Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjamo s 25. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestil o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Preden preidemo na določitev dnevnega reda, bi vas prosil samo nekaj. Preko noči oziroma včeraj zvečer, pa tudi danes zjutraj sem bil, danes zjutraj sem bil pravzaprav obveščen s strani tehničnega osebja, da se je ponovno pojavilo en kup primerov poškodovanja tuje stvari, z limanjem nalepk na inventar Državnega zbora. Veste, snažilke, ki morajo to odstranjevati, pravzaprav njih ne zanima, ali piše gor, za ali proti, ampak imajo ogromno dela s tem. Lepo vas prosim, ne uničujte inventarja Državnega zbora s kakršnimi koli nalepkami.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 25. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 14. septembra 2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje, najprej pa prosim poslanke in poslance, da preverijo delovanje svojih glasovalnih naprav.

Pa kar glasujemo. Navzočih je 66 poslancev, za je glasovalo 66, proti ni bil nihče, s čimer je dnevni red 25. izredne seje Državnega zbora določen.

Nadaljujemo s 1. točko dnevnega reda, to je z obravnavo predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026.

Predlog rebalansa proračuna je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za predstavitev predloga rebalansa proračuna za leto 2026 dajem najprej besedo predsedniku Vlade, gospodu Janezu Janši.

Janez (Ivan) Janša (predsednik Vlade): Gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci, državljanke in državljani!

Dokument, ki ga imate pred sabo ni reformni, je rebalans in s tem rebalansom večinoma popravljamo predvsem posledice slabega in neodgovornega načrtovanja prejšnje leve vlade, ki je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, pustila zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Resnost javnofinančnega položaja dodatno potrjuje včerajšnja objava Sursa. Sektor država je v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP tistega četrtletja.

Tako da s tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi. Zdaj, potreba po popravljanju slabega načrtovanja ali česa drugega in po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom naše vlade. Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov

s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane. Prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite iz ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev. Za trajnejšo ureditev potrebujete seveda realno oceno obveznosti in odločitev, od kod jih boste financirali, ker pač denar ne raste na drevesu. Mogoče še en konkreten primer. Zdaj, konec prejšnjega leta je bil sprejet Zakon o zimskem regresu za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili. Saj prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, zdaj finančno kritje zanje pa danes iščemo v tem rebalansu. Seveda se tako država ne vodi. Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec.

Tako da s tem rebalansom načrtujemo približno 16 milijard in 544 milijonov evrov prihodkov ter 18 milijard in 762 milijonov evrov odhodkov. Primanjkljaj državnega proračuna je tako načrtovan, bi rekel, pod dovoljeno mejo v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Pri presoji izpolnjevanja fiskalnih pravil seveda moramo upoštevati tudi javne finance kot celoto in rast neto izdatkov. Zato poglejmo dejansko gibanje v prvi polovici leta. Odhodki državnega proračuna v prvi polovici leta so bili za 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju leto prej. Prihodki pa so bili višji zgolj za 8,4 odstotka. In če poraba dalj časa raste hitreje od prihodkov, se prostor za razvoj in za ukrepanje ob morebitni naslednji krizi drastično zmanjšuje. In tega problema ne odpravite z optimističnim naslovom na tiskovni konferenci, ampak z odločitvami, ki imajo finančno kritje. Zdaj v tem rebalansu je recimo samo za obresti, ki jih je potrebno nujno plačati, predvidenih skoraj 900 milijonov evrov samo za obresti, se pravi, prej, preden sploh govorimo o vračanju glavnice. In seveda ta preprost podatek pove, zakaj urejene finance neposredno zadevajo vsakega državljana. Denar, ki ga namenimo za servisiranje dolga, se pravi za plačevanje obresti in seveda glavnice, omejuje sredstva, s katerimi lahko izboljšamo javne storitve in vlagamo v prihodnost. Zadolževanje ni brezplačno kosilo. In zato, ker je treba ustvarjati, preden lahko uporabimo, se trudimo s tem rebalansom ohraniti razvojni del proračuna. Za investicijske odhodke in transfere je skupaj načrtovanih približno 2,4 milijarde evrov. Ampak pri vsaki naložbi mora biti jasno, kaj bo prinesla ljudem in ali jo bo mogoče izvesti, ker proračunska postavka sama še ne pomeni zgrajene šole, varnejše ceste ali boljše oskrbe bolnikov, kar se je potrdilo v preteklem mandatu, ko je bilo teh postavk veliko, pa niso bile realizirane. Zdaj, glede na sprejeti proračun povečujemo sredstva za izobraževanje in šport za preko 200 milijonov, za socialno varnost tudi preko 200 milijonov, ker so to obveznosti, ki so nastale s spremembo predpisov. In ta številka seveda štrli iz splošnih številk javnih financ glede na dejstvo, da imamo nizko brezposelnost in nobene posebne socialne krize. Sredstva pa je treba povečati, se pravi, so potrebne reforme. Za zdravstveno varstvo se povečujejo sredstva za preko 70 milijonov. In pač s temi povečanji se zagotavljajo kritje obveznosti

