Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci!

Začenjamo 23. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestil o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 23. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 8. septembra 2026, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Pa kar prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da najprej preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. Pa kar glasujemo. Prekinil sem glasovanje, preverite še enkrat delovanje svojih glasovalnih naprav. Ste v redu, ste?

Še enkrat ponavljam glasovanje. Glasujemo. Navzočih 68 poslancev, za je glasovalo 68, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je dnevni red 23. izredne seje določen.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o trošarinah, v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Petru Papežu, državnemu sekretarju z Ministrstva za finance, kar izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Pred nami je novela zakona o trošarinah. Bistvo predloga zakona je preprosto: državi želimo dati več možnosti. Da lahko ob visokih cenah goriv ukrepa hitro, učinkovito ter zmanjša pritisk na ljudi in gospodarstva. Cene nafte na svetovnih trgih so se v zadnjih mesecih močno zvišale, posledice pa občutijo tako gospodinjstva kot podjetja, prevozniki in kmetje. Vlada je v tem času že ukrepala. Zniževali smo trošarine in regulirali cene. S temi ukrepi smo tako blažili prenos rasti svetovnih cen na končne cene goriv. Toda možnosti, ki nam jih daje sedanja zakonodaja, smo skoraj v celoti izkoristili. Zato s tem zakonom povečujemo manevrski prostor države za nadaljnje ukrepanje.

Predlog lahko strnem v tri ključne točke: prvič, trajno znižujemo zakonsko določeno trošarino za kurilno olje in gorivo za kmetijstvo. Drugič, Vladi dajemo dodaten instrument, da lahko ob dovoljenju na evropski ravni še dodatno in začasno zniža trošarine za bencin, dizel ter kurilno olje. Ter tretjič, s tem zagotavljamo, da se lahko država ob nenadnih spremembah na svetovnih energetskih trgih odzove hitreje in učinkoviteje. O uporabi te možnosti pa bo vlada seveda odločala glede na razmere na trgih in glede na gibanje cen goriv.

Predlog zakona je bil včeraj obravnavan na Odboru za finance,

dobil je podporo brez glasu proti in verjamem, da bo takšno podporo dobil tudi danes. Spoštovane poslanke in poslanci! Ne moremo preprečiti vseh zunanjih šokov in ne moremo določiti svetovnih cen nafte, lahko pa poskrbimo, da imamo takrat, ko je treba ukrepati, na voljo učinkovite instrumente za blažitev njihovih posledic. Za tem zakonom niso samo številke in stopnje trošarin, za njimi so ljudje, je kmet, ki je letos spomladi vozil od servisa do servisa in iskal gorivo za svoj traktor, je družina, ki občuti spremembe cen goriva in je seveda tudi gospodarstvo. Zato Vlada predlaga, da v korist državljank in državljanov, kmetov in gospodarstva predlog zakona podprete. Najlepša hvala.

Najlepša hvala. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval tudi Odbor za finance, gospod Rado Gladek, kar izvolite v imenu odbora.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi. Odbor za finance je na 5. nujni seji 10. 9. 2026 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o trošarinah, ki ga je Državnemu zboru s predlogom za obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada.

