Spoštovani kolegi in kolegice, predstavniki Vlade, Državnega sveta, lep pozdrav!

Začenjam s tretjo nujno sejo Odbora za okolje in prostor. Vse prisotne lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani in članice odbora in sicer se je opravičil Boris Mijić. Potem pa imamo še nekaj pooblastil, in sicer oziroma zdaj poslanca Borisa Mijić nadomešča Aleksander Štorek in pa poslanca Tomaža Lisca nadomešča Vinko Levstek. S sklicem seje ste sprejeli dnevni red z eno točko, in sicer v zvezi s katerimi v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o urejanju prostora, ki ga je v Državni zbor v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada Republike Slovenije. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 17. seji, dne 24. avgusta 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahtevka Poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in FOKUS ter Demokratov., za sklic nujne seje odbora z dne 4. 9. do 2026, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora s sklicem oziroma na e-klopi. V obravnavi je bilo posredovano naslednje gradivo in sicer Predlog zakona z dne 27. julija še 2026, potem mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. septembra 2026, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 26. avgusta 2026 ter mnenje Skupnosti občin Slovenije z dne 8. septembra 2026. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Rok za vložitev amandmajev do začetka obravnave predloga zakona do sedaj amandmaji niso bili vloženi. Na sejo so bili k obravnavani točki povabljeni in sicer Ministrstvo za okolje in prostor, Državni svet, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Torej, pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi stošestindvajsetega člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Pa najprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za okolje in prostor, in sicer državnemu sekretarju Petru Lovšinu.

Najlepša hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci in članice in člani odbora.

Predlog novele Zakona o urejanju prostora spreminja 295. člen, in sicer podaljšuje rok uporabe prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin občinskega srednjeročnega in družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in sicer iz sedanjega 30. oktobra 2026 na 31. december 2027. Prav tako podaljšuje tudi rok veljavnosti

prostorskih ureditvenih pogojev, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor do 31. decembra 2027. Zakaj je novela nujno potrebna? Prostorski akti so neposredno povezani z možnostjo izdaje gradbenih dovoljenj. Če bi 30. oktobra letos stari prostorski plani in prostorski ureditveni pogoji prenehali veljati oziroma se uporabljati, bi to v občinah, ki OPN še nimajo sprejetega, do 31. oktobra, dalje povzročilo popolno ustavitev izdaje gradbenih dovoljenj na njihovem območju. To bi prizadelo vse vrste gradenj in objektov ter povzročilo resne gospodarske, družbeno in okoljsko škodo. Posledice bi zajele novogradnje, prezidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in druge posege v prostor, od šol, vrtcev in zdravstvenih objektov, od cest, železnic, vodovodov, kanalizacije, daljnovodov in druge infrastrukture. Tukaj bi pa samo še omenil, da po vsej verjetnosti se bi tudi ustavil tudi pravni promet, ker namenske rabe ne bi bilo več vidne. Danes imamo v Sloveniji 212 občin, do zdaj je svoj občinski prostorski načrt, OPN, sprejelo 195 občin, 17 občin ga še nima, od tega dve mestni občini, in sicer Mestna občina Celje in Mestna občina Koper.

Odgovornost za pripravo in sprejem OPN je skladno z Zakonom o lokalni samoupravi na strani občin, ne glede na to, da se zavedamo zadreg, ki nastanejo pri sodelovanju nosilcev urejanja prostora. Prvi rok, do katerega bi morala občina sprejeti nove prostorske akte namesto dodanih prostorskih planov in Pupov, je bil že 20. julij 2007. Potem se je ta rok podaljšal in potem je zadeva šla naprej. Med prva občina, ki je sprejela OPN, je bila občina Bovec in leta 2008, med mestnimi občinami, ki je bila prva, ki je sprejela OPN, sta bili Mestna občina Novo mesto in Mestna občina Ljubljana leta 2010. To kaže, da je bil na tem področju dosežen pomemben napredek. Hkrati pa moramo zagotoviti, da preostalih 17 občin zaradi dolgotrajnih postopkov ne bo čez noč ostalo brez podlage za odločanje o posegih v prostor.

Dodajmo, da ministrstvo za okolje in prostor v skladu ZUREP intenzivno sodeluje z občinami, ki OPN še nimajo sprejetega. Tako je že v prejšnjem sklicu oziroma prejšnji minister imel medresorsko komisijo in ta medresorska komisija se tudi nadaljuje pod sedanjo ministrico, s tem namenom, da se pomaga občinam pri pripravi občinskih prostorskih načrtov. MOP spremlja stanje priprave njihovih prostorskih aktov in občinam v okviru svojih pristojnosti nudi podporo pri zaključevanju postopkov. Strokovne službe MOP pri sprejemanju priprave prostorskih aktov ocenjuje, da je 31. december 2027 ustrezen in realen rok, do katerega bodo lahko tudi preostale občine sprejele svoj OPN. Predlagano podaljšanje, podaljšanje, ni namenjeno odlašanju s pripravo OPN, temveč zagotovitvi prehodnega obdobja, v katerem bodo občine lahko zaključile postopek sprejema svojih prostorskih načrtov, ne da bi bili vmes izdaje gradbenih dovoljenj onemogočeno. Ker mora biti zakon še pred 30 oktobrom letos, ko se izteče rok uporabe obstoječih prostorskih sestavin in veljavnosti prostorskih ureditvenih pogojev obravnavan in sprejet v Državnem zboru ter pravočasno uveljavljen z njegovo obravnavo ni mogoče odlašati.