do zaposlenih in upravičencev ter financiranje javnih storitev. To je seveda, kot sem rekel na začetku, zgolj izpolnjevanje obveznosti. Izboljšanje dostopnosti teh storitev se zahteva tudi spremembe zakonov, nekateri od teh so blokirani, pa tudi boljšo organizacijo dela in odgovornost za rezultate. Zdaj, ko gre za zdravstvo, se je ta koalicija zavezala h krajšanju čakalnih vrst z vključitvijo vseh usposobljenih in licenciranih izvajalcev, seveda pod enakimi standardi kakovosti in nadzorom. To je tudi seveda nujen korak k temu, da bomo končno prišli do tega, kar piše kot pravica od Ustave do številnih resolucij, o pravici do dostopnosti do zdravja v realnem času. Pa seveda mora biti storitev plačana iz zdravstvenega zavarovanja. Vsak, ki vsak mesec plačuje prispevek, mora pravočasno dobiti pomoč, ko potrebuje pregled, ga ne sme pričakati zgolj pojasnilo, naj čaka ali pa naj plača še enkrat iz svojega žepa. Rebalans med drugim povečuje sredstva za pripravništva in specializacije, s katerimi gradimo kadrovsko podlago za boljšo zdravstveno oskrbo. Zdaj posebej želim omeniti tudi otroke z redkimi boleznimi in njihove družine. Saj kadar obstaja strokovno utemeljena možnost zdravljenja. Dostop do nje ne sme biti odvisen od tega, ali bo družini uspelo organizirati dovolj odmevno dobrodelno akcijo. Zato je bil seveda pripravljen tudi ta predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki se zdaj uveljavlja. Njegov glavni vir financiranja bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej sredstva, za katera davčni zavezanci niso določili upravičenca, ste pa to določili poslanci in financiranje bo vezano na zakonske pogoje in strokovno presojo, in dolžnost države je, da družinam zagotovi jasen postopek in pravočasno pomoč. Zdaj, glede na polemiko, ki se je razvila v zvezi z načinom financiranja, je treba povedati, da to ne zadeva nevladne organizacije, ki pomagajo ljudem in opravljajo družbeno koristno delo, te organizacije bodo dobila, dobili enaka sredstva ali višja sredstva iz vseh možnih drugih virov, od lokalnih do državnih. In tudi v sredstva, ki katerikoli organizaciji, ki deluje v javnem interesu, ki jih namenijo državljani neposredno iz dohodnine, ta zakon ne posega, kot se je napačno tolmačilo. Se pravi, vsak, ki misli, da je kakorkoli prikrajšan, lahko bolje dela in bodo ljudje, mu bodo ljudje sami namenili večji del svoje dohodnine. Tako da, in tukaj je manevrski prostor velik, ker pač se vidi iz tega, koliko stane, da temu do zdaj ni tako. Zdaj, pomemben del naših zavez je namenjen družinam in starejšim. Ta koalicija se je zavezala postopni uvedbi brezplačnega vrtca za vse otroke, preprostejšem uveljavljanju socialnih pravic in razvoju oskrbe na domu. Zdaj družina, ki skrbi za onemoglega starša, potrebuje dosegljivo pomoč in tudi jasen postopek. V proračunu zagotavljamo sredstva za obstoječe družinske prejemke, subvencije in javne storitve, nadaljnje spremembe pa, nadaljnje spremembe pa bodo načrtovane tako, da bo zagotovljeno tudi financiranje, tako da bodo ljudje ob neki zagotovljeni pravici iz zakona dobili tudi pravico do dejanske storitve. Zdaj, naslednja stvar je stanovanjska gradnja. Zdaj na začetku svojega mandata je prejšnja vlada obljubila 30 tisoč javnih najemnih stanovanj in ob tem poudarila, da bodo ta predvsem neprofitna,