Po uvodni obrazložitvi državnega sekretarja Ministrstva za finance je predstavnica Zakonodajno-pravne službe opozorila predvsem na nejasnosti glede določb o začasnem znižanju trošarin, saj da predlog zakona višino znižanih trošarin veže na prihodnji izvedbeni sklep Sveta EU, hkrati pa že sam določa konkretne zneske trošarin Pri čemer ni jasno. Kako bi se ti uporabljali, če Svet EU ne bi odobril znižanj v predlaganem obsegu ali za vse vrste goriv. Po mnenju ZPS zato ni dovolj jasno določeno razmerje med nacionalno ureditvijo in prihodnjim evropskim aktom, kar lahko povzroči pravno negotovost in odpira vprašanje skladnosti z načelom jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave. V zvezi s tem je opozorila, da bi bilo treba jasneje opredeliti razmerje med nacionalno ureditvijo in aktom EU, da se prepreči pravna negotovost. V nadaljevanju je predstavnik Državnega sveta predstavil pisno mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter razloge, zaradi katerih komisija predlagani zakon podpira. Hkrati pa opozoril, da znižanje trošarin ne bo rešilo širših težav slovenskega kmetijstva. Komisija zato poziva k dolgoročnim ukrepom za krepitev prehranske varnosti in ohranjanja kmetijske dejavnosti. V razpravi so članice in člani odbora predlog zakona podprli in se strinjali z nujnostjo ukrepanja na področju blaženja posledic višjih cen energentov. Ob tem so predstavniki opozicije glede predlaganih rešitev izrazili več pomislekov. Izpostavili so, da ima vlada po njihovem mnenju še vedno neizkoriščen manevrski prostor za znižanje cen energentov preko posega v marže naftnih derivatov. Med razlogi so izpostavili njihovo predhodno zvišanje ter dobre poslovne rezultate največjih trgovcev z gorivi. Izrazili so skrb, da bo predlagano znižanje trošarin financirano iz proračunskih prihodkov, ki so namenjeni financiranju javnih storitev. Medtem ko breme visokih cen energentov v premajhni meri prevzemajo trgovci. Spraševali so se tudi, ali se bo morebitno znižanje trošarin dejansko preneslo v nižje maloprodajne cene za potrošnike ter opozorili, da je izvajanje predlaganih rešitev odvisno od soglasja Evropske unije, na katerega Slovenija še čaka. Nekateri razpravljavci so poudarili tudi, da ukrep največ koristi prinaša večjim porabnikom goriv, hkrati pa zmanjšuje spodbude za učinkovitejšo rabo energije ter zeleni prehod. Na drugi strani so predstavniki koalicije v razpravi zavrnili očitke opozicije glede zvišanja marž distributerjev goriv ter opozorili, da so te pomembne za vzdržno poslovanje naftnih trgovcev in ohranjanje dostopnosti bencinskih servisov, zlasti na podeželju. Izpostavili so tudi, da so slovenske marže in cene goriv v primerjavi s številnimi evropskimi državami še vedno relativno nizke ter da bi dodatno zniževanje marž lahko negativno vplivalo na oskrbo z gorivi. Več razpravljavcev je poudarilo, da ukrep ne pomeni podpore posameznim naftnim družbam, temveč predstavlja odziv na zaostrene razmere na mednarodnih energetskih trgih in poskus omejevanja inflacijskih pritiskov. Državni sekretar Ministrstva za finance je v odzivu na pomisleke iz razprave. Podal dodatna pojasnila ter izpostavil, da se s strani Evropske unije glede morebitnega znižanja trošarin pričakuje soglasje. Glede učinkov znižanja trošarin na končne cene goriv je pojasnil, da so marže pri reguliranih cenah goriv izven

avtocestnega omrežja določene z uredbo in se zaradi spremembe trošarin ne spreminjajo. Glede ocenjenega izpada proračunskih prihodkov je povedal, da ta predstavlja največji možni učinek ob polnem izkoriščanju ukrepa v šestmesečnem obdobju, ter izrazil pričakovanje, da bo do takšnega izpada, zaradi gibanja gibanja cen na trgih ne bo prišlo. Odbor je po opravljeni razpravi glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, odbor Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah sprejme v predloženem besedilu. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Gladek. Zdaj pa sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina SDS. Gospod Lisec, izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, vsem skupaj lep pozdrav. Dejstvo je, da gredo cene naftnih derivatov na svetovnih borzah v nebo. Dejstvo je tudi, da imajo problem z visokimi cenami naftnih derivatov po vsej Evropski uniji, sosednje države imajo celo višje cene naftnih derivatov. Ni pa tudi ta vlada tista, ki bi lahko vplivala na svetovne cene nafte, na dogajanje oziroma na vojne v Iraku, Iranu, Savdski Arabiji ali morda celo na vpliv položaja sonca, ki se kaže v suši, na kar bi slovensko javnost rada prepričevala slovenska opozicija. Dejstvo je tudi, da ta vlada za razliko od prejšnje ne dviguje davkov in trošarin. Dejstvo je tudi, da je ta vlada sprejela že nekaj ukrepov za regulacijo cen naftnih derivatov. Zamrznila je dve dajatvi. Trošarine so na najnižji dovoljeni meji. Med klic. Če jih ne bi spustila, bi bile cene 10 procentov dražje oziroma če bi jih dvigovala tako kot jih je dvigovala prejšnja vlada, bi bile cene naftnih derivatov vsaj 20 procentov višje. Drži tudi, da je Vlada dala poziv Evropski komisiji, da se trošarine znižajo pod zakonsko regulacijo. In tudi v Poslanski skupini SDS čakamo pozitiven in hiter odgovor s strani Evrope. Ta zakon in naslednji, ki ga bomo danes obravnavali prinašajo več pozitivnih učinkov za vse, za gospodinjstva, za obrtnike, za gospodarstvo, za kmete. Torej, ključne rešitve, ki jih prinaša ta zakon, torej znižanje zakonsko določenega zneska trošarine za plinsko olje iz 157 na 42 evrov za 1000 litrov znižanje trošarine za neosvinčen bencin do 139,50 evrov za 1000 litrov, znižanje trošarin za dizelsko gorivo do 105 evrov za 1000 litrov in možnost znižanja trošarine za plinsko olje za ogrevanje do 0 evrov so korak v pravo smer in verjetno spodnja meja tistega, kar lahko še ta vlada naredi. Ker tudi na sami seji odbora so bile še debate, kaj še ostane. Bila je izgovorjena le ena beseda: marže. Ampak glede marž so največ govorili predstavniki bivše koalicije, sedanje opozicije, ki so kot člani koalicije dvigovali marže junija 2022 za 65 odstotkov in v medijih lahko najdemo izgovore za takratni dvig marž. Citiram: "ker moramo pomagati naftnim trgovcem." Torej takrat je bilo dovoljeno pomagati naftnim trgovcem. Če to predlaga stranka oziroma koalicija Janeza Janše, pa je to pogrom nad slovensko politiko. Torej so pozabljivost, laganje in populizem ali pa kaj drugega krivi za opozicijski predlog glede znižanja marž. Kajti, marže niso čisti dobiček, kot želijo nekateri prikazati. Iz nje se pokrivajo stroški poslovanja naftnih trgovcev, logistike, zaposlenih, zalog energije, okoljskih dajatev. Si morda želimo zaprtih bencinskih črpalk pred zimo? Verjamem, da nobeno slovensko kmetijsko podjetje, nobena obrt, nobeno gospodarstvo in niti najmanj nobeno gospodinjstvo si tega ne želi, ker to je dovolila Golobova vlada v prejšnjem mandatu, saj nimamo vsi kratkega spomina. In nenazadnje, marže v Sloveniji so vsaj 50 procentov nižje kot na Hrvaškem. Marže so 100 procentov nižje kot v Avstriji. Je možnost, morda je, ampak če bo negativen učinek znižanja marž,

