Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, prav en lep deževen dober dan!

Začenjam 5. nujno sejo Odbora za finance.

Obvestil o zadržanih nimamo, imamo pa nekaj, nekaj nadomeščanj in sicer poslanca Martina Mikoliča nadomešča poslanka magistra Marjeta Šmid, poslanca Luka Simoniča nadomešča poslanec Andrej Kos ter poslanko Jano Gržinič nadomešča poslanka Adrijana Kocijančič.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah, ki ga obravnavamo po nujnem postopku.

Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 20. seji, 8. 9. 2026 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Predlog zakona je uvrščen na 23. izredno sejo Državnega zbora. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe.

Prejeto dodatno gradivo k predlogu zakona, imamo mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora, do tega trenutka pa ni bilo vloženih amandmajev. Odboru predlagam, da se po končani razpravi o členih, pardon, aha, pardon.

Pričenjam obravnavo, - se opravičujem, malo sem prehiteval stvari - pričenjam obravnavo predloga zakona in sprašujem, če želi, če želi, predstavnik Ministrstva za finance, z nami je magister, pardon, z nami je državni sekretar Peter Papež in me zanima, če želi besedo?

Hvala, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Pred nami je novela Zakona o trošarinah, s katero želimo narediti predvsem eno, državi dati več možnosti, da ob visokih cenah goriv ukrepa hitro in učinkovito ter s tem zmanjša pritisk na ljudi in gospodarstvo. Zakaj je zdaj v bistvu ta sprememba potrebna? Cene nafte, goriv na svetovnih trgih so se v zadnjih mesecih močno povečale, posledice tega pa občutimo vsi, in gospodinjstva, podjetja, prevozniki in kmetje. Številke so zelo zgovorne, od februarja do avgusta letos se je regulirana cena bencina zvišala za skoraj 12 odstotkov, dizla pa skoraj za 30 odstotkov, kurilnega olja pa za več kot 40 odstotkov. Vlada je v tem času že ukrepala. Zniževali smo trošarine, cene so regulirane. S temi ukrepi smo nekako ublažili prenos rasti svetovnih cen na končne cene za potrošnike in gospodarstvo. Toda zdaj smo kot vlada prišli do točke, ko so možnosti, ki nam jih daje sedanja zakonodaja, skoraj v celoti izkoriščene. Zato s tem predlogom zakona ta manevrski prostor povečujemo.

Naj predstavim dve ključni rešitvi predloga zakona. Prva rešitev je takojšnja in trajna. Zakonsko določeno trošarino za kurilno olje, ki se pri nas uporablja tudi kot gorivo za kmetijstvo, predlagamo, da se zniža iz 157,5 evra na 42 evra za 1000 litrov. Zakaj je pa pravzaprav to v praksi pomembno? Ker bomo lahko na tej podlagi trošarine znižali še dodatno do 21 evrov na 1000 litrov. s tem pa povečujemo možnost države za samo blaženje stroškov gospodinjstev, ki se ogrevajo na kurilno olje ter stroškov kmetijstva in tudi gozdarstva. Druga pomembna rešitev je pa tudi dodatna varovalka za primer, če bi se razmere na svetovnih trgih, upamo sicer, da ne, ampak če se še zaostrile.

Naj poudarim pri tem, da je Slovenija Evropsko komisijo že

zaprosila za dovoljenje, da lahko začasno zniža trošarine tudi pod najnižje ravni, ki jih sicer določa evropska zakonodaja. Na to odgovor še čakamo. Če bo pa to dovoljeno oziroma odobreno, bo imela Vlada dodatne možnosti, da za obdobje naslednjih šestih mesecev trošarine tudi zniža. Pri tem je potrebno poudariti, da s predlogom zakona ustvarjamo dodaten prostor za ukrepanje v korist ljudi in gospodarstva. Če bodo cene na svetovnih trgih še naprej visoke ali če bi se cene dodatno zaostrile, bo lahko vlada z znižanjem trošarin hitreje in odločneje ublažila pritisk na končne cene goriv. To pomeni torej več možnosti za zaščito gospodinjstev kot na primer tistih ljudi, ki se vsak dan vozijo na delo za podjetja, prevoznike, ki jim gorivo predstavlja pomemben strošek, ter za kmete, ki gorivo potrebujejo za svoje delo. Na cene, svetovne cene nafte, derivatov Slovenija žal ne more vplivati. Lahko pa naredimo vse, kar je v naši moči, da njihova bremena ne nosijo v celoti ljudje in gospodarstvo. In prav zato želimo imeti možnosti, da se na spremenjene cene odzovemo hitro, premišljeno in takrat, ko je to najbolj potrebno, zato, spoštovane poslanke in poslanci, bistvo predloga je jasno. Prvič, trajno znižujemo zakonsko določeno trošarino za kurilno olje in goriva za kmetijstvo. Vlada pridobi dodaten inštrument, da lahko ob dovoljenju na evropski ravni še dodatno in začasno zniža trošarine na bencin, dizel ter kurilno olje. In tretjič, s tem zagotavljamo, da se lahko država ob nenadnih spremembah na evropskih in svetovnih trgih odzove hitreje in učinkoviteje. Seveda ne moremo preprečiti vseh zunanjih šokov in ne moremo določati cen svetovnih cen nafte in ostalih derivatov. Kot sem pa rekel, da lahko poskrbimo, da lahko hitro in učinkovito ukrepamo, kar je tudi osnovni namen tega zakona, zato ministrstvo in Vlada predlaga, da predlog zakona tudi podprete. Najlepša hvala.