zdaj v zaključnem poročilu prejšnje vlade, pa je za celoten mandat navedenih približno 2000 zgrajenih javnih najemnih stanovanj in ob tem piše, da je začetek večine gradbenih projektov segal še v čas pred nastopom Golobove vlade. Se pravi, 30000 obljubljenih 2000 izvedenih, pa še to projekti, ki so bili od prej. Se pa očitno to pač ni prava pot do reševanja stanovanjskega problema, ki je za del mladih izjemno pereč. Zdaj, naša koalicijska pogodba zato predvideva hitrejše pridobivanje dovoljenj, aktivacijo praznih stanovanj in zemljišč ter jamstvene in subvencionirane kreditne sheme za prvo stanovanje mladih in mladih družin. Seveda se nadaljuje tudi financiranje javne stanovanjske gradnje, kjer je ta smiselna. Hkrati odpravljamo ovire, zaradi katerih projekti ostanejo v predalih v postopkih, ker pač mladi potrebujejo izvedljivo pot do doma, tako pri najemu kot pri nakupu, kar je prioriteta. Že na začetku sem omenil evropska sredstva. Zdaj, pri načrtu za okrevanje je rok za izvedbo aktivnosti za doseganje mejnikov in ciljev potekel 31. avgusta letos. Zadnja izplačila Evropske komisije državam članicam morajo biti izvedena do konca tega leta.

Zdaj, ob nastopu mandata je bil marsikateri projekt v zelo hudi zamudi, ampak zahvaljujoč pristojnim ministrstvom, ki so se tukaj odzvala, smo do roka potem nekako realizirali te mejnike in cilje, zato z rebalansom povečujemo letošnje izločanje sredstev v ta sklad za preko 300 milijonov evrov, kjer je potrebno te projekte realizirati. Če se ne realizirajo v teh okvirih, se njihov strošek prenese na domačega davkoplačevalca. In za slabo pripravo takšnih dokumentov potem ni možno, pa za te zamude, ni možno kriviti ljudi, ki gradijo, raziskujejo, čakajo na obljubljeno infrastrukturo. Ta zamuda je bila kar, bom rekel, obsežna.

Zdaj, konec marca letos je bila Slovenija po podatkih pristojnega ministrstva pri izplačanih kohezijskih sredstvih, če zdaj govorimo še o koheziji, na 25. mestu med 27 članicami Evropske unije. Tretja od zadaj in to je bilo stanje ob koncu prejšnjega mandata in za državo s takšnimi razvojnimi potrebami, kot je Slovenija, je to nesprejemljivo. To pomeni, da sredstva so, pa jih ne znamo porabiti. Evropski denar je na voljo, potrebujemo te naložbe, pač izvedbe pa ni bilo. Samo dve državi sta bili slabši od nas od 27-erice. Tako da tukaj ostaja še veliko odprtega dela. Zdaj, teh zamud seveda ni možno nadoknaditi samo s spremembo načrta. Tudi izgubljenega evropskega denarja ni možno preprosto nadomestiti iz državnega proračuna, ker je pač ta denar treba vzeti iz drugih postavk ali pa se zadolžiti oziroma povečati zadolževanje, kar pa seveda tudi ni opcija.

Zdaj, potem naslednje področje so mednarodne obveznosti države. In zdaj, če želimo, da bodo zavezniki izpolnjevali svoje obveznosti, mora biti tudi Slovenija zanesljiva partnerica. Zaveze, ki jih sprejme neka vlada, veljajo tudi pač v naslednjem mandatu, ne glede na to, če se vlada zamenja. Zdaj, kako resen je bil ta razkorak pri danih zavezah glede kolektivne obrambe, kaže majsko pismo generalnega sekretarja Nata, gospoda Rutteja, prejšnjemu predsedniku vlade, kjer je opozoril na goljufijo pri prikazovanju izdatkov za obrambo. Zdaj z administrativnim pripisovanjem izdatkov lahko polepšate poročilo, vojakov in opreme pa s tem ne zagotovite. Tako, da zdaj to delno popravljamo in sredstva za obrambo se glede na sprejeti proračun zdaj končno realno povečujejo do že zdavnaj obljubljenih 2 odstotkov BDP-ja. Zdaj, koliko nam bo to

