Vse članice in člane odbora, vabljene, ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 1. sejo Odbora za izobraževanje, mladino in znanost. Članice in člane vljudno prosim, da preverite, ali imate pravilno vložene identifikacijske kartice.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Nedeljko Todorović, doktor Asta Vrečko, oba opravičila odsotnost. Na seji pa imamo kot nadomestne člane in članice odbora s pooblastili naslednje poslanke in poslance, in sicer: namesto gospoda Nedeljka Todorovića bo na seji navzoč Aleksander Štorek, namesto gospoda Andreja Klemenca ga nadomešča gospa Sara Žibrat in namesto gospoda Luka Simoniča nadomešča gospod Zoran Mejškerc.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora.

Dnevni red je sledeč: predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, druga obravnava. Končno poročilo, evalvacija uresničevanja Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 za obdobje 2022-2024 in tretja točka razno.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Sem pa prejela prošnjo za spremembo vrstnega reda obravnave posameznih točk dnevnega reda, in če temu nihče ne nasprotuje, predlagam, da zamenjamo prvo in 2. točko glede na 65. člen.

Začeli bi torej z 2. točko, to je obravnava končnega poročila evalvacije, uresničevanje resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 za navedeno obdobje in bi jo obravnavali kot 1. Kot 2. točka se tako obravnava prvotna prva in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih, druga obravnava. Kot zadnjo točko pa bi obravnavali kot prvotno določeno 3. točko razno. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Prehajamo torej na obravnavo 1. točke, to je obravnavo končnega poročila evalvacije uresničevanja resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 za prvo triletno obdobje 2022-2024.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno naslednje gradivo: stališče Vlade do mnenja Državnega sveta, mnenje Državnega sveta h končnemu poročilu in končno poročilo. K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Direktorat za znanost, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Državni svet, Javna agencija za

znanstveno, raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, ter doktor Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja. Obravnavano končno poročilo je bilo dne 16. 4. 2026 posredovano Državnemu zboru. Odbor pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Začenjamo obravnavo poročila. Najprej bi povabila k besedi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, in sicer gospoda Dejana Flaške v.d. generalnega direktorja za inovacije. Želite besedo?

Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ostali sodelujoči!

Resolucija o znanstveno raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2020-2030 predstavlja temeljni razvojni okvir za krepitev znanosti, raziskav in inovacij v Sloveniji, ki kot pričakovani razvojni učinek in rezultat izvajanja strategije določa, da se bo Slovenija do leta 2030 razvila v uspešno, na znanju temelječo družbo in se uvrstila v skupino držav vodilnih inovatork na lestvici evropskega inovacijskega indeksa EIS. Njeni cilji so zato ambiciozni: učinkovitejše upravljanje sistema, več vlaganj v raziskave in inovacije, boljši karierni razvoj raziskovalk in raziskovalcev, razvoj mednarodno konkurenčne raziskovalne infrastrukture ter okrepljeno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Pomemben del strategije so tudi horizontalni cilji, med njimi odprta znanost, mednarodno sodelovanje, etika in integriteta ter enakost spolov. Vsi cilji so usklajeni z nastajajočim evropskim raziskovalnim prostorom ERA in kot jasno stališče Slovenije pomembno prispevajo tudi k njegovemu razvoju. Za obdobje 2022 do 2024 je bila izvedena evalvacija uresničevanja te strategije. Naročili smo jo na ministrstvu, pristojnem za znanost in inovacije ter ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo. Izvedla pa sta jo Inštitut za ekonomska raziskovanja in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Namen evalvacije je bil presoditi ustreznost, skladnost, učinkovitost in uspešnost izvajanja strategije ter pripraviti priporočila za nadaljnje izboljšave. Pri čemer so se evalvatorji tudi metodološko osredotočili na EIS oziroma evropski inovacijski indeks ter na ključni krovni cilj, ki je, da se Slovenija uvrsti med vodilne inovatorke. Ključna ugotovitev evalvatorjev je, da je končni cilj strategije uvrstitev Slovenije med vodilne inovatorke, ki je bil postavljen zaradi usklajenosti s strategijo razvoja Slovenije zelo ambiciozen in težko dosegljiv, vendar predstavlja jasen mejnik, h kateremu morajo stremeti usklajene politike, ki z različnih zornih kotov vplivajo na doseganje tega rezultata. Slovenija se po podatkih evropskega inovacijskega indeksa za leto 2026 sicer uvršča na 17. mesto med 27 državami članicami EU in ostaja v skupini zmernih inovatork. Dosega 87,2 procenta povprečne inovacijske uspešnosti EU, kar je nekoliko nad povprečjem te skupine držav, ki znaša 86,4 procenta. Od leta 2019 se je rezultat Slovenije izboljšal za 7,4 odstotne točke, vendar počasneje od povprečja EU, ki je v istem obdobju napredovalo za 11,6 odstotne točke. V časovni seriji aktualne izdaje je položaj Slovenije glede na leto 2025 ostal približno nespremenjen. Pri tem je treba poudariti, da primerjava z uvrstitvijo v prejšnji izdaji EIS ni neposredno možna zaradi metodoloških sprememb in posodobitev podatkov. Največje prednosti Slovenije so povezovanje raziskovalnega in gospodarskega sektorja, zlasti javno-zasebne znanstvene soobjave, ki dosega 243,4 odstotka povprečja EU, mednarodne znanstvene soobjave 158,9 procentov ter vključenost prebivalca, prebivalstva v vseživljenjsko učenje s 168,9 procentov povprečja EU. Ključni izzivi ostajajo omejen obseg tveganega kapitala, nižja inovacijska vlaganja podjetij na zaposlenega, pomanjkanje digitalnih kompetenc ter

