim mora biti priznana tudi volilna pravica. Ustava Republike Slovenije določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo ter da jo državljanke in državljani izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Prav tako Ustava določa, da je volilna pravica splošna in enaka ter da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen. Hkrati Ustava izrecno dopušča možnost, da zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Iz navedene ustavne določbe izhaja, da volilna pravica tujca ni avtomatično posledica njihovega prebivanja v Republiki Sloveniji, temveč je njeno priznanje predmet odločitve zakonodajalca v okviru ustavnih in mednarodnih obveznosti Republike Slovenije.

Od leta 2002 je bila državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem priznana aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah. Do danes so se migracijske in demografske razmere v Republiki Sloveniji bistveno spremenile. Število tujih državljanov se je povečalo, njihov delež je v posamezni lokalni skupnosti bistveno večji kot ob sprejetju navedene zakonske ureditve. Zaradi teh spremenjenih okoliščin se po več kot dve desetletji upravičeno ponovno zastavlja vprašanje, ali naj bo pravica do političnega odločanja na lokalni ravni pri državljanih tretjih držav še naprej vezana zgolj na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali naj bo vezana na državljanstvo Republike Slovenije oziroma državljanstvo drugih držav Evropske unije, kjer volilna pravica izhaja iz prava Evropske unije. Samo stalno prebivanje ne bi smelo avtomatično pomeniti tudi pridobitve pravice do političnega odločanja o sestavi organov lokalne skupnosti. Obstaja namreč legitimna razlika med pravicami, ki posamezniku pripadajo zaradi njegovega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji in političnimi pravicami, ki so povezane z državljanstvom.

Ker ureditev volilne pravice na lokalnih volitvah sodi v zakonodajno pristojnost Državnega zbora in gre za vprašanje širšega pomena za državljanke in državljane Republike Slovenije, predlagatelji menimo, da je primerno, da se o prihodnji zakonski ureditvi tega vprašanja neposredno izrečejo volivke in volivci. Zato predlagamo, da Državni zbor razpiše posvetovalni referendum z naslednjim referendumskim vprašanjem; Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav?

Dejstvo je, da je Državni zbor, dejstvo, da je Državni zbor 15. junija letošnje leto že sprejel Zakon o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki med drugim predvideva odpravo aktivne volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, samo po sebi še ne pomeni, da je vprašanje prihodnje zakonske ureditve volilne pravice na lokalnih volitvah dokončno in za prihodnje zakonodajno odločanje izčrpno. Pri presoji pogoja iz 28. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po katerem lahko Državni zbor razpiše posvetovalni referendum, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju, je treba razlikovati med odločanjem o konkretnem, že sprejetem zakonu in širšim vprašanjem prihodnje zakonske ureditve(?) določenega družbenega razmerja. S sprejetjem posameznega zakona Državni zbor ne izčrpa svoje zakonodajne pristojnosti na področju, ki ga zakon ureja. Zakonsko ureditev lahko v okviru Ustave, prava Evropske unije in drugih mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v prihodnje ponovno spremeni, dopolni in nadomesti z drugačno ureditvijo.

Predlagatelji zato menimo, da sprejetje konkretnega zakona junija 2026 in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da Državni zbor v okviru svoje zakonodajne pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivk in volivcev glede prihodnje ureditve tega področja. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Kosi.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve in javno upravo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Žanu Mahniču.

Hvala predsednik, kolegice in kolegi!

Odbor je kot matično delovno telo na 8. nujni seji 24. avgusta obravnaval predlog za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Uvodoma je predstavnik predlagatelja Andrej Kosi podal dopolnilno obrazložitev k predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. V razpravi je poslanka Poslanske skupine Levica nasprotovala predlogu za razpis posvetovalnega referenduma in ocenila, da je ta v nasprotju z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi ter predstavlja zlorabo referendumskega instituta. Poudarila je, da je Državni zbor o vprašanju volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah že odločil, s sprejetjem novele Zakona o lokalnih volitvah junija 2026, zato po njenem mnenju ni več mogoče razpisati posvetovalnega referenduma.