povečalo verodostojnost zavezništev ob tej zamudi, je pa drugo vprašanje. Zdaj tukaj pri tem je treba posebej izpostaviti, da zadevo, ki se ji reče oklepnik boxer. Zdaj, ko je prejšnja vlada prekinila pogodbo, je obljubila, da bo sklenila novo in pri tem prihranila 400 milijonov evrov. Zdaj, danes imamo po štirih letih namesto tega prihranka veliko finančno škodo, pa tudi politično. Ob tem, da ni ne oklepnikov ne prihrankov, smo plačali še štiri milijone evrov kazni zaradi prekinitve pogodbe. Ta obveznost obstaja, izpolnitev te obveznosti je danes bistveno dražja, dobavni roki pa bistveno daljši. In tu gre seveda za neposredno kazensko odgovornost za to povzročeno škodo.

Zdaj, spoštovane poslanke in poslanci, zdaj koalicijska pogodba za ta mandat postavlja jasen okvir. Mi smo se zavezali k stabilnim, vzdržnim in predvidljivim javnim financam, učinkovitemu črpanju evropskih sredstev ter k boljšim pogojem za delo in podjetništvo. Zdaj, razbremenitev dela, večja konkurenčnost in odgovorno upravljanje proračuna so povezane naloge, višje plače in boljše javne storitve dolgoročno temeljijo na več ustvarjanja vrednosti. In zaradi tega je pomemben razvojni zakon, Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je Državni zbor že sprejel, njegovo uveljavitev pa je zadržana zaradi referendumskega postopka. To je predstavljalo tudi težavo pri pripravi rebalansa proračuna. Zakon med drugim seveda prinaša ugodnejšo ureditev za normirane samostojne podjetnike, razbremenitve pri prispevku za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV za osnovna živila. In glede na vse te zamude je ta razvojni vidik tega rebalansa nujno okrnjen. Zdaj podjetje, ki razmišlja o neki novi proizvodni liniji v Sloveniji, primerja države, eden od kriterijev za odločitev je tudi stabilnost podjetja zanima, ali bo našlo sodelavce, koliko bo to stalo, kdaj bodo dobili dovoljenja in vse te stvari je pač potrebno naslavljati v realnem času. Zdaj, zaradi tega je ta razvojni zakon sporočilo domačim in tujim vlagateljem, da si Slovenija želi vlaganja, želi širitev uspešnih podjetij in bo izboljševala pogoje za njihovo rast ter stabilnost gospodarskega okolja. Podjetnikom z njim želimo dati več zaupanja, da se naslednji korak splača narediti tukaj v Sloveniji. Ko podjetje razvija nov izdelek ali odpre dobro plačano delovno mesto dobijo novo priložnost tudi ljudje v njegovem okolju. Na uspeh gospodarstva gledamo kot na možnost za napredek celotne skupnosti in z njim se povečuje tudi naše možnosti za kakovostne javne storitve in pomoč tistim, ki jo potrebujejo, ker edino na ta način lahko dobimo več denarja oziroma okrepimo javne finance.

Zdaj naj ob koncu ponovim še enkrat, s tem rebalansom večinoma popravljamo predvsem posledice slabega in neodgovornega načrtovanja prejšnje vlade, ki je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, pustila zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem. Zaradi tega je ta rebalans nujen za normalno življenje v Sloveniji do konca tega leta. Zdaj na te podedovane napake opozarjamo zato, ker pač pojasnjujejo današnje odločitve in predvsem zato, ker se ne smejo ponavljati. Seveda pa je odgovornost za nadaljnje ravnanje zdaj na nas, na tej Vladi in ta rebalans je pač potrebno izvršiti in evropska sredstva pripeljati do upravičencev. Pri naslednjih proračunih bomo morali postopoma zmanjšati razkorak med obveznostmi ter trajno razpoložljivimi viri, kar še vedno ostaja problem, in s tem ustvariti trdnejšo podlago, da bodo ljudje in

podjetja svoje načrte lahko gradili z več gotovosti.

Zdaj se začenja razprava o rebalansu. Vlada bo prisluhnila utemeljenim pripombam v parlamentarni razpravi in jih naslovila, predlagam pa vam, da rebalans podprete. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospodu predsedniku Vlade.

