V redu, spoštovane in spoštovani, pričenjam z 2. sejo Odbora za okolje in prostor ter vse prisotne lepo pozdravljam!

Opravičil nisem sprejel. Kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo, in sicer kolega Tomaža Lisca nadomešča kolega Vinko Levstek in pa kolega Borisa Mijiča nadomešča kolega Aleksander Štorek in oba tudi lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste sprejeli dnevni red z dvema točkama, v zvezi s katerim v poslovniškem roku ni bil posredovan noben predlog za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajam na 1. točko dnevnega reda in to je Predlog zakona o lokacijskem sistemu embalaže pijač, ki ga je v Državnem zboru v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 13. 4. 2026, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 7. 2026, mnenje Državnega sveta z dne 27. 8. 2026, mnenje Vlade z dne 20. 8. 2026, stališča Vlade do mnenja Državnega sveta z dne 27. 8. 2026, pripombe Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja občin Slovenije, pripombe Odvetniške pisarne Brezavček Žgavec, mnenje Sindikata delavcev trgovine Slovenije in pa mnenje Gospodarske zbornice Slovenije.

V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine Levica k večjemu številu členov. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavanju te točke vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem, v imenu predlagatelja bo kolega Šega, potem Ministrstvo za okolje in prostor, Državni svet, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Sindikat delavcev trgovine Slovenije, Gasilska zveza Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Kolega Šega, imate besedo.

Hvala za besedo.

V sistemu kavcije dobi embalaža vrednost, zaveza EU za 90 procentov reciklaže se bo brez uvedbe kavcijskega sistema zelo težko uveljavila, tako je kavcijski sistem eden izmed najučinkovitejših sistemov, da Slovenija doseže teh 90 procentov. Seveda kavcija ni davek, potrošnik to, potrošnik ta sredstva, ki jih dobi, ki jih mora plačati pri nakupu pijače, dobi nazaj. Pomembno je predvsem to, govorimo, seveda imamo rumene zabojnike. Slovenija je v merilih EU relativno visoko v zbiranju ločenih podatkov. Vendar odpadek v rumenem zabojniku ne moremo enačiti kar z odpadki, ki so izbrani po kavcijskim sistemu. Surovina v takšnem sistemu je seveda

precej bolj predvidljiva, manj je, po domače povedano, zmešana z ostalimi surovinami in posledično je seveda tudi obdelava in reciklaža te embalaže cenejša, energetsko manj potratna. Po drugi strani kavcijski sistem prelaga tudi več odgovornosti na samega proizvajalca, to pomeni, kdor daje na trg večje količine odpadkov, bo zaradi kavcijskega sistema moral optimizirati svojo proizvodnjo in s tem, in s tem bo seveda na sam trg dajal plastenke precej bolj, plastenke in aluminijaste posode precej bolj premišljeno. Kavcijski sistem deluje tudi pri vseh družbenih skupinah. Lahko poudarimo, da tudi smetenja bo bistveno manj zaradi tega interesa bo, da bodo ljudje zbirali te plastenke tudi izven svojih domov, kar je sicer malo žalostna zgodba, a vendar, in embalaža enostavno preveč dragocen odpadek, da bi bil odvisen samo od samoiniciative, samoiniciative ljudi. Skratka, statistično gledano res, da morda kavcijski sistem sam ne prenaša, ne prinaša ne vem kako velikih presežkov, vendar je tisti en dodatni, morda zelo pomemben korak k doseganju cilja reciklaže, tam 90 procentov do leta 2026, toliko z moje strani.

Hvala.

Hvala. Predstavniku za uvodno dopolnilno obrazložitev želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, državni sekretar Peter Lovšin, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, članice in člani odbora.