Poslanci Poslanske skupine SDS so podprli Predlog za Razpis posvetovalnega referenduma in poudarili, da je namen državljanom Republike Slovenije omogočiti, da izrazijo svoje stališče o vprašanju, ki ga ocenjujejo kot družbeno in politično pomembnega. Menili so, da sprejetje novele Zakona o lokalnih volitvah ne pomeni, da o tem vprašanju ni več mogoče razpravljati, zakona spreminjati in se zato tudi posvetovati z državljani. Po njihovem mnenju lahko državni zbor zakonodajo tudi naknadno spreminja. Rezultat posvetovalnega referenduma pa bi predstavljal pomembno politično usmeritev za prihodnje zakonodajne odločitve glede tega zakona in pa volilne pravice tujcev. Izpostavili so tudi, da se predlagano referendumsko vprašanje nanaša izključno na volilno pravico državljanov tretjih držav in ni neposredno povezano tudi z drugimi vsebinami novele, kar se tiče ukinitve okrajev znotraj volilnih enot. Poslanke in poslanci Poslanske skupine Svoboda so izrazili nasprotovanje predlogu za razpis posvetovalnega referenduma ter ocenili, da gre za zlorabo instituta posvetovalnega referenduma in odmik od njegovega ustavnega ter zakonskega namena. Poudarili so, da zakon določa, da se posvetovalni referendum lahko razpiše le pred sprejetjem odločitve, medtem ko je državni zbor o noveli Zakona o lokalnih volitvah že odločil. Poslanca Poslanske skupine NSi, SLS FOKUS sta podprla predlog za razpis posvetovalnega referenduma ter poudarila, da gre za vprašanje širšega pomena za državljane Republike Slovenije. Med drugim sta povedala, da bi morala biti volilna pravica povezana predvsem z državljanstvom in ne zgolj s stalnim prebivališčem Osebe, ki želijo sodelovati pri političnem odločanju, imajo pa seveda možnost, da pridobijo slovensko državljanstvo. Poslanka Poslanske skupine Demokrati Anžeta Logarja Je zavrnila očitke, da predlagatelji referenduma delujejo proti tujcem. Ali spodbuja nestrpnost. Izpostavila je tudi položaj slovenskih državljanov, ki živijo v tretjih državah, in poudarila, da bi si bilo potrebno prizadevati za večjo vzajemnost pravic. Povedala je, da bodo podprli predlog za razpis posvetovalnega referenduma, saj želijo preveriti stališča državljanov glede volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Predstavnik predlagatelja se je v okviru razprave odzval na izražena stališča, odbor pa je potem tudi glasoval in pa sprejel mnenje, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah kar se tujcev tiče v Republiki Sloveniji je primeren.

Hvala za vašo pozornost.

Najlepša hvala, gospod Mahnič.

Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, kar izvolite k govornici.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Državni zbor je Vlado Republike Slovenije zaprosil za stališče glede predlaganega razpisa posvetovalnega referenduma, ki se nanaša na volilno pravico tujcev v Republiki Sloveniji. Referendumsko vprašanje je namenjeno preverjanju volje volivk in volivcev o tem, ali naj se zakonska ureditev spremeni tako, da državljani tretjih držav ne bi več imeli aktivne volilne pravice na lokalnih volitvah zgolj na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Vlada v svojem mnenju povzema motive za preteklo zakonsko ureditev tega vprašanja pri nas in hkrati povzema, kako navedeno situacijo urejajo druge države. Pri tem ugotavlja, da, članice Evropske unije to vprašanje urejajo različno. Nekatere, kot na primer Francija, Nemčija in Italija, te pravice ne priznavajo. Nekatere pa imajo to urejeno recipročno. Glede mednarodnih obvez vlada ugotavlja, da Svet Evrope pravice tujcev pri politični participaciji na lokalni ravni ureja s Konvencijo o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Sprejeta je bila februarja 1992. Slovenija jo je podpisala novembra 2006, vendar je ni ratificirala. Spremenjene politične in varnostne razmere, ekonomska kriza, porast vseh vrst ekstremizmov in migrantska kriza so proces ratifikacije te konvencije v zadnjih dveh desetletjih povsem zaustavili. Tujci tako imenovanih tretjih držav v Republiki Sloveniji volijo od leta 2002 in so se tako lahko rednih lokalnih volitev

