Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjamo 3. nujno sejo Odbora za kulturo.

Člane in članice odbora prosim, da preverite ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje.

Obveščam vas, da torej imam nekaj pooblastil, in sicer najprej da bo odsotna s seje odbora doktorica Asta Vrečko. In pooblastilo: Ano Cajhen nadomešča poslanec Dejan Zakrajšek.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. - Priprava predloga odloka za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko, to je priprava predloga odloka za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno delovno gradivo številka 5-2/26-6 z dne 26. 8. 2026, to je predlog odloka in zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora.

K točki je bila vabljena Zakonodajno-pravna služba.

Državni zbor je na 20. izredni seji 25. 8. 2026 v okviru obravnave predloga za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija, ki ga je v postopek vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija. Na podlagi odločitve Državnega zbora o razpisu posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija bo Odbor za kulturo na podlagi prvega odstavka 108. člena in prvega odstavka 169. člena Poslovnika Državnega zbora pripravil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma. Delovno besedilo odloka ste prejeli s sklicem. V njem je predlagano, da se za datum dneva razpisa referenduma določi 1. september 2026, za datum glasovanja na referendumu pa je predviden 11. oktober 2026. V skladu s 33. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno mora v takem primeru tudi delovno telo datuma v točkah 3 in 4 v primeru določitve dneva glasovanja glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Prehajamo na obravnavo delovnega besedila predloga odloka, ki ste ga prejeli s sklicem. Odboru predlagam, da se razprava o vseh delih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika

Državnega zbora. Po končani razpravi bomo glasovali o vseh delih delovnega besedila predloga odloka skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Zato sedaj odpiram razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Pred tem vas prosim, da se držimo točke dnevnega reda in da se razprava nanaša le na datum razpisa volilnih opravil ter datum glasovanja in ne na vsebino predloga za razpis posvetovalnega referenduma, saj ta ni predmet današnje obravnave. Razpravo o tem smo namreč že opravili.

Kdo želi razpravljati?

Ja, kolegica Sara Žibrat, izvoli.

Najlepša hvala. Torej, predlagan datum 11. oktober je potrdil naš sum, da želite s tem datumom in tremi vprašanji posvetovalnega referenduma zamegliti zelo pomemben zakonodajni referendum, Referendum o politični policiji. Me pa preseneča, da ste danes zelo jasno nam povedali, da lahko razpravljamo le o datumu, glede na to, da se je ravno včeraj zgodila ena zelo pomembna stvar. In sicer je Ministrstvo za kulturo objavilo predlog novele Zakona o RTV, tudi Zakona o medijih. In mislim, da je vseeno potrebno tudi tule v parlamentu ljudi opozoriti, kaj načrtujete, kaj trenutno vladajoči načrtujete z RTV. Iz vseh razprav je bilo razvidno, da si želite ukiniti prispevek in vzpostaviti proračunsko financiranje, da boste imeli popoln nadzor nad RTV. Hkrati pa si želite sprejeti tudi novelo, ki bo popolnoma spremenila organe vodstva. Ukinjate štiričlansko upravo in jo nadomeščate ponovno z generalnim direktorjem. Ukinjate finančni odbor in ga nadomeščate z nadzornim svetom. In glej ga zlomka, namesto da bi bil ta organ nadzora uravnotežen v smeri, da v njej ne prevladujejo člani vlade, boste sedaj v bistvu imenovali kar pet članov vlade od šestih. In po novem bo ta nadzorni svet, ki je popolnoma depolitiziran, se pravi, ima samo pet predstavnikov vlade od šestih in naenkrat bo on imenoval generalnega direktorja. Hkrati pa v tem istem zakonu predlagate, da potečejo vsi obstoječi mandati, čeprav je bilo Ustavno sodišče zelo jasno, ko se je izrazilo o naši noveli, ko smo preklicali vaše politične mandate in jih dejansko nadomestili z nepolitičnimi funkcionarji. In Ustavno sodišče je bilo zelo jasno določbo, ki je spremenila ureditev sestave in način imenovanja članov Sveta RTV je presojalo z vidika svobode izražanja iz prvega odstavka 39.

