Spoštovane kolegice in kolegi. Pozdravljeni na 6. nujni seji Odbora za pravosodje. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Tako da obveščam vas, da so zadržani oziroma se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci, člani Odbora za pravosodje, poslank, poslanca: Poslanec Aleksandr Gungl nadomešča poslanca Andreja Černigoja, poslanka Manja Lesnik nadomešča Luka Simoniča, poslanko Katjo Kokot nadomešča Nedeljko Todorović. To je zaenkrat to s strani nadomeščanj. Tako da na seji kot nadomestni člani sodelujejo omenjeni poslanci.

S sklicem seje pa ste prejeli tudi dnevni red današnje seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem skladno s Poslovnikom Državnega zbora.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo zahteve vrhovnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 421. člena zakona o kazenskem postopku v delu, v katerem obdolženec zakonitega zastopnika ne določa kot vložnika vložnika zahteve za varstvo zakonitosti.

Na voljo imate gradivo, ki ste ga sprejeli s sklicem. K tej točki dnevnega reda pa so vabljeni še Ministrstvo za pravosodje in Zakonodajno-pravna služba.

Želi mogoče uvodoma besedo za predstavitev predstavnica Zakonodajno-pravne službe, doktorica Katja Triller Vrtovec? Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Dobro jutro vsem prisotnim. Vrhovno sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa upravičence, ki smejo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovno sodišče zahtevo vlaga v zvezi s konkretnim primerom, v katerem je ZVZ vložil začasni skrbnik obsojenca, ki je bil postavljen pod začasno skrbništvo. Ker začasni skrbnik obsojenca v izpodbijani zakonski določbi ni naveden med upravičenci. Vrhovno sodišče meni, da je določba v tem delu v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom in v neskladju s pravico do enakega varstva pravic. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi protiustavnost izpodbijanega dela zakonske določbe ter določi način izvršitve svoje odločbe. V mnenju se najprej opredeljujemo do procesnega vprašanja ali je Vrhovno sodišče izkazalo koneksnost med konkretno zadevo, o kateri sodi in domnevno protiustavno ureditvijo. Na podlagi podatkov, ki jih je Državni zbor prejel od ustavnega sodišča v ustavnem sporu menimo, da Vrhovno sodišče ni izkazalo, da bi moralo v konkretni prekinjeni zadevi uporabiti izpodbijano zakonsko ureditev na protiustaven način. Iz vsebine zahteve izhaja, da je vrhovno sodišče upravičenost vlagatelja ZVZ presojalo le z vidika njegovega statusa začasnega skrbnika obsojenca, ni pa presojalo njegove upravičenosti z vidika njegovega statusa obsojenčevega zagovornika, čeprav je vlagatelj v ZVZ navajal, da je upravičen vložiti po obeh kriterijih. Menimo, da brez te presoje ni mogoče šteti, da je mogoče izpodbijano določbo uporabiti le na protiustaven način. V skladu z ureditvijo v Družinskem zakoniku se pri postavitvi odrasle osebe pod začasno skrbništvo slednji več ne odvzame poslovne sposobnosti, zato začasni skrbnik več ne nadomešča volje osebe pod skrbništvom. Veljavnost pravnih poslov, ki jih sklene odrasla oseba pod začasnim skrbništvom, pa se presoja primerljivo kot veljavnost pravnih poslov, ki jih sklene

mladoletna oseba, starejša od 15 let. V pooblastilu zagovorniku je enostranski obligacijsko pravni posel, ki ga po ZKP lahko veljavnost sklene tudi mladoletnik, saj ima slednji pravico, da si sam izbere zagovornika. Vrhovno sodišče pa ni preverilo, kaj za ustavno skladno uporabo izpodbijane določbe pomeni ta okoliščina. Če bi Vrhovno sodišče pred prekinitvijo postopka namreč ugotovilo, da je obsojenčev zagovornik upravičena oseba za vložitev ZVZ, bi po našem mnenju Vrhovno sodišče izpodbijano zakonsko določbo lahko uporabilo ustavno skladno tudi brez intervencije Ustavnega sodišča.

V nadaljevanju mnenja se opredeljujemo tudi do vsebinskih zatrjevanj neskladnosti z Ustavo, v kolikor bi Ustavno sodišče šlo v vsebinsko presojo menimo, da zatrjevana neskladnost izpodbijane določbe s pravico do enakosti pred zakonom ni utemeljena. Ne strinjamo se s trditvijo Vrhovnega sodišča, da so popolno procesno sposobni obsojenci z vidika dostopa do ZVZ obravnavani drugače kot obsojenci pod začasnim skrbništvom. Obema kategorijama je namreč dana možnost z lastno aktivnostjo doseči vsebinski preizkus ZVZ.