Za predstavitev Predloga rebalansa proračuna za leto 2026 dajem besedo še ministru za finance magistru Andreju Širclju. Izvolite, gospod minister. Dobrih 8 minut.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Vlade, poslanke in poslanci, spoštovani gostje, lepo pozdravljeni.

Naj takoj povem o rebalansu za leto 2026 tri stvari. Prvič, načrtovani primanjkljaj se ne povečuje, z drugimi besedami, ostajamo v okviru fiskalnih pravil. Drugič, s tem rebalansom zagotavljamo socialno državo in ne zmanjšujemo investicij. In tretjič, gospodarstvo je močnejše, kot smo pričakovali. To se kaže v napovedih, zadnjih napovedih in seveda tudi v prihodkih države. Od spremembe državnega proračuna za leto 2026 so bile, ki so bile sprejete v času prejšnje vlade, sta se zgodili dve stvari: gospodarska aktivnost je danes višja od takratnih pričakovanj, zato so višji tudi ocenjeni prihodki države, hkrati pa so nastale nove obveznosti in potrebe, ki jih je treba vključiti v ta rebalans. Po predlogu rebalansa so prihodki državnega proračuna načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki v višini 18,8 milijarde evrov, kar pomeni, da je načrtovani primanjkljaj 2,2 milijardi oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Pomemben razlog prihodkovnih ocen je ugodnejši gospodarski razvoj - spomladanska napoved predvideva 3,8 odstotno rast. To seveda pomeni, da je, da se ta gospodarska aktivnost odraža v javnofinančnih prihodkih. Ti so ocenjeni sedaj na 13,6 milijarde evrov, kar je približno 568 milijonov evrov več od načrtovanega. Največ prispevajo tri, trije davki: davek na dodano vrednost se povečuje za 409 milijonov evrov, prihodki od dohodnine za 181 milijonov evrov, prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb za 135 milijonov evrov. Ti višji prihodki so posledica tega, ne da so se povišali davki, ampak tega, da ljudje več delajo, podjetja so uspešna, bolje poslujejo in potrošniki zaupajo, zato je potrošnja višja. Želim povedati, da je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva. Vsi davčni prihodki pa niso višji. Pri trošarinah je ocena nižja za približno 112 milijonov evrov, glavni razlog so predvsem višanje cen goriv in kurilnega olja. In tukaj smo trošarine spustili na minimum predvsem zaradi tega, da se dodatno ne obremenjuje ne prebivalce in gospodarstvo. S tega zornega kota seveda nižja trošarina pomeni nižji prihodek države. Povečujejo se nedavčni prihodki za približno 205 milijonov evrov. Tukaj so pomemben del povečanja prihodkov iz dividend in postopkov upravljanja premoženja Republike Slovenije. Povečujejo pa se tudi prihodki evropskega proračuna, predvsem zaradi zaključevanja oziroma zaključili smo črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Na drugi strani so višji odhodki, povečujejo se približno za 1,1 milijarde evrov. Tukaj gre za kombinacijo novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja evropskih sredstev in višjih obrambnih izdatkov. Poleg tega je po sprejetju zadnjih sprememb nastala dodatna obveznost, ki v predhodnem proračunu niso bili vključeni, to se pravi, te obveznosti niso bile vključene. Med njimi je zimski regres, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi

povečanja minimalne plače, ki vpliva na stroške dela v javnem sektorju in višino nekaterih transferjev. Te obveznosti so bile sprejete v prejšnjem proračunu, pa teh sredstev ni bilo, ker so zakonske, jih bo seveda ta vlada tudi plačala. Načrt za okrevanje in odpornost. Sredstva v ta namen se povečujejo za 320 milijonov evrov. Vsak, vse je počrpano. Koalicijska pogodba pa nalaga učinkovito podporo pri črpanju vseh evropskih sredstev in to zavezo dejansko uresničujemo. Pomemben del povečanja odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za 296 milijonov evrov. In sicer na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. To resolucijo je sprejel Državni zbor. Po predlogu rebalansa bodo obrambni izdatki letos znašali 2,03 odstotka bruto domačega proizvoda. Pomemben del rebalansa proračuna so tudi investicije. Tukaj zagotavljamo sredstva za infrastrukturo, železniško omrežje, zdravstveno infrastrukturo, okoljske projekte, stanovanjsko politiko, razvoj gospodarstva in modernizacijo Slovenske vojske. Investicij ne zmanjšujemo, to so naložbe v Slovenijo. Poseben del predstavljajo sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov.