udeležili šestkrat. Po podatkih, ki imajo iz evidence volilne pravice, bi imeli na dan 15. 11. 2026 volilno pravico 103.874 tujcev, seveda se ta številka spreminja, državljanov tretjih držav s prijavljenim stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji in polnoletnih na dan glasovanja. Rezultat posvetovalnega referenduma nima pravno zavezujočih učinkov, temveč predstavlja politično usmeritev zakonodajalcu pri oblikovanju in sprejemanju odločitev. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Šimenc.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima gospa Nataša Sukič, Poslanska skupina Levica.

Spoštovane državljanke in državljani! Bizarno je, do katere točke smo prišli. V tem mandatu smo očitno priča situaciji, ko je treba znova in znova preverjati, ali besede v zakonih sploh še pomenijo to, kar naj bi pomenile. Danes moramo preveriti nekaj povsem preprostega, kaj pomeni beseda preden. Skratka, osnove slovenščine. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v 28. členu jasno določa, navajam: "Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju." Torej preden in ne potem, ne takrat, ko je parlament že odločil, in ne kot ponovljeno politično glasovanje o lastni odločitvi. Preden in prav to je jedro današnje razprave.

Državni zbor je junija letos sprejel novelo Zakona o lokalnih volitvah, s katero je državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem odvzel že pridobljeno pravico glasovanja na lokalnih volitvah. Pravico, ki so jo imeli četrt stoletja. O tem vprašanju je ta parlament torej že odločil. Zakonodajni postopek je s tem zaključen, zakon sprejet in s tem se vloga parlamenta konča. Nato so na vrsti ljudje. Nato je na vrsti postopek ljudske iniciative, ki je pred vrati in začenja zbiranje podpisov. Ista koalicija pa zdaj predlaga še posvetovalni referendum o istem vprašanju, o vprašanju, ki ga je sama zakonsko zapečatila že meseca junija. To je čisti cinizem, posmeh ljudem in neposreden napad na neposredno demokracijo. To je zloraba demokratičnih institutov proti demokraciji sami. Če bi koalicijo res zanimalo mnenje ljudi, bi jih to vprašala, preden je zakon sprejela. Ker pa izid posvetovalnega referenduma po 29. členu ZRLI za Državni zbor sploh niti ni zavezujoč, se zastavlja še dodatno ključno vprašanje, kakšen je sploh pravni učinek tega referenduma. Praktično nikakršen, nič, goli, nič ni ga.

Pred seboj imamo hibridni referendum, nekakšen naknadni posvetovalni referendum, ki ga naša zakonodaja sploh ne pozna. Gre za pravni zvarek vladajoče koalicije, ki pomeni nevaren precedens in unikum v celotni dosedanji parlamentarni praksi. Nekaj doslej nevidenega. Ozadje tega manevra je seveda gola politična taktika. Gre za politični dribling in izigravanje državljank in državljanov. Koalicija je ugotovila, da se je civilna družba odzvala, videla je, da želijo ljudje uporabiti ustavni mehanizem in odločati o zakonu, ki jim jemlje pravice. In to, kar pravkar počnete je dejansko skrajno nevarno. S tem precedensom rušite ustavni red in načela pravne države. S svojim ravnanjem koalicija ne krši le 28. člena ZRLI, temveč neposredno posega v 2. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je Slovenija pravna država. Načelo pravne države pa zahteva, da oblast deluje predvidljivo ter v skladu z vnaprej določenimi pravnimi normami in procesnimi pravili. Koalicija pa si ta pravila prikraja sproti, glede na dnevne potrebe in glede na to, kako želi