šibkejši izvoz na znanju in intenzivnih storitev. Za približevanje skupini močnih inovator bodo zato ključni boljši pogoji za financiranje inovativnih podjetij, povečanje zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj, ter hitrejša digitalna preobrazba gospodarstva. Slovenija ima torej dobro raziskovalno osnovo, vendar tega potenciala še ne pretvarja dovolj učinkovito v podjetniške naložbe, zlasti hitro rast inovativnih podjetij in tržne učinke. Evalvatorji so tudi ocenili, da so krovni in horizontalni cilji strategije ustrezno zastavljeni, in da naslavljajo celotno verigo od ustvarjanja pogojev za raziskave do inovacijskih učinkov. Potrdili so tudi notranjo in zunanjo skladnost strategije, zlasti njeno povezanost s Strategijo razvoja Slovenije 2020-2030 in politiko evropskega raziskovalnega prostora na področju učinkovitosti. Evalvacija kaže, da vlaganja v raziskave in razvoj sicer še vedno zaostajajo za načrtovanimi ciljnimi vrednostmi. Javni vložki so se sicer povečali, vendar dinamika ostaja prepočasna, obenem pa je večji delež sredstev še vedno usmerjen v raziskovalni, ne pa v inovacijski del sistema, pri čemer je potrebno z dodatnimi sredstvi podpreti slednje in ne zgolj prerazporeditev obstoječih sredstev. Pri tem je treba poudariti, da se je evalvacija osredotočila na obdobje od leta 2022 do leta 2024. Na področju uspešnosti so ugotovitve precej bolj spodbudne, strategija se pa v večini krovnih ciljev izvaja skladno s pričakovanji, ponekod tudi nad pričakovanji. Še posebej dobro sta bila ocenjena razvoj raziskovalne infrastrukture, ter sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Več izzivov pa ostaja na področju kariernega razvoja raziskovalcev, privabljanja tujih raziskovalcev, razvoja mednarodno konkurenčnih ekip, ter pri oblikovanju ustreznega sistema vrednotenja raziskovalne uspešnosti. Torej v večini primerih, ko je potrebno intenzivno medresorsko sodelovanje za dosego zastavljenih ciljev. Evalvatorji so pripravili tudi vrsto priporočil za izboljšanje izvajanja strategije in za njeno prihodnje načrtovanje. Ta priporočila bomo pri nadaljnjem delu skrbno upoštevali, saj predstavljajo pomembno usmeritev za nadaljnjo krepitev slovenskega raziskovalnega in inovacijskega prostora. Vlada poudarja, da bo še naprej sledila krovnemu cilju, in sicer razvoju Slovenije kot visoko razvite, konkurenčne in socialno odgovorne države temelječe na znanju o inovacijah, pravičnosti in visoki kakovosti življenja. Še naprej bomo sledili ciljem in ukrepom resolucije, hkrati pa bomo še več poudarka namenili tistim ukrepom, pri katerih izvajanje še zaostaja. Eden od ključnih elementov je še naprej zagotavljanje ustreznih finančnih virov. Zakon o znanstvenoraziskovalni, inovacijski dejavnosti določa postopen dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije na 1,25 odstotka BDP in cilju bomo sledili. Delali bomo na krepitvi stabilnega, predvidljivega in usklajenega okolja za raziskovalne organizacije, gospodarstvo, ter celoten inovacijski ekosistem, in sicer skozi celotno razvojno verigo, od temeljnih raziskav, razvoja kadrov, krepitve infrastrukture do prenosa znanja v prakso in na trg ob upoštevanju ključnih prioritet, kot so na primer področje digitalizacije, umetne inteligence, razvoja kvantnih tehnologij, spodbujanja naprednih tehnologij, ter krepitve odpornosti ob upoštevanju skladnega regionalnega razvoja.