Na današnji seji obravnavamo predlog zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem. Vlada Republike Slovenije je predlog podrobno preučila. Naj uvodoma poudarim, da predlog zakona celovito naslavlja pomembno okoljsko vprašanje, ravnanje z odpadno embalažo pijač. Njegovi cilji: povečanje ločenega zbiranja, izboljšanje kakovosti recikliranja ter zmanjšanja onesnaževanja so skladni z evropskimi usmeritvami in jih vlada podpira. Vendar pa je ključno vprašanje, ali je uvedba kavcijskega sistema v tem trenutku tudi potrebna. V tem trenutku razpoložljivi podatki kažejo, da cilje že dosegamo oziroma smo na dobri poti, da jih dolgoročno dosežemo, tudi brez uvedbe kavcijskega sistema. Pri tem pa je pomembno poudariti, da moramo vsi deležniki, država, občine, gospodarstvo in državljani, delovati usklajeno, krepiti ozaveščanje in izobraževanje ter sistem ločenega zbiranja odpadkov stalno nadgrajevati. Naj to jasno kažejo tudi podatki Agencije Republike Slovenije za okolje. V letu 2023 smo dosegli 80 procentov ločeno zbranih odpadnih plastenk. V letu 2024 kar 90,77 procenta. V letu 2025 pa 86,0 milijona procenta. Gre za zelo dobre rezultate, ki potrjujejo, da sistem deluje in da napredujemo. Ob tem pa želim posebej poudariti tudi na evropski pravni okvir. Uredba Evropske unije o embalaži in odpadni embalaži, ki je neposredno veljavna v Republiki Sloveniji določa, da se lahko država, če v letu 2026 doseže prag 80 procentov ločenega zbiranja plastenk in pločevink, odloči za izvedbeni načrt namesto uvedbo kavcijskega sistema. Ta načrt mora biti predložen evropski komisiji do 1. januarja 2028 in se nato tudi izvajati. Če pa država v treh zaporednih letih ne doseže 90 odstotnega deleža ločenega zbiranja, komisija ugotovi, da izjema ne velja več in mora država uvesti kavcijski sistem v predpisanem roku. Alternativni ukrepi v okviru izvedbenega načrta vključujejo predvsem krepitev sistema ločenega zbiranja na ravni občin, od dodatne infrastrukture do okrepljenega nadzora ter ozaveščanja uporabnikov.

Spoštovani! Ob upoštevanju vseh teh dejstev Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da

trenutni sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji deluje učinkovito in da z njim že dosegamo oziroma smo sposobni dosegati zastavljene cilje. Zato Vlada Republike Slovenije predlog zakona ne podpira in meni, da njegova nadaljnja obravnava v tem trenutku ni potrebna. Hvala za pozornost.

Hvala državnemu sekretarju. Želi še besedo mag. Tanja Bolte vršilka dolžnosti generalnega direktorja? Ne želi. Potem pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Mateji Tavčar. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili v skladu z našimi pristojnostmi in podali pisno mnenje, ki ste ga prejeli 27. junija. Predlog zakona uvaja kavcijski sistem embalaže pijač, s čimer poseže v obstoječ sistem ravnanja z odpadki oziroma odpadno embalažo, ki je urejen v Zakonu o varstvu okolja, vendar razmerje do tega zakona ne uredi. Zato mestoma prihaja do dvojnega urejanja, ki ima za posledico nejasnost in nedoločnost v pravnem redu, kar lahko predstavlja poseg v načelo pravne varnosti in predvidljivosti iz 2. člena Ustave. Nadalje iz predlaganih rešitev ni razvidno, da bi bili pri njihovem oblikovanju upoštevani odločba Ustavnega sodišča, Številka UI 104/ 22 z dne 22. januarja 2026 in sodba Sodišča EU Številka C/254/23 izdana v postopku predhodnega odločanja. Problematika spreminjanja predpisov, ki bi se morali uskladiti z odločbami Ustavnega sodišča, odpira vprašanja o mejah avtonomije zakonodajalca in dolžnosti spoštovanja ustavno sodnih rešitev iz 2. in 3. člena Ustave v predlogu zakona. Nadalje tudi ni jasno razvidna ločnica med javnimi in zasebnimi nalogami, prav tako ne ponuja rešitev v primeru večjega interesa za ustanovitev upravljavca kavcijskega sistema ali pa nasprotno, če takega interesa sploh ni. Ne ustanovitev upravljavca kavcijskega sistema bi lahko tako v takem primeru ogrozila doseganje ciljev in namen zakona tudi ne bi bil dosežen. Amandmaji Poslanske skupine Levica predstavljajo odziv na pripombe iz pisnega mnenja ZPS in v mnogo čem izboljšujejo besedilo, ne dajejo pa odziva na izpostavljeno sistemsko problematiko. Hvala.