preusmeriti pozornost javnosti od številnih spornih ravnanj, ki so se nabrala v dobrih dveh mesecih od nastopa te Vlade. Prav tako se s tem manevrom izigrava 90. člen Ustave Republike Slovenije, ki ureja zakonodajni referendum. Naša ustava natančno razmejuje, kdaj odločajo poslanci in kdaj ter na kakšen način lahko ljudstvo na naknadnem zakonodajnem referendumu zakon zavrne, vi pa s tem predlogom ustvarjate ustavno nepredviden institut naknadnega posvetovalnega referenduma, ki ga slovenski pravni red, kot sem že povedala, preprosto ne pozna. In to vodi v ustavno anarhijo in popolno razgradnjo našega parlamentarnega sistema. Neposredna demokracija ne sme postati orodje parlamentarne večine za blokiranje volje ljudi, preprosto ne sme.

Ustava v 43. členu določa, da je volilna pravica splošna in enaka, hkrati pa izrecno dopušča, da zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Zakonodajalec ima torej pri urejanju tega vprašanja določeno polje odločanja. Drži. Nima pa neomejene politične licence, da bi že vzpostavljene pravice krčil na podlagi predsodkov, politične računice in kampanje proti določeni skupini prebivalstva. In vsaka kolikor toliko demokratična oblast to ve - no, je vedela do sedaj. Kajti ljudje, o katerih govorimo niso nek abstrakten problem tujcev, govorimo o posameznikih, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, o ljudeh, ki so tukaj pet let ali več, Tukaj delajo, plačujejo davke in prispevke, tukaj živijo njihovi otroci, tukaj uporabljajo vrtce, šole, zdravstvene domove, javni prevoz in ceste. Lokalne politike, o katerih naj bi odločali, jih vsak dan neposredno zadevajo prav toliko kot njihove sosede s slovenskim ali evropskim državljanstvom. In zdaj naj bi nekdo iz Maribora, ki ima nemško državljanstvo, imel večjo politično pravico soodločanja o mariborskem vrtcu, javnem prometu ali stanovanjski politiki kot njegov sosed s srbskim državljanstvom? In ne le to, nemški državljan sploh ne potrebuje stalnega prebivališča, da lahko voli. Srbski državljan, ki pa ima stalno prebivališče, ki ga pridobi šele po petih letih bivanja pri nas, in je več kot četrt stoletja nemoteno volil na lokalni ravni, pa te pravice po novem ne bi imel več. Zakaj? Ker se eden piše Müller, drugi pa Petrović, a zato? Leta 2002 je bila ureditev zastavljena drugače. Ne zato, ker bi takrat kdorkoli izgubil razum, ampak ker je bilo razumljeno osnovno načelo: lokalna demokracija temelji na življenju v skupnosti. Če nekdo pet let živi v Mariboru, tam plačuje davke, njegovi otroci obiskujejo tamkajšnje šole in se vsak dan vozi po tamkajšnjih cestah, potem ga odločitve lokalnih oblasti še kako konkretno zadevajo, zadevajo na ravni vsakdanjega življenja. Njegovo državljanstvo ne spremeni dejstva, da je nepogrešljiv del lokalne skupnosti. Zdaj pa se tem ljudem pravica jemlje, kar pomeni velik politični korak nazaj in resno nižanje demokratičnih standardov.

Še bolj problematična pa je retorika, s katero se ta odvzem pravic utemeljuje. Poslušali smo trditve, da tujci množično vplivajo na izide volitev, da jih kandidati organizirano vozijo na volišča in da je denimo v Kranju takšnih volivcev kar 6 tisoč. Toda ko pogledamo uradne podatke, se te neresnice sesujejo kot hišica iz kart. V Kranju je bilo med tujci skupaj 3 tisoč 792 volilnih upravičencev, na zadnjih lokalnih volitvah pa jih je glasovalo natanko 324. Na ravni celotne Slovenije je glasovalo 7 tisoč 354 državljanov tretjih držav. To je pičlih 0,84 odstotka. Niti 1 odstotek. Iz tega ustvarjati skrito politično vojsko, ki naj bi krojila slovenske lokalne volitve, je skrajno manipulativna politična propaganda. Nato je tu še argument desnice o pripadnosti kraju, češ da ljudje, ki niso rojeni tukaj, ne poznajo tradicije, običajev in lokalnih potreb. Toda človek, ki pet let živi v neki občini, zelo dobro ve ali avtobus vozi pravočasno, ve ali je vrtec predrag, ve, koliko znaša njegova najemnina, in ve, ali je zdravstveni dom dostopen. Morda res ne pozna vaše