bodo ti isti, ki zdaj sedaj to kričijo, zopet kazali s prstom na vlado, zakaj je znižala marže in zakaj se je poslabšala logistika naftnih trgovcev.

Skratka ta zakon in naslednji zakon, ki ga bomo danes obravnavali, prinašata veliko konkretnih pozitivnih ukrepov v žep slovenskega davkoplačevalca, slovenskega kmeta, slovenskega obrtnika, slovenskega gospodarstva. Zato bomo v SDS ta zakon z veseljem soglasno podprli. Hvala.

Najlepša hvala.

Gospod Gungl, izvolite predstaviti stališče NSi, SLS, FOKUS.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani predstavnik Vlade, kolegice in kolegi.

Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah, ki pomeni nujen odziv na visoke cene energentov in njihove posledice za prebivalstvo, gospodarstvo, prevozništvo ter slovensko kmetijstvo. V Poslanski skupini NSi, SLS, FOKUS predlog zakona podpiramo. Razmere na svetovnih energetskih trgih so se zaradi zaostrovanja geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu močno poslabšale. Posledice občutijo tudi slovenski potrošniki in podjetja. Višje cene goriv pomenijo dražji prevoz na delo, višje stroške ogrevanja, dražjo kmetijsko pridelavo in večje stroške transporta. Ti se prej ali slej prenesejo tudi v cene izdelkov in storitev, zato visoke cene energentov neposredno vplivajo na življenjski standard ljudi in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlog zakona omogoča dodatno znižanje trošarin za neosvičen bencin, dizelsko gorivo in plinsko olje za ogrevanje. Še pomembneje je, da zakon ustvarja pravno podlago, na podlagi katere bo lahko vlada po pridobitvi dovoljenja Sveta Evropske unije trošarine začasno znižala tudi pod najnižje ravni, ki jih sicer določa evropska zakonodaja. Takšno možnost je treba uporabiti hitro. Namen znižanja trošarin mora biti jasno viden tudi na računih končnih uporabnikov, zato je pomembno, da ob znižanju trošarin ostaneta zagotovljena ustrezna regulacija cen in nadzor nad maržami. Znižanje javnih dajatev se ne sme izgubiti v drugih sestavinah maloprodajne cene. Posebej pozdravljamo pomoč slovenskemu kmetijstvu, kmetje se poleg visokih cen goriv, gnojil in drugih vhodnih surovin soočajo še s posledicami suše, pozebe, toče in drugih naravnih nesreč. Hkrati padajo odkupne cene mleka, mesa, žit, česar potrošniki pogosto ne občutijo v obliki nižjih cen hrane v trgovinah. Znižanje trošarine za kmetijsko gorivo zato pomeni konkreten in takojšen ukrep. Ker so kmetje v času jesenskega spravila pridelkov in setve, je pomembno, da začnejo rešitve učinkovati čim prej. Ob tem moramo biti pošteni: samo znižanje trošarin ne bo rešilo vseh težav slovenskega kmetijstva. Potrebujemo dolgoročno predvidljiv in strateško politiko, ki bo kmetom zagotavljala pošten položaj v prehranski verigi, primerne odkupne cene ter učinkovitejšo pomoč ob naravnih nesrečah. Prehranska varnost je namreč ena od temeljev varnosti in suverenosti države. Predlagani ukrep je pomemben tudi za prevozništvo, kjer gorivo predstavlja približno 30 odstotkov stroškovne cene. Znižanje trošarin bo pomagalo ublažiti rast prevoznin ter posledično omejiti verižno rast cen blaga in storitev. Opozarjamo tudi, da je predvideno šestmesečno obdobje začasnega ukrepa razmeroma kratko. Če bodo visoke cene energentov vztrajale, bo morala vlada pravočasno pripraviti nadaljnje ukrepe in po potrebi zaprositi za podaljšanje evropskega dovoljenja. Ukrep se ne sme izteči v času, ko se bo spomladi ponovno povečala poraba goriv v kmetijstvu.