Hvala, državnemu sekretarju. Sedaj pa sprašujem predstavnico Zakonodajno-pravne službe, če želi besedo, z nami je predstavnica Damjana Mlakar? Izvolite.

Ja, hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in dala pisno mnenje. V mnenju smo opozorili predvsem na problem nejasno oblikovanih določb, ki se nanašajo na začasno znižanje trošarin v obdobju veljavnosti izvedbenega sklepa Sveta EU. Ureditev namreč višino znižanja veže na prihodnji izvedbeni sklep Sveta EU, hkrati pa v zakonu določa konkretne zneske trošarin, pri čemer pa ni jasno razmerje med njimi. Če svet teh znižanj ne bi odobril v predlaganem obsegu, tako ne bi bilo jasno kateri zneski bi dejansko veljali. To odpira vprašanje skladnosti z 2. členom Ustave in načelom jasnosti in določnosti predpisov. Zato bi bilo potrebno po našem mnenju jasneje in pravno tehnično ustrezneje oblikovati ter nedvoumno določiti razmerje med domačo ureditvijo in aktom EU. Hvala.

Hvala tudi vam. Sedaj pa sprašujem predstavnika Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospoda Leopolda Pogačarja, če želi besedo? Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in seveda vsi ostali prisotni na seji. Kot rečeno, je Komisija Državnega sveta obravnavala predlog zakona na 24. izredni seji 7. septembra in se pri tem tudi seznanila s podporo k predlaganim ukrepom s strani Združenja za promet, zbornice, kmetijskih in živilskih podjetij, ki delujeta pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Celotno mnenje ste seveda prejeli z gradivom, zato mi dovolite le nekaj poudarkov. Tudi v razpravi članov komisije je bilo ocenjeno, da bodo predlagane zakonske spremembe imele neposreden učinek na gospodarstvo, kmetijstvo in pa tudi na gospodinjstva, ki čedalje večji delež svojega razpoložljivega dohodka namenjajo za goriva. Podprli smo tudi odločitev predlagatelja, da se uvede tako začasne kot trajne ukrepe na področju trošarin za posamezne vrste goriv. Ob tem se zavedamo, da se zgolj z znižanjem trošarin za gorivo ne bo dalo rešiti vseh težav, s katerimi se trenutno soočajo slovenska podjetja. In pa kmetijska

gospodarstva. Zlasti slednja, se po oceni članov komisije trenutno v resnih težavah, saj je njihov dohodkovni položaj iz leta v leto slabši, opuščanje kmetijske dejavnosti pa je čedalje pogostejša, kar je med drugim posledica pojavov, tudi kot so suša, pozeba, toča in podobno, in pa seveda vzroki vsega tega je, da se na letni ravni zmanjšuje prihodek kmetov vsaj za desetino. Kmetje se soočajo tudi z nižanjem odkupne cene mleka, mesa in pšenice, kar pa se po drugi strani ne odraža v cenah prehranskih izdelkov v trgovinah, ki še vedno rastejo. Ob tem so bila izražena resna opozorila, da prehranska varnost predstavlja tudi pomembno podlago za druge varnosti v državi, zato bi bilo na tem področju treba začeti bolj strateško razmišljati in oblikovati tudi dolgoročne, ne zgolj kratkoročne ukrepe. V nasprotnem primeru so predstavniki kmetovalcev izrazili skrb, da bi se lahko v prihodnje od 10 do 15 procentov slovenskih kmetijskih gospodarstev zaradi draženja vhodnih surovin in omenjenega padca odkupnih cen odločilo, da ne bodo več opravljali svoje dejavnosti. Razprava je tekla tudi o posledicah predlaganih ukrepov na prilive v državni proračun, pri čemer smo člani komisije izrazili pričakovano različna mnenja. Po eni strani je bila izražena skrb, da se ne bi predvidenega prihodkovnega manjka iz naslova dodatnega nižanja trošarin na gorivo nadomeščalo na račun in na škodo prebivalstva, na primer z nižanjem pravic na posameznih področjih, odpovedi posameznih programov, omejevanjem zaposlovanja v javni upravi in podobno. Po drugi strani pa so nekateri od svetnikov izrazili, da bi protiutež in pozitivne učinke za državo in prebivalstvo lahko dosegli ravno z interventnimi ukrepi iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Izražena je bila tudi podpora vsem naporom za zvišanje gospodarske rasti na podlagi različnih ukrepov, saj bo slednje omogočilo državi boljša izhodišča za soočanje s kriznimi razmerami, ki so posledica zunanjih dejavnikov, na katere težko vplivamo. Sprejeli smo tudi pojasnilo predstavnice predlagatelja, da sistem regulacije cen goriv deluje tako da strah, ki smo ga izrazili, da bi se trenutno znižanje trošarin prelila v zvišanje dela marž trgovcev v končni ceni goriva, ni na mestu.