Končno še menimo, da ni utemeljeno niti zatrjevano neskladje s pravico do enakega varstva pravic, ki vsebuje tudi zahtevo po enakosti orožij med nasprotnima strankama. V obravnavanem primeru je ta enakost orožij zagotovljena, saj imata pravico vložiti ZVZ tako državni tožilec na eni strani, kot tudi obdolženec in njegov zagovornik na drugi strani. Pri tem pa ni pomembno, ali sta pravico do vložitve ZVZ izkoristila bodisi samo obdolženec, samo zagovornik ali pa oba hkrati.

Glede na navedeno Ustavnemu sodišču predlagamo, naj zahtevo za oceno ustavnosti zavrže, podredno pa ugotovi, da prvi odstavek 421. člena ZKP ni v neskladju z Ustavo. Hvala lepa.

Hvala doktorica Triller Vrtovec. Besedo sedaj predajam predstavniku Ministrstva za pravosodje, državnemu sekretarju Gašperju Dovžanu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci, vsi ostali navzoči na tej seji. Zdaj, uvodoma bi rad poudaril, da mnenje, ki ga imate pred sabo je sprejela Vlada še v prejšnji sestavi, tako da se na ministrstvu, tudi sam bi rekel, s tem vprašanjem ko se je oblikovalo stališče Vlade, nisem seznanil. Zdaj, priznati je seveda treba, da to vprašanje in pa torej tista vprašanja, ki se jih je dotaknila tudi doktorica Triller Vrtovec, torej, v mnenju Zakonodajnopravne službe seveda so zelo zahtevna vprašanja in ni tako jasno, da ima pravzaprav oseba, ki je pod skrbništvom, povsem enak položaj kot vsi ostali udeleženci v postopku. Tako da tu imam, bi rekel, jaz osebno določen dvom, vsaj v tem pogledu, da takšna oseba, torej pomen skrbništva je, da tudi brez lastne aktivnosti se deluje v njeno korist. In imamo situacijo, ko je zadeva v kazenskem postopku že pravnomočna in takšna oseba recimo nima ex offo zagovornika in v takem primeru je res v bistvu lahko nekako prava neuka, morda tudi nima finančnih sredstev, skratka, je lahko v neenakopravnem položaju kot vsi ostali udeleženci. Je pa dejstvo, da v tem konkretnem postopku, tako kot je bilo, tudi tako kot tudi izhaja iz Zakonodajno-pravne službe, temu ni bilo tako. In v bistvu je res vprašanje ali je zadeva tudi, bi rekel, z vidika Ustavnega sodišča res utemeljena. Kajti, zagovornik bi pač v vsakem primeru lahko, torej, sprožil zahtevo za varstvo zakonitosti in deloval v korist pač njegovega, njegove stranke oziroma pač obsojenca. Tako da, ampak ne glede na to, to je bil samo

en kratek ekskurz, toliko, da pač odkrito se pogovorimo tudi o odprtih vprašanjih. Ne glede na to, pač mnenje vlade je, da v konkretnem primeru ne govorimo o neustavnosti in pač prepuščamo končno odločitev itak Ustavnemu sodišču, ki bo pač odločilo kakor bo. Je pa, kot rečeno, dejstvo, da je zadeva kompleksna, čeprav se pa zdi tako z vidika celega kazenskega postopka, da izgleda minorno. Ampak v konkretnem primeru, ko gre za posameznika je pa to lahko pa lahko tudi ključno vprašanje za to, kako se kazenski postopek konča. Tako da s tem bi jaz zaključil ta kratek ekskurz, pa se opravičujem, pač treba je bilo majčkeno drugače pristopiti z ozirom na to, da se torej vodstvo ministrstva s tem vprašanjem, kot rečeno, ni soočilo in imamo tu stališče Vlade, ki je bilo sprejeto torej še pred nastopom aktualne Vlade. Tako, hvala.

Hvala, državni sekretar Dovžan. Želi besedo mogoče direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice, magistra Nina Koželj. Hvala.

Torej, zaključili smo s predstavitvami vabljenih na sejo. Odpiram razpravo za člane in članice Odbora za pravosodje. Želi kdo besedo mogoče? Kolegica Katič odkimava. Ugotavljam, da ni želje po razpravi, tako da zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 9. 2026 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Glasujemo. Za je glasovalo 11 poslancev od 11 prisotnih.

Prav tako pa bi rad naknadno še prebral, bom rekel, eno opravičilo, in sicer kolegica Tina Brecelj je zaradi bolniške odsotnosti danes odsotna bila s seje. Moja napaka, da nisem uvodoma že tega povedal.

Torej, Odbor za pravosodje bo pripravil tudi poročilo v katerega bo sprejeto mnenje vključeno in ga bo poslal Zakonodajno-pravni službi, ki bo potem pripravila odgovor za Ustavno sodišče.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 6. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Hvala vsem za prisotnost in se vidimo že jutri na naslednji seji.