Spoštovani, država se mora v času izredne podražitve odzvati hitro in razumno. Znižanje trošarin je ukrep, ki lahko neposredno razbremeni ljudi podjetja, prevoznike, kmete in hkrati ublaži inflacijske pritiske. Predlog zakona gre v pravo smer, predstavlja potreben konkreten in pravočasen odziv na nastale razmere, čeprav mu bodo morali slediti tudi drugi ukrepi za krepitev gospodarstva, slovenskega kmetijstva in kupne moči prebivalstva. Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS bo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah podprla.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod Gungl.

Gospod Darko Ratajc za Poslansko skupino SD izvolite.

Spoštovane, spoštovani.

Trošarine predstavljajo velik del prihodkov slovenskega proračuna, saj jih letos zberemo približno 1,6 milijarde, od tega več kot milijardo evrov prispevajo trošarine na fosilna goriva. Po veljavnih predpisih trošarin na fosilna goriva ni več mogoče zniževati. Upoštevajoč navedeno je razumno, da

želi Vlada ustvariti manevrski prostor za ukrepanje. Za to pa potrebuje tako odobritev tega Državnega zbora, kot soglasje Sveta Evropske unije. Po izpolnitvi obeh pogojev bo imela možnost uveljaviti trošarinske stopnje, ki bodo pomembno nižje od trenutno veljavnih. Ob tem hkrati izražamo skrb glede finančnega izpada, ki bi lahko v pol leta zmanjšal prihodke proračuna za več kot 260 milijonov evrov. To bo sicer pomenilo cenejše naftne derivate za ljudi in podjetja za ceno seveda velikega proračunskega izpada. Kljub temu v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo ta predlog zakona in apeliramo na Vlado, da preudarno uporablja pooblastila, ki jih bo z njim dobila. Poleg kmetijstva in transportno logističnega sektorja bo učinek znižanja najbolj občutilo več kot 100000 gospodinjstev, ki svoj dom še ogrevajo s kurilnim oljem. Glede na to, da prodajna cena kurilnega olja trenutno presega evro in pol, je to prava poteza. Sprejetje tega zakona bo omogočilo, da se trošarina za kurilno olje in gorivo za kmetijsko rabo približa evropskemu minimumu. S tem pa neposredno takoj razbremeni ranljiva in energetsko revna gospodinjstva. Zato priporočamo Vladi, da v segmentu kurilnega olja in kmetijskega dizla takoj uporabi pooblastila, ki jih daje ta zakon in še dodatno zniža trošarina zanjo na mejo, ki jo dovoljuje evropska direktiva. Pozitiven učinek v tem primeru zagotovo odtehta negativne javnofinančne posledice, zato upamo, da bomo s tem ukrepom ljudem vsaj nekoliko olajšali pripravo na prihajajočo zimo. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zakon soglasno podprli, ob tem pa poudarjamo, da bomo njegovo izvajanje skrbno spremljali. Vladi pa svetujemo, da pri spopadanju z draginjo goriv poleg davčnih uporabi tudi druge ukrepe, ki jih še ima na razpolago. Hvala lepa.