idealizirane predstave o tradiciji, več kot odlično pa pozna svojo položnico, svojo najemnino in svojo plačo. In mimogrede, mnogi od teh ljudi so zelo dobro spoznali tudi tradicijo izkoriščanja tuje delovne sile, tradicijo neplačevanja opravljenega dela in miselnost, da človeka potrebujemo le, dokler dela, nato pa ga želimo izločiti iz politične skupnosti. Pridi, delaj, plačuj in molči. To je dejanska politika, ki jo razkriva vaše referendumsko vprašanje. Tukaj pa trčimo ob širši problem. Ta referendum ni le referendum o tujcih. O ne, je del širšega političnega vzorca, v katerem oblast načrtno išče manjšinske skupine, ki jih lahko predstavi kot krivce za težave večine. Enkrat so to tujci, drugič prejemniki socialnih transferjev, tretjič so to Romi, četrtič LGBTQ+ osebe, petič nevladne organizacije. Vedno je treba najti nekoga, ki je dovolj šibek, dovolj drugačen in seveda dovolj priročen, da se ga izpostavi kot dežurnega krivca. To je vaša preizkušena politična receptura. Ko ne morete zagotoviti dostopnih stanovanj, ponudite tujca kot problem, ko ljudje nedopustno dolgo čakajo na zdravnika, ponudite tujca kot problem. Ko so plače prenizke in je javni sistem pod pritiskom, prst usmerite v nekoga drugega, medtem pa ključni realni problemi ostajajo nerešeni. Tudi zato je ta referendum politično tako priročen, ker ustvarja meglo. Ker se bo na isti dan odločalo o več vprašanjih in se bo razprava o odvzemu pravic izrabila za preusmerjanje pozornosti od tem, ki vas politično resnično skrbijo, recimo o politični policiji.

Problem torej ni le v sami vsebini vprašanja, temveč v grobi in doslej ne videni zlorabi samega instituta referenduma. Ustava v 90. členu jasno opredeljuje zakonodajni referendum kot orodje, s katerim lahko ljudstvo odloča o usodi zakona, ki ga je sprejel parlament. In prav to se zdaj dogaja. Civilna družba želi uporabiti ta ustavni mehanizem, oblast pa poskuša z lastnim manevrom ustaviti in prehiteti voljo ljudi. To je ključna razlika med resnično demokracijo in politično manipulacijo. Demokratičnih postopkov. Zato naš glas proti temu predlogu ni glas proti referendumu, prav nasprotno, je glas za referendum, ki ga zahtevajo ljudje, je glas za spoštovanje 28. člena ZRLI, ki zahteva, da je posvetovalni referendum predhodno posvetovanje, ne pa naknadno anketiranje o že sprejeti odločitvi. Je glas za 2. člen Ustave in načelo pravne države, je glas za pravico ljudi, da nemoteno izvedejo zakonodajni referendum po 90. členu Ustave, predvsem pa je to glas proti temu, da bi si parlamentarna večina poljubno prilagajala pravila igre za lastne politične potrebe.