člena Ustave. Ustavno sodišče je pojasnilo, da iz Ustave številnih mednarodno pravnih instrumentov in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja zahteva, da morajo biti organi javne radiotelevizije oblikovani pluralno in na način, ki preprečuje odločilen oziroma prevladujoč vpliv politike na njihovo imenovanje oziroma delovanje. Hkrati morajo biti organi javne radiotelevizije oblikovani tako, da učinkovito preprečujejo, da bi na delovanje vplivali akterji iz politične sfere. Vi greste v popolnoma nasprotno smer. Svet RTV, ki je bil od zdaj do sedaj popolnoma neodvisen organ od politike, boste preoblikovali v programski svet. Programski svet ne bo več imel mislim, da šest predstavnikov zaposlenih, ampak samo dva, če se ne motim. Nadomestili pa boste te predstavnike javnosti z nekaterimi organizacijami, ki so zelo jasno pod vašo kontrolo. s predstavnikom Obrtne zbornice, s predstavnikom Kmetijsko gozdarske zbornice, z društvom Glasbena matica, verskega predstavnika

pa bo imenovala Teološka fakulteta, ne več predsednica republike. In vsaj jaz mislim, da se moramo o tem pogovarjati, ker imate širši načrt z mediji. In ta posvetovalni referendum je zato eden ključnih referendumov 11. oktobra. In ljudje, če si ne želijo nove Nove 24 na RTV, morajo biti odločno proti ukinitvi prispevka. Sama ministrica je v predlogu novega zakona o RTV navedla kar, mislim, da štiri države, ki imajo, kjer ljudje plačujejo prispevek. In samo trenutek da najdem. Mislim, da je navedla Češko kot prvo in bom kar citirala, kaj piše. Evo ... Ne. Češka, samo, tako: osrednji vir financiranja češke televizije je zakonsko urejeno z mesečnim prispevkom oziroma RTV pristojbino; po navedbah češke televizije je izvzetost iz financiranja v okviru državnega proračuna in zakonski predpis mesečnega prispevka zagotovilo za neodvisnost češke televizije od države. Torej ministrica Ignacija, gospa Ignacija je sama navedla, da je zagotovilo za neodvisnost televizije plačevanje mesečnega prispevka s strani ljudi, ne pa financiranje v okviru proračuna. Tako da dajte se malo uskladiti, ker so vaše trditve oziroma to, kar pišete v zakonodaji, neskladne s tem kar si dejansko želite izvesti.

In mislim, da je vsem že jasno, če ste videli včeraj, imate na socialnih omrežjih že lep plakat "štirikrat za". Mislim, da je vsem jasno, kaj želite s tem referendumom ljudem sporočiti - naj bodo za ukinitev prispevka, zato da boste lahko nadaljevali s prevzemom vseh medijev, ki si še jih niste uspeli podrediti. In jaz bom odločno proti temu odloku, ker to je zavajanje ljudi in rezultat takšnega referenduma je lahko zelo škodljiv za Slovenijo, ker si predstavljam, da če bo prevladujoče, prevladujoč delež ljudi obkrožil za, ker bo seveda za to, da ne plačuje položnice, boste še 20, 30 let v tem parlamentu se sklicevali na tisti en posvetovalni referendum, ki vam bo referenca za to, da vedno znova poskusite to, kar ste že poskusili v času Grimsa, ko ste se lotili RTV-ja in ste ustanovili podoben nevtralen svet RTV-ja. Zdaj vidimo, da spet poskušate isto. Še celo huje po mojem mnenju, še celo huje, ker ne uničujete samo sveta rtv, kamor želite privleči svoje privržence, ampak celo drznete iti tako daleč, da v nadzorni svet, ki imenuje direktorja in obvladuje vse od programskega do finančnega načrta, vpeljujete pet članov vlade od šestih članov. Ker pač očitno za vas več mej ni. Zdaj ste močni, imate nenačelno koalicijo, štiri leta vam nihče nič ne more, ker če poslanec Mijić ne more odstopiti s tako zavržno preteklostjo, potem verjetno v teh štirih letih res nihče ne bo odstopil. Imate parlament, imate vlado in ravno zaradi tega lahko gledamo, da boste vsi v celotni zakonodaji šli veliko dlje kot ste si upali v prejšnjem mandatu Proti temu odloku.

Hvala lepa. Novelo RTV, o noveli RTV bomo razpravljali takrat, ko bo na dnevnem redu. Danes ni, zato prosim, da se vrnemo na datum razpisa volilnih opravil in datum glasovanja.

Želi še kdo razpravljati? Ja, izvolite.

Hvala lepa.

Zdaj, če imamo razpravo, jaz mislim, da mogoče bi to lahko malček bolj racionalizirali. Namreč, če imamo razpravo samo o datumu referenduma, potem če bi lahko razložili, kaj to dejansko pomeni. Kaj, zdaj lahko numerološko razpravljamo, če je 11. oktober dober za referendum ali ni dober? Kakšen način je o datumu, kaj potem sploh lahko razpravljamo?