Opozorili smo pa na eno redakcijsko zadevo. In sicer na napovedni stavek priloženega osnutka novele uredbe o določitvi zneska trošarine za energente in električno energijo, v katerem se ta predlog ta trenutek sklicuje še na veljavni 110. člen Zakona o trošarini, bili pa smo mnenja, da če je uredba seveda pripravljena in je sprejeta po sprejetju zakona, da bi se morali sklicevati na nov 110.a člen predložene zakonske novele.

Za konec še informacija, da je komisija predlog po razpravi zakona soglasno podprla.

Hvala.

Hvala. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Vidim, da ne.

Zato pa sedaj prehajamo na razpravo in odločanje o členih. V razpravo dajem vse štiri člene predloga zakona, h katerim ni vloženih amandmajev. Kdo želi razpravljati? Kolega Boštjančič, imate besedo. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem.

Zdaj, za začetek, predlogu zakona ne nasprotujem, bi pa opozoril na dve, na dve stvari. Na eni strani seveda vsi se zavedamo tega, da se cene pogonskih goriv pravzaprav že od spomladi ali pa od tega konflikta na Bližnjem vzhodu zvišujejo. Dejstvo pa je, da v vmesnem času, ne junija, na eni od prvih sej nove Vlade je pa vlada povišala marže in jih dvignila na doslej najvišjo stopnjo do zdaj. Torej, malo kontradiktorno, ne razumem, da smo bili že večkrat kritični do tega, verjamem, da bo tudi danes o tem še tekla razprava. Torej očitno Vlada ne dela vsega, da bi bile cene nižje, kot bi lahko bile. Torej eno, to vprašanje, in tu imam seveda tudi vprašanje za Vlado, če lahko to pojasni. Še posebej v luči tega, da cene goriv na avtocestnih servisih pa tako ali tako niso regulirane.

Druga stvar,

ki pa je, bi pa opozoril na, lepo se sliši, ukrepamo v korist ljudi in gospodarstva, ampak ves čas imam občutek, da v Sloveniji in tu seveda tudi interesna združenja, s katero v času, ko sem bil minister, sem imel kar nekaj izkušenj, seveda delujejo. Mi se ves čas pogovarjamo o dveh stvareh v tej državi, o davkih pa o subvencijah. Davki, subvencije. In spet smo danes pri tej temi in potem seveda rešitve vedno iščemo v nekem posploševanju. Slovenija je pač premajhna država, da bi lahko z inštrumenti, ki jih imamo, ki jih imamo pravzaprav generalno preko davkov in preko subvencij seveda pomagala celotnemu gospodarstvu. Tako da tista stvar, ki jo izrazito pogrešam je, da se namesto o tem pogovarjamo o drugih inštrumentih, v predvolilnem času je bilo veliko govora o tem, kaj je treba narediti, da bomo dvignili gospodarsko rast. Tudi bi si upal reči, da je nek generalni konsenz tudi politični, da je potrebno izvajati ukrepe, ki bodo pomagali startupom, ki bodo predvsem usmerjeni na gazele, da bodo lahko tako imenovani sky lab dosegle. Ampak to niso generalni ukrepi in z ukrepi, ki jih delamo, torej spet zniža znižanje davkov, ki bodo pomagali vsem, ne delamo tistega, kar je, za moje pojme, pač nujno potrebno in kar bi moral biti fokus. Tako da se nadejam, da bo v naslednjih mesecih o tem več, več fokusa.