Rebalans upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. Vitka in učinkovita država ni cilj sama po sebi, je pogoj, da več denarja ostane tistim, ki ga ustvarjajo. Zadolževanje. Cilj ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu, ta naj bi se letos znižal na 64,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Konec leta 2025 je znašal 65,1 odstotka. Rebalans je prilagoditev proračuna dejanskemu razvoju in dejanskemu stanju v letu 2026, ni, seveda, cilj je prvi korak. Koalicijska pogodba je pri tem jasna, da imamo stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance ob doslednem spoštovanju fiskalnih pravil in postopnem zniževanju javnega dolga.

Spoštovani, naj povzamem. Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani rebalansa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo pri naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave. Ob vsem tem pa ostaja primanjkljaj pri 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v bruto domačem proizvodu pa se zmanjšuje.

Hvala za pozornost in predlagam, da rebalans sprejmete.

Najlepša hvala, gospod minister.

Predlog rebalansa proračuna je kot matično delovno telo obravnaval tudi Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku, gospodu Luki Simoniču.

Hvala lepa za besedo. Predsednik Vlade, minister, predsednik Državnega zbora.

Odbor za finance je na 6. nujni seji, 29. 9. 2026 kot matično delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. V poslovniškem roku so kvalificirani predlagatelji vložili 25 amandmajev. v uvodni obrazložitvi državne sekretarke na Ministrstvu za finance je predstavnik Fiskalnega sveta ob predstavitvi ocene Fiskalnega sveta izpostavil, da predlog rebalansa ne prispeva k izboljšanju vzdržnosti javnih financ, temveč pomeni nadaljnji odmik od dogovorjene fiskalne poti.

Opozoril je, da se proračunski primanjkljaj povečuje, rast javnofinančnih izdatkov presega dovoljene okvirje, odstopanja od srednjeročnega načrta za, ostajajo previsoke. Povedal je, da predlog rebalansa ne vsebuje trajnih ukrepov za izboljšanje javnofinančnega položaja, zato pričakuje, da bodo v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti predstavljali ukrepi za postopno konsolidacijo javnih financ, saj bi sicer lahko povečalo tveganje za uvedbo postopka presežnega primanjkljaja in poslabšanje pogojev zadolževanja države.

Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je v odzivu na oceno Fiskalnega sveta podala pojasnilo, da je obravnavani predlog rebalansa predvsem posledica spremenjenih gospodarskih okoliščin in novih zakonskih obveznosti, ne pa načrtovanega povečanja porabe. Izpostavila je, da je vlada mandat nastopila sredi izvrševanja proračuna za leta 2026, zato že pripravljeni sistemski ukrepi kratkoročno še ne prinašajo učinkov, pričakovati pa jih je v prihodnje. V zaključku je navedla, da je cilj vlade zagotoviti vzdržnost javnih financ z uvedbo trajnejših ukrepov za obvladovanje rasti odhodkov ter z večjim koriščenjem evropskih in namenskih sredstev.

Na seji je sodeloval tudi predstavnik Državnega sveta, ki je predstavil mnenje Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predlog rebalansa podpira. Ob tem je predstavil dileme ter pomisleke iz razprave komisije, kot so problematika financiranja občin, vprašanje glede rasti proračunskih odhodkov, vpliva višje minimalne plače in zimskega regresa, prenizkih sredstev za spodbujanje izvoza ter pomena ohranjanja javnofinančne vzdržnosti. Namestnica direktorata UMAR je povedala, da predlog rebalansa temelji na njihovih izhodiščih iz letošnje jesenske napovedi in predstavila trenutno ekonomsko situacijo. Predvideva se, da bo gospodarska rast v letu 2026 znašala 3,8 odstotka, kar je bistveno več od lanske in spomladi pričakovane rasti, Predvsem zaradi močnega izvoznega okrevanja, zagona novih proizvodnih zmogljivosti v farmacevtski in avtomobilski industriji, Zaključevanje velikih investicijskih projektov ter rasti zasebne in državne potrošnje ob visoki zapletenosti in rasti plač. Po njihovih ocenah bo inflacija letos višja ob spomladanski napovedi, predvsem zaradi dražjih energentov in storitev, pomembna tveganja za prihodnje pa izvirajo iz ne, negotovosti geopolitičnih razmer, gibanje energetskih trgih, trgovinskih napetosti ter zaostrenih razmer na finančnih trgih.