Hvala.

Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnica Direktorata za znanost, gospa magister Tanja Vertl?

Najlepša hvala za besedo.

Jaz sicer mislim, da je kolega vede direktor tudi vse povedal, ampak mogoče samo na kratko, kar se tiče same strategije. Kot je že bilo povedano, mi bomo na ministrstvu, še posebej na Direktoratu za znanost, ki je tudi pristojno za, bom rekla, za pripravo in za spremljanje uresničevanja na neki strokovni ravni še naprej budno spremljali izvajanje te strategije. Zavedamo se, da imamo seveda tudi še določene izzive, še posebej na področju kariernega razvoja, tudi na področju prenosa znanja v prakso in te stvari bomo zagotovo, tem ciljem in ukrepom, ki smo si jih zastavili, imamo posebej opredeljen načrt spremljanja in izvajanja te strategije in vsako leto tudi poročamo.

In na tej podlagi lahko tudi seveda hkrati ugotavljamo določene odmike od izvajanja in potem

tudi izvajamo korektivne ukrepe in temu bomo sledili tudi naprej. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želita besedo predstavnika Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, gospod Tomislav Jurman, vodja sektorja za industrijo Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo?

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zdaj, pravzaprav je o resoluciji že vse povedano in lahko z vidika Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport rečem le to, da pri tem delu zgledno sodelujemo z ministrstvom, da se na strani Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport zavzemamo predvsem za čim bolj učinkovito komercializacijo rezultatov znanstvenoraziskovalne inovativne dejavnosti in temu namenjamo znatna sredstva, ki jih v bistvu usmerjamo skozi različne ukrepe. Tako, da to je pravzaprav najpomembnejše sporočilo. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Bi k besedi želela priti tudi gospa Tjaša Rotar Kokalj, sekretarka? Hvala lepa.

Predstavnik Državnega sveta se je opravičil. Želita besedo predstavnika Javne agencije za znanstveno, raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, in sicer direktorica agencije gospa Tjaša Dobnik?

Ja, lepo pozdravljeni!

Torej, kot je bilo že omenjeno, resolucija predstavljena, na agenciji smo podrobno z izsledki seznanjeni, smo pa na presečišču obeh ministrstev, tako ministrstva..., MIZM, kot gospodarskega ministrstva. Izvajamo ukrepe, pri čemer si prizadevamo, da bi sami razpisi, izvajanje razpisov teklo čim krajše, da bi upravičenci čim prej prišli do rezultatov, do sredstev in pa tudi za skrajšanje poti do komercializacije. Tukaj še posebej polagamo velike upe in tudi razvijamo naše RRI stičišče, ki ga vidimo kot enega ključnih elementov napredka na tem področju. Hvala.

Hvala tudi vam.

Torej še gospod Mitko Žnidarko, bi še kaj dodali? Hvala.

Želi besedo predstavnik Inštituta za ekonomska raziskovanja, gospod Matjaž Černigoj?

Ja, hvala za besedo.

Jaz bi samo pozdravil to pobudo, da se je ta evalvacija izvedla, izvedla že kot vmesna evalvacija, de pravi, ne čakalo samo do konca, tako da imamo možnost v bistvu z nekimi korektivni ukrepi mogoče malo strategijo prilagoditi spremenjenim razmeram. Mislim pa, da je taka, naloga, daje tudi pomembno sporočilo pol ostalim resorjem, področjem, da so te evalvacije potrebne, da jih je potrebno redno izvajati in potem tudi na njih temeljiti neke korektivne ukrepe in oblikovanje strategij potem v prihodnje. Tako da mislim, da je bila pa evalvacija kot taka zelo dobro povzeta, tako da ne bi nič želel.