Naj bo popolnoma jasno: Levica podpira pravice ljudi, ki so si tukaj ustvarili življenje. Da sodelujejo pri odločanju o skupnosti, v kateri živijo. Ne zato, ker so tujci, ampak zato, ker so ljudje, ki soustvarjajo našo družbo. Če bi vam bila pripadnost skupnosti resnično pomembna, bi razumeli, da pripadnosti ne ustvari žig v potnem listu, pripadnost nastaja skozi življenje, delo, sosedske odnose, skozi šole, vrtce, javni prevoz in vsakodnevna prizadevanja. Človeka ne moreš integrirati tako, da mu najprej odvzameš pravice, nato pa mu očitaš, da ni dovolj integriran. To je politično izživljanje in skrajno arogantna in cinična degradacija ljudi. Izjemno nevarno je, ko oblast začne poljubno določati, kdo je pravi člen oziroma član družbe in kdo ne. Zgodovina nas uči, da se kršenje političnih pravic nikoli ne začne pri večini, vedno se začne pri tistih, za katere je javnost najlažje prepričati, da so manj pomembni, manj vredni, manj naši.

Zato danes ne odločamo zgolj o nekem tehničnem referendumu. Odločamo o tem, ali bo parlamentarna večina neposredno demokracijo spoštovala kot ustavno varovano pravico ljudi ali pa jo bo zlorabila kot politično orožje proti njim.

V Poslanski skupini Levica bomo enotno glasovali proti razpisu tega posvetovalnega referenduma.

Ne zato, ker bi se bali ustavne presoje ljudstva, temveč ravno nasprotno, ker ljudem zaupamo preveč, da bi jim podtaknili politični nadomestek za referendum, ki ga sami utemeljeno zahtevajo. Če verjamete v resnično demokracijo, pustite ljudem, da odločajo o vnaprej znanih pravilih, ki veljajo za vse. Če verjamete v pravno državo, potem spoštujte besedo, ki jo določa 28. člen ZRLI preden. Danes je za posvetovalni referendum prepozno, spoštovana desnica oziroma koalicija, zakon ste že sprejeli.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa Sukič.

Gospa Katja Kokot Poslanska skupina Resnica.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes ne odločamo o tem, ali smo za ali proti tujcem. Prav tako ne odločamo o tem, ali lahko nekdo, ki živi v Sloveniji, dela in plačuje davke pomembno prispeva naši družbi. Seveda lahko. Danes odločamo o precej bolj temeljnem vprašanju: kdo naj ima pravico odločati o lokalni oblasti v Republiki Sloveniji. Poslanska skupina Resni.ca je eden izmed predlagateljev posvetovalnega referenduma. Ker menimo, da mora pri tako pomembnem vprašanju politične participacije svoje povedati ljudstvo. Najprej pa je potrebno jasno pojasniti pravni položaj. Zakon o lokalnih volitvah je bil že sprejet. Opozicija je zbrala podpise za zakonodajni referendum o tem zakonu. Zakonodajni referendum je po svoji naravi naknadni, zavrnilni referendum. Volivci odločajo o povsem konkretnem vprašanju, ali naj že sprejeti zakon začne veljati ali ne? Če so izpolnjeni ustavni pogoji za njegovo zavrnitev, zakon ne začne veljati. Naš predlog pa je drugačen. Koalicija skupaj s Poslansko skupino Resni.ca predlaga posvetovalni referendum. Pri njem ljudje ne sprašujemo samo, ali podpirajo ali zavračajo posamezen že sprejet zakon. Sprašujemo jih o širšem načelnem vprašanju, kako naj bo področje volilne pravice tujcev urejeno v prihodnje? To razlikovanje je bistveno. Zakonodajni referendum govori o usodi konkretnega zakona. Posvetovalni referendum pa daje državnemu zboru odgovor, kakšno zakonodajno rešitev želijo državljani. Za tak referendum imamo jasno pravno podlago. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da lahko državni zbor razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Volilna zakonodaja nedvomno sodi v pristojnost državnega zbora. Prav tako je vprašanje, kdo sme odločati na lokalnih volitvah nedvomno vprašanje širšega pomena. Državni zbor lahko zakonodajo na tem področju tudi v prihodnje spremeni ali dopolni, zato je povsem legitimno, da pred svojo prihodnjo zakonodajno odločitvijo ljudi vpraša, kakšno ureditev želijo. Posvetovalni referendum za to ni nek obvod zakonodajnega referenduma, ne odloča o istem pravnem vprašanju in nima enakega pravnega učinka. Je samostojen institut neposredne demokracije.