V razpravi so člani, članice in člani odbora predstavili svoje stališče in mnenje do predloga rebalansa. Izpostavili so, da bi bila različna mnenja glede trenutnega gospodarskega in finančnega stanja Slovenije ter glede izhodišč za pripravo rebalansa. Opozorjeno je bilo, da se s predlaganim rebalansom pojavljajo sprejeti proračun in sicer v zadnji četrtini leta. Glede na to tudi ni mogoče pričakovati strateško pomembnih odločitev glede letošnjega proračuna. V razpravi je bilo poudarjeno rast odhodkov, ki z rebalansom zvišujejo za skoraj 1,1 milijardo evrov ter na zamikanje nekaterih infrastrukturnih projektov. Pri tem je bilo tudi opozorjeno, da bi se glede na zvišanje prihodkovnih strani primanjkljaj lahko tudi zniževal. Tekom razprave je bilo izrečeno nasprotovanje predvidenemu zvišanju izdatkov za obrambo in v zvezi s tem zapostavljeno vprašanje glede načrtovane dodatne porabe za obrambne nakupe. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje financiranja javnega sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni ter izraženi pomisleki glede financiranja primanjkljaja v zdravstveni blagajni. Članice in člani so predstavnikom Vlade postavili tudi vprašanje predvsem glede izpolnjevanja kriterijev iz načrta za okrevanje in odpornost, vpliv predlagane spremembe 3. člena Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2026 in 2027 po metodologiji ESA, črpanje kohezijskih sredstev, morebitnega zvišanja števila javnih uslužbencev ter porabe sredstev namenskih skladov. Predstavniki vlade so odgovorili na vprašanja, ki so izhajala iz razprave, ter podali dodatna pojasnila glede izrečenih dilem v razpravi. Odbor se je v nadaljevanju opredelil do vloženih amandmajev kvalificiranih predlagateljev, vloženih v skladu s 166. členom in Poslovnikom Državnega zbora in ni podprl nobenega amandmaja. Po razpravi je odbor sprejel sklep: Odbor za finance se je seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 in ga podprl. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Simonič.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, najprej ima besedo gospod Vladimir Šega, Poslanska skupina Levica.

Hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati še pred tremi meseci, kot pravijo kolegi iz Midva. Ampak slovenska javna blagajna očitno ni prazna, denar je, vprašanje pa je, kakšne

so prioritete vlade. Proračun namreč ni samo tehnična tabela prihodkov in odhodkov, je tudi odraz političnih prioritet. In pri tem rebalansu je slika precej jasna. Skupni prihodki se povečujejo za eno milijardo 17,67 na 18,67 milijard evrov. Torej ne govorimo o proračunu, v katerem bi Vlada morala zaradi katastrofalnega stanja javnih financ drastično rezati. Nasprotno, denar je, in to je pomembno tudi zato, ker smo še pred nekaj meseci poslušali, da naj bi prejšnja vlada pustila prazno blagajno in katastrofalne javne finance. Malha je takšna, kot je. Danes pa ista politična stran sprejema proračun z več kot milijardo evrov višjimi odhodki. Ključna stvar so prioritete. Največja posamezna rast je pri obrambi, približno 302 milijona evrov več, milijona evrov več, od tega kar 179 milijonov za infrastrukturo. In opremljenost Slovenske vojske. Hkrati se sredstva za izplačevanje pokojnin in pokojninskih pravic zmanjšujejo za približno 214 milijonov. To so številke, ki povedo bistveno več kot politični govori. Proračun je seveda rentgen vlade. Ko pogledamo kam gre denar, vidimo kaj je za Vlado prioriteta. Naša kritika ni pri tem, da Slovenija ne potrebuje obrambe, seveda jo potrebuje. Vprašanje pa je, ali je vsaka dodatna stotina milijonov za orožje najboljša možna uporaba javnega denarja in najboljša obramba države so zadovoljni ljudje, kar verjetno ne bodo. Mi menimo, da mora vlada za to vlagati v ljudi, v plače, pokojnino, zdravstvo, stanovanja, znanost, kulturo in seveda razvoj. In tretja stvar, od kod prihajajo prihodki, predvsem iz gospodarske rasti. Umar ocenjuje, da bo letos gospodarska rast 3,8 milijonov, 3,8 odstotka, lani je bila ena in pol odstotna. K rasti prispeva izvozno okrevanje, nove industrijske zmogljivosti za vključevanje velikih investicijskih projektov ter rast razpoložljivega dohodka in potrošnje gospodinjstva. Fiskalni svet je govoril, da hodimo po robu. Bojim se, da je ta rebalans tisti korak naprej. Ljudje z večjim odhodkom več trošijo, kar pomeni več DDV in več trošarin. Torej vsak evro, ki ga vložimo, v človeka, ne pa v žepe dividend, se povrne.