Hvala predstavnici Zakonodajno-ravne službe. Želi še besedo predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Leopold Pogačar, da predstavi mnenje Državnega sveta? Izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni. Državni svet je predlog zakona o lokacijskem sistemu embalaže pijač obravnaval na 41. redni seji, 1. julija. Na podlagi razprav pristojne Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter zainteresirane Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlog zakona ni podprl. Seznanili smo se s pojasnili pristojnih ministrstev ter stališči širokega kroga deležnikov, predstavnikov komunalnega gospodarstva, industrije pijač, trgovine, zaposlenih, občin, gospodarstva in potrošnikov. Njihova stališča so podrobneje predstavljena v pisnem mnenju Državnega sveta, zato jih ne bom ponavljal. Poudarjam pa, da večina sodelujočih deležnikov z izjemo Združenja industrije pijač in Zveze potrošnikov Slovenije, uvedbe predlaganega kavcijskega sistema ne podpira. Ocenjujejo, da Slovenija pri ločenem zbiranju in recikliranju plastenk ter pločevink že dosega pomembne rezultate in se evropskim ciljem za leto 2029 približuje oziroma na nekaterih področjih pa jih že dosega in presega. Državni svet ne dvomi o dobrem namenu predlagateljev. Vsi si želimo manj odpadkov, več recikliranja in doseganje evropskih okoljskih ciljev, toda številna odprta vsebinska, sistemska in izvedena vprašanja kažejo, da predlagana ureditev še ni dovolj strokovno usklajena. To oziroma tu ne gre za zavračanje okoljskih ciljev, temveč opozorilo, da moramo pred uvedbo novega sistema zanesljivo vedeti, kakšne bodo njegove dejanske okoljske, finančne in organizacijske posledice. V pripravo rešitev je treba aktivneje vključiti lokalne skupnosti, saj ravnanje s komunalnimi odpadki neposredno posega v izvajanje občinskih gospodarskih javnih služb. Predlog zakona bi vplival tudi na zaposlene v trgovini, potrošnike, občine, komunalna podjetja in tudi državni proračun, vendar te posledice niso ustrezno ovrednotene. Razprava o kavcijskem sistemu poteka že več let. Leta 2023 je bilo zaradi pomanjkanja

zanesljivih podatkov težko oceniti učinkovitost obstoječega sistema. Danes pa uradni podatki kažejo, da Slovenija z obstoječim načinom zbiranja embalaže, da se evropskim ciljem približuje in jih nekje tudi dosega. Ti rezultati niso naključni, ampak so posledica več kot 20-letnega razvoja, ločenega zbiranja, vlaganj v infrastrukturo ter sodelovanja in ozaveščenosti prebivalstva. Slovenskega sistema tudi ni mogoče preprosto primerjati s sistemi drugih držav. V številnih evropskih državah ima pomembno vlogo energetska izraba mešanih komunalnih odpadkov, medtem ko naš sistem temelji na ločenem zbiranju, na izvoru, mehansko biološki predobdelavi in nadaljnjem recikliranju. Doseženo je treba ohraniti in obstoječi sistem še izboljšati. Več pozornosti je treba nameniti območjem, kjer zbiranje vrat do vrat še ni v celoti vzpostavljeno, ter učinkovitejšemu nadzoru in individualnem sankcioniranju tistih, ki odpadkov ne ločujejo ali jih odlagajo v naravi.

Državni svet opozarja tudi, da predlagani kavcijski sistem ne zagotavlja doslednega uresničevanja načela razširjene odgovornosti proizvajalca in načela onesnaževalec plača. Del finančnih in organizacijskih bremen bi se prenesel na trgovce, občine, komunalna podjetja in posredno tudi na potrošnike. Namesto da bi jih v celoti prevzeli zavezanci, ki dajejo to embalažo na trg. Pomemben je tudi ekonomski vidik: odpadna embalaža je sekundarna surovina s tržno vrednostjo. Če bi najkakovostnejše frakcije preusmerili v kavcijski sistem, bi to lahko zmanjšalo prihodke izvajalcev javnih služb in ogrozilo ekonomsko vzdržnost obstoječega sistema. Pred odločitvijo za to potrebujemo celovito in neodvisno analizo stroškov, koristi in prihodkov za vse udeležence ter jasno oceno posledic za industrijo pijač, trgovino, občine, komunalna podjetja in tudi same potrošnike.