In zdaj k sami vsebini. Danes imajo na lokalnih volitvah volilno pravico tudi določeni tujci. Pri tem moramo jasno razlikovati med državljani drugih držav članic Evropske unije in državljani tretjih držav. Državljanom Evropske unije pravico sodelovati na lokalnih volitvah v državi njihovega prebivanja zagotavlja evropsko pravo. Pri državljanih tretjih držav takšne splošne evropske obveznosti ni. Slovenija ima torej pri tem vprašanju prostor, da svojo ureditev oblikuje sama in zato menimo, da je prav, da ljudi vprašamo, ali naj imajo pravico odločati o lokalni oblasti tudi državljani tretjih držav, ki nimajo slovenskega ali drugega državljanstva Evropske unije? To vprašanje ni naperjeno proti tujcem. Človek lahko v Sloveniji živi desetletja, tukaj dela, plačuje davke, ima družino

in je spoštovan član lokalne skupnosti. Toda kljub temu moramo priznati eno preprosto dejstvo. Stalno prebivališče ni isto kot državljanstvo. Državljanstvo predstavlja trajno pravno vest posameznika z državo ter celoten sklop pravic in obveznosti. Med najpomembnejšimi političnimi pravicami je pravica odločati, kdo bo izvrševal oblast. Na lokalnih volitvah ne odločamo samo o tem, kdo bo župan. Odločamo o občinskem svetu, proračunu, občinskem premoženju, prostorskem razvoju, cestah, vrtcih, šolah in številnih drugih vprašanjih, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi. Zato politična volilna pravica ni samo administrativna posledica prijavljenega stalnega prebivališča. Gre za eno najpomembnejših demokratičnih pravic. Pomembno je tudi vprašanje vzajemnosti. Slovenski državljan, ki se preseli v številne države zunaj Evropske unije zgolj s stalnim prebivališčem, tam ne pridobi avtomatično pravice odločati na njihovih lokalnih volitvah. Zato je legitimno vprašanje, ali mora Slovenija državljanom tretjih držav zagotavljati politično pravico, ki je naši državljani v njihovih državah pogosto nimajo. Obstaja pa še en praktičen vidik. Slovenija ima veliko majhnih občin, v nekaterih lahko o izvolitvi župana ali v enem mandatu v občinskem svetu odloči le nekaj deset glasov. Zato mora biti volilna zakonodaja še posebej premišljena in mora preprečevati možnost, da bi se volilno telo pred posameznimi volitvami umetno spreminjalo z organiziranimi prijavami prebivališč ali drugimi postopki, katerih namen bi bil vplivati na sam volilni rezultat. Ne trdimo, da je vsak tujec del takšne zlorabe, daleč od tega. Toda zakonodaje ne pišemo samo za primere, ko vsi ravnajo pravilno. Pišemo jo tudi za to, da preprečujemo možnosti zlorab. Zato je naš predlog preprost in demokratičen, naj državljani sami povedo, kakšno ureditev želijo. Ne želimo, da o tem vprašanju odloči samo koalicija, opozicija ali katerakoli posamezna stranka. Želimo, da odgovor poda ljudstvo, zato tudi ni treba ustvarjati umetnega konflikta med zakonodajnim referendumom opozicije in posvetovalnim referendumom, ki ga predlagamo mi. Gre za dva različna pravna instituta z različnim namenom, eden odloča o že sprejetem zakonu, drugi daje odgovor kako naj bo področje urejeno v prihodnje. In prav pri vprašanju, kdo ima pravico odločati o oblasti, se nam zdi prav, da vprašamo tiste, iz katerih oblast po Ustavi Republike Slovenije tudi izhaja, ljudi. Zato v Poslanski skupini Resni.ca predlagamo podporo odloku o razpisu posvetovalnega referenduma. Naj o tem vprašanju jasno, neposredno in demokratično odločijo državljanke in državljani Republike Slovenije, ker referendum ni strah pred demokracijo, referendum je demokracija v njeni najbolj neposredni obliki. Hvala.