Glede na navedeno vas naprošamo, da podprete predlog novele Zakona o urejanju prostora pri e(?). Mogoče samo še tukaj pripis: Ministrstvo za okolje in prostor res dela vse, da, tudi na mnenjedajalcih, se pravi, vemo, da pri pripravi občinskega prostorskega načrta sodelujejo trije dejavniki. Se pravi, se pravi, pripravljavec je občina, ministrstvo in potem nosilci urejanja prostora. In tukaj ministrstvo dela vse na tem, da se, prvič, da se bodo spoštujejo roki, ker vemo, da se roki posameznih nosilcev urejanja prostora ne spoštujejo. Se pravi, tam je zapovedano 30 dni, nekateri čakajo 60, 90, ne vem koliko dni. Se pravi, to, in vsebinsko, da se nosilci urejanja prostora začnejo s strokovnimi podlagami prilagajati merilu načrtovanih ureditev. Zdaj smo v nekem takem absurdnem obdobju, ko se izdelujejo, ne vem, poplavne študije, ampak te poplavne študije so enake za umestitev neke garaže ali pa za sam prostorski načrt. To bomo uredili v kratkem. Hvala za besedo.

Torej hvala državnemu sekretarju za pojasnilo.

Želi še besedo Marjetka Čuš iz sektorja za sistem

prostora in graditve?

Pozdravljeni. Mislim, da je državni sekretar vse podrobno navedel in pojasnil.

Hvala.

V redu. Želi še besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, magistra Metoda Hrovat Pirnat? Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba k besedilu predloga zakona nima pripomb. Hvala. V redu, hvala.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Leopold Pogačar, državni svetnik? Izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predlog spremembe zakona obravnavala na 71. seji avgusta 2026 in ga podprla. Zdaj, ker ste celotno mnenje seveda prejeli z gradivom mi dovolite samo ene par poudarkov.

Predlog podaljšuje rok za uporabo starejših prostorskih aktov in veljavnost prostorskih ureditvenih pogojev oziroma Pupov s 30. oktobra 2026 na 31. december 2027. Kot je bilo že omenjeno, je razlog ta, da 17 občin še nima sprejetega občinskega prostorskega načrta in brez podaljšanja bi nastale posledice, o katerih je govoril tudi državni sekretar. Zdaj, komisija je posebej opozorila, da za dolgotrajnost postopkov niso odgovorne zgolj občine. Na postopke vplivajo pogoste spremembe prostorske zakonodaje, spreminjanje zahtev, res veliko število nosilcev urejanja prostora in njihove neusklajene zahteve oziroma pogoji. Pa seveda tudi težave, povezane z varstvom pred naravnimi nesrečami kar seveda dodatno otežuje in podaljšuje sam postopek. Ker pa je položaj vsake od teh 17 občin drugačen, komisija pričakuje individualno obravnavo posameznih občin in konkretno strokovno pomoč ministrstva. Tudi nosilci urejanja prostora morajo svoja mnenja podajati pravočasno, učinkovito in med seboj usklajeno. Komisija je opozorila tudi, da je podaljšanje roka ne sme poslabšati položaj občin, ki pa so OPN pravočasno sprejele v bistvu in se danes že srečujejo s spreminjanjem ali dopolnjevanjem občinskih prostorskih načrtov. Ključno sporočilo komisije pa je, da je podaljšanje roka potrebno in ga komisija podpira, vendar mora biti dodatno obdobje do konca leta 2000 27. Dejansko izkoriščeno za odpravo konkretnih ovir in dokončanje občinskih prostorskih načrtov tako, da novo podaljševanje ne bi bilo več potrebno. Hvala.

Hvala torej predstavniku Državnega sveta za predstavitev mnenja komisije k predlogu zakona. Ker drugih vabljenih ni, prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ker ima predlog zakona samo dva člena, odboru predlagam, da se razprava o obeh členih, torej predloga zakona združi v skladu s 128. členom Poslovnika. Po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje najprej o amandmajih, če bodo morda vloženi, nato pa še o obeh oziroma vseh členih predloga zakona skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ne. Potem pa v razpravo dajem oba člena oziroma predlog zakona skupaj v celoti. Želi kdo razpravljati? Kolegica Katič, izvolite.

Ja, lep pozdrav vsem skupaj. Se pravi, 17 občin od 212 občin še ni sprejelo prostorskih aktov. Zdaj, glede na to, da sem dolga leta delala na občini, vem, da je res to zahteven proces, da traja namesto, tako kot v primerljivih drugih državah, mesece, pri nas traja leta. Ampak vseeno, povedali ste, da boste aktivno delali z občinami, da ni vse na občinah krivda, da je bilo tudi pri mnenjedajalcih ali soglasodajalcih, ampak kaj pa bo tista varovalka, da ne bomo čez eno leto spet pred isto, istim vprašanjem, bomo morali še enkrat podaljševati ta rok? Zaradi tega, ker tukaj pa so potem ne samo občine v neenakopravnem položaju, tudi ljudje, ki živijo ali kdorkoli hoče vlagati kakorkoli že. Treba je povedati, da potem taki prostorski akti tudi nimajo vseh varovalk oziroma vsaj na nek način zavajajo ljudi, ki berejo kaj, kaj je v tistih vsebinah. Se pravi, meni je samo vprašanje, povedali ste, da boste delali, ampak jaz mislim, da mora biti popolnoma jasno dano. Ta rok se ne bo več podaljševal, pika. Hvala.