Torej, ali je številka 11 primerna za referendum po numeroloških merilih ali kaj lahko še razpravljamo? Mislim, ker to je v bistvu s tem brez veze, da hodimo na seje. Ker tudi to je zelo humorno, to je popolnoma brez zveze. In bi pač rada videla, gospa predsednica, če bi mi lahko razložili, ker pač ne razumem - verjamem, da vi razumete -, da mi razložite kaj je to razprava o datumu, kaj potem sploh lahko govorimo. Obenem se vam pa zahvaljujem, da ste stari pustili, da je, da je razpravljala. To se mi zdi zelo, zelo korektno in zelo fer od vas. Zdaj bi vas pa samo prosila, če mi pojasnite, kaj je v okviru datuma možno govoriti in možno razpravljati.

Hvala.

Spoštovana kolegica, saj nismo prvič tukaj, smo že kdaj razpravljali o odloku o referendumu, a ne, in zdaj imamo na dnevnem redu odlok o referendumu in o tem razpravljamo. Sari sem pustila razpravo. Pa tudi verjetno se boste vi dotaknili tega predloga zakona, tako da povejte, kaj želite povedati, noben vas ne omejuje, pa bomo na koncu odločili o odloku - to kar je na dnevnem redu.

Poglobljeno razpravo o noveli zakona o RTV bomo pa imeli takrat, ko bo to na dnevnem redu. Želite razpravljati? Ja, izvolite.

Aha, saj zdaj pač razumem, v bistvu je to bilo bolj pro forma vaš komentar, dejansko pa bomo lahko razpravljali ne samo o numerologiji, ampak tudi o vsebini. V redu, zdaj jaz ne bom v tej razpravi predolgo vztrajala, ker je tako ali tako popolnoma brez smisla. Jaz mislim, da je že Sara dejansko povedala vse, kar je bistveno, tako da tudi o datumu pač ne bom. Bi mogoče samo ob tem opozorila, da smo imeli večkrat seveda tudi v prejšnjem mandatu seje, v katerih smo razpravljali, o teh odlokih, a ne. In te seje so trajale ure in ure. Pa ne po zaslugi nas, ampak po zaslugi vas takrat. Torej govorili smo, tema je bila odlok, razpravljali smo pa ure in ure o vsem živem in moral je priti tudi direktor takratni RTV-ja in je bil cel cirkus, ker on ni mogel svojih žalobol tukaj razgrniti, ne. So bile, strahotni pritiski so bili in vse je bilo nedemokratično in oh in sploh, a ne. Skratka hočem opozoriti morda tudi na to razliko med pristopom. Torej, takrat se je lahko ure in ure razpravljalo o vsem živem, a ne, zdaj pa, zdaj pa je tako. Tudi na zadnji seji Odbora za kulturo je bilo rečeno, trije gostje so bili, so bili tu prisotni, povabljeni, a ne, in ste že na začetku omejili na 5 minut, ne, za tri. Po navadi je praksa takšna, da kadar je res veliko število gostov, da se zadeve ne vlečejo v nedogled, ker vemo, da to zna biti zelo dolgo pa tudi zelo utrujajoče, da se nekako omeji. Zdaj vidim, da ta nov model je tak, da tudi, če bo en gost, bo lahko pač govoril 5 minut ali ne vem koliko minut, kolikor boste pač rekli že na začetku. In to se mi ne zdi korektno. Namreč najdaljše seje odborov v Državnem zboru so vedno bile tiste, ki so, katerih tema je bila kakorkoli že povezana z RTV. Tiste so po navadi trajale ure in ure. Tako da se še spomnimo tule kolega Hoivika, ki je imel ekspertize nekajurne v zvezi s tem, karkoli smo se že pogovarjali, so bile v bistvu vedno iste, pa smo pač pustili, da je govoril. Tako da jaz računam nekako, ne, vendarle, da bo tako tudi v prihodnje, pač v imenu tega, da nekako vendarle skušamo slediti neki parlamentarni praksi.

Tako da v redu, hvala lepa, gospa predsednica, da ste me pustili govoriti, ampak to je to najbolj primerno, da odločamo o tem čudovitem predlogu. Hvala.

Želi še kdo razpravljati? V kolikor ne, prehajamo na odločanje o celotnem delovnem besedilu predloga odloka skupaj.

Želi kdo obrazložiti svoj glas? V kolikor ne, prehajamo na glasovanje o odloku.

In sicer, pričenjam glasovanje.

Ugotavljam, da je navzočih 13 poslank in poslancev, devet jih je glasovalo za, štirje so bili proti.

Ugotavljam, da je delovno besedilo predloga odloka sprejeto.

S tem zaključujem obravnavo delovnega besedila predloga odloka, ki ga bo odbor kot predlagatelj vložil v zakonodajni postopek. V skladu s 169.b členom poslovnika moramo določiti še predstavnika predlagatelja predloga odloka na seji Državnega zbora. Predlagam, da sem to jaz. Če temu nihče ne nasprotuje, zaključujem to točko in s tem tudi 3. nujno sejo odborov. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje na seji in vas lepo pozdravljam.