Predlagana ureditev bi pomenila tudi spremembo ustaljenih navad, dodatne obveznosti pri vračanju in skladiščenju ter zbiranje nestisnjene embalaže. To bi lahko povečalo obseg prevozov in dodatne okoljske obremenitve. Ob sočasnem delovanju obstoječega in kavcijskega sistema bi se lahko zbirni in transportni tokovi podvajali, kar bi povzročilo dodatne stroške. Presoditi je treba tudi higienske in zdravstvene vidike zbiranja vrnjene embalaže v trgovinah.

Državni svet zato ocenjuje, da Slovenija za doseganje okoljskih ciljev v tem trenutku ne potrebuje vzporednega kavcijskega sistema, ampak nadgradnjo in optimizacijo sistema, ki že daje dobre rezultate. Od pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo skupaj z občinami, komunalnimi podjetji, proizvajalci, trgovci in drugimi deležniki pripravilo učinkovit izvedbeni načrt za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ter povečanja deleža ločeno zbrane in reciklirane embalaže. Dokler nimamo zanesljivih odgovorov o okoljskih učinkih, stroških in posledicah za že obstoječi sistem, uvedbe predlagane ureditve ne moremo podpreti. Hvala.

Hvala predstavniku Državnega sveta.

Želi še besedo kdo od ostalih vabljenih? V redu, prosim vabljene, ki bi hoteli prijaviti, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter navedete institucije, iz katere prihajate. Ob tem pa naj spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnavane točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev, prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jih replicirati. Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu. Prav tako vas pa še prosim, da svojo razpravo in časovnico omejite nekje na približno 5 minut in dajem besedo, izvolite.

Pozdravljeni, hvala za besedo.

Tina Skubic, Sindikat delavcev trgovine Slovenije. Sindikat delavcev trgovine Slovenije podpira ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov, učinkovitejše recikliranje in prehod v krožno gospodarstvo, vendar Predlogu zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač nasprotujemo. Predlagana ureditev velik del odgovornosti za izvajanje sistema prenaša na trgovine in njihove zaposlene. Ti bi poleg svojega rednega dela prevzemali vrnjeno embalažo, pomagali uporabnikom, skrbeli za

delovanje avtomatov ter ravnanje in skladiščenje zbrane embalaže. Gre za dodatne naloge in obremenitve v dejavnosti, ki se že danes sooča s pomanjkanjem kadrov. Ob tem posledice za zaposlene niso bile ustrezno ocenjene. Ni konkretnih analiz glede potreb po dodatnem kadru, stroškov dela, vpliva na organizacijo in delovni čas ter dodatnih fizičnih in psihičnih obremenitev zaposlenih. Premalo pozornosti je namenjene tudi varnosti in zdravju pri delu, predvsem higienskim razmeram, rokovanju z vrnjeno embalažo ter ustreznosti prostorov za njeno zbiranje in skladiščenje. Pomembno je tudi, da je področje ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji že danes dobro urejeno in da obstoječi sistem dosega dobre rezultate. Kot je bilo izpostavljeno tudi v dosedanji obravnavi predloga zakona, Slovenija z obstoječim sistemom že dosega oziroma se približuje zahtevanim evropskim standardom. Zato po našem mnenju ni izkazana potreba po uvedbi novega kavcijskega sistema, ki bi trgovinam in zaposlenim nalagal dodatne obveznosti in obremenitve. Ob tem opozarjamo tudi na pomanjkljiv socialni dialog. Predstavniki zaposlenih v trgovinski dejavnosti pri pripravi rešitev nismo bili ustrezno vključeni, čeprav bi bili prav zaposleni tisti, ki bi sistem vsakodnevno izvajali. Sindikat delavcev trgovine Slovenije zato predlogu zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač jasno nasprotuje. Pri tem se pridružujemo tudi pomislekom Državnega sveta, ki predloga zakona ni podprl. Predlagamo, da se predlog zakona umakne iz zakonodajnega postopka oziroma da ga Državni zbor ne sprejme.

Hvala.