In še zadnja stvar, spet verjamem, da imajo določene interesne skupine seveda velik vpliv. To kaže tudi ta predlog za porabo sredstev borzena za subvencije pnevmatik. Pa ne bom šel zdaj v zeleni prehod. Verjamem, da se bomo o tem še veliko pogovarjali. Osebno mislim, da to ni v skladu z zakonom sploh, ampak gre za v resnici spet enako vprašanje, kaj mi sploh želimo, koga želimo pospeševati, kje verjamemo, da je gospodarska rast in kje verjamemo kaj se bo zgodilo, da bomo v tej državi dejansko tudi, torej preko gospodarske rasti povečali BDP, o čemer se vsi, vsi želimo. Z enim stavkom ukrepi, ki jih je do zdaj vlada predstavljala ne gredo v to smer. Hvala lepa.

Hvala, kolega Boštjančič. Zdaj imamo že kar nekaj razpravljavcev prijavljenih, pa predlagam, da opravimo neke tri razprave, pa potem damo besedo državnemu sekretarju. Tako da naslednja je pa kolegica Bratušek, potem pa kolega Šega.

Najlepša hvala. Bom začela s tem, da smo v Svobodi veseli, da smo na 97. dan vlade končno dobili ali pa se pogovarjamo o nekem vsebinskem predlogu, ki gre v pravo smer in bo tako ali drugače pomagal ljudem in gospodarstvu, mogoče premalo, ampak kakorkoli.

Drugo, dokler nimamo mnenja Evropske komisije, je ta zakon samo črka na papirju, seveda. Če Evropska komisija reče ne, potem pač to kar tukaj predlagate odpade. Ampak pot je takšna in pot, ki se jo je lotila Vlada, je pravilna. Ker ko dobimo mnenje, pač ne bo treba čakati na to, da gremo takrat v spreminjanje zakonov in bo vlada lahko takoj reagirala.

Nikakor se ne morem strinjati, da ste prišli do točke, ko je izkoriščeno vse, marže, absolutno bi lahko še znižali. 15. junija letos ste marže za trgovce tukaj pa največjemu seveda največ zvišali, jaz bom rekla, za gromozanske odstotke, 17 odstotkov za dizel, 15,7 odstotka za 95-oktanski bencin in kar 43 odstotka na kurilno olje, 43 odstotkov. Torej, ne morete reči, da ste izkoristili vse. Se pravi, to bi preprosto, najprej, bom rekla, bi bilo prav, da takrat tega ne bi zvišali, ampak tu imate proste roke, da greste vsaj na nivo,

, ki je veljal do 15. junija, lahko pa tudi nižje. Tako da to je prva stvar, ki ne drži. Mogoče še nominalno pogledamo številke. Za dizel ste iz 0,0983 evra na liter dvignili na 0,115 evra za liter, za 95. oktanski bencin iz 0,094 evra na liter na 0,115 se pravi enako in pri kurilnem olju iz 0,08 enako, kar na 0,115, za 43,8 odstotka ste dvignili marže, štiri cente pri litru kurilnega olja. Tako da ne drži, da ste na točki, ko je vse izkoriščeno. Tako da danes imamo ob 14 še drug odbor, to je Odbor za infrastrukturo, kjer bo, jaz bom rekla, obravnavan zakon, ki je nekako povezan. Tako da ne bom zdaj zahajala v tisti del. Povedala bom samo to, da smo na tisti zakon vložili amandma, da seveda se marže znižajo, ker če greste subvencionirati na te visoke marže, boste subvencionirali izključno in samo marže. Zdaj, če je to vaš cilj, potem je to v redu. Mislim pa, da ni prav, da se stvar obrača tako. Tako da, kot je povedal že kolega Boštjančič, mi temu predlogu ne nasprotujemo. Še enkrat, jaz osebno sem vesela, da smo na 97. dan vlade uspeli ali pa uspemo govoriti o vsebinskem predlogu, ki gre v pravo smer. Tako da, jaz iskreno si tudi želim, da dobimo soglasje Evropske komisije.

Zdaj, glede na vse besede, ki so bile izrečene z vaše strani, govorim o koaliciji in o trenutni vladi je pa vprašanje, če bo Evropska komisija pristala na to, da seveda ste na glas vpili, da ne rečem kaj drugega kako so kašče prazne in kako bo primanjkljaj zletel v nebo. In verjetno je tudi Evropska komisija to poslušala in vprašanje, če bo dovolila, da kašče še bolj spraznite, ker to bo imelo vpliv na prihodkovno stran proračuna.

Tako da, ja, predlogu ne bomo nasprotovali. Še enkrat pa bom rekla, tukaj tudi javni poziv, da posežete po maržah in namesto naftnim trgovcem daste nazaj denar ljudem, gospodarstvu, prevoznikom, kmetom in vsem, ki v bistvu potrebujejo naše naftne derivate. Hvala.