Četrta stvar je pa pogled naprej. Danes imam občutek, da povečujemo porabo, toda hkrati si vlada z nekaterimi ukrepi zmanjšuje prihodke za prihodnja leta. Samo pri trošarinah za dizel, bencin, kurilno olje govorimo o približno 250 milijonov evrov manj prihodka. V gradivu so navedene tudi ocene od 600 milijonov letnega izpada za Zpiz in ZZZS, približno 150 milijonov manj prispevkov zaradi socialne kapice ter še 75 do sto milijonov manj zaradi nižjega DDV na hrano in energente, seveda v teh nizkih DDV, ki se ne bodo prelili v končne cene, prebivalstvo ne bo imelo prav ničesar. Zato je naše opozorilo zelo preprosto. Danes imamo več prihodkov zaradi gospodarske rasti, ne ustvarjamo si sami prihodkovne luknje za jutri. Kajti zelo hitro lahko pridemo do položaja, da bo ista politika ponovno rekla, sedaj pa denarja ni, potrebno bo varčevati. Ne sprejemamo zgodbe o opustošenju javnih blagajn, ne sprejemamo zgodbe, kjer iz nekega sklada, kjer bi naj pobirali recimo temu dividende, jemljemo vse, kar te dividende prinaša. Denar je, vprašanje je, kam ga usmerjamo. In ta rebalans kaže, da vlada velik del dodatnega prostora namenja povečanju obrambnih izdatkov, medtem ko si hkrati z nekaterimi ukrepi krepko zmanjšuje prihodke za prihodnost, V kolikor bo sprejet interventni zakon, bi rekli: bog nam pomagaj. Hvala.

Najlepša hvala.

Naslednji je gospod Klemen Boštjančič s poslansko skupino Svoboda.

Spoštovani predsednik, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi.

Stališče Poslanske skupine Gibanja Svoboda povem takoj na začetku, da ne bo kakršnihkoli nesporazumov: sprejemu predloga rebalansa proračuna za leto 2026 nasprotujemo in ga ne bomo podprli. Povedal bom pet stvari: zakaj ta rebalans ni zasluga te vlade, zakaj v njem ni nobenega ukrepa, s čim je v resnici zaprt, kaj pomeni za zdravstvo in kaj pomeni 300 milijonov za orožje v zadnjih treh mesecih letošnjega leta.

Prvič, ta rast ni vaša. Slovensko gospodarstvo je v prvi polovici leta 2026 raslo najhitreje v Evropski uniji. V drugem četrtletju je bruto domači proizvod med letno zrastel za 5 odstotkov. In to ni naša ocena, to je podatek statističnega urada. In zdaj povejmo, čigav rezultat to je. Ta rast je nastala v prvem polletju, vlada Janeza Janše je mandat nastopila junija. Rast prvega polletja torej ne more biti posledica ukrepov vaše vlade. Teh takrat ni bilo in, kot bomo videli, jih ni niti v tem rebalansu. Rekordna rast ima neposredno proračunsko posledico: prihodki se zvišujejo za 980 milijonov evrov, od tega davčni za 568 milijonov. Toliko o tem, ko je minister govoril, da višji prihodki niso rezultat višjih davkov - višjih prilivov davčnih so, ja. In zdaj tisto, kar je treba povedati počasi: kljub najvišji rasti v Evropski uniji, kljub skoraj milijardo evrov višjim prihodkom bo primanjkljaj letos višji kot lani, z 2,4 bruto domačega proizvoda na 2,9 odstotka. To je približno pol milijarde evrov več kot v letu 2025. In naj ponovim, ker si to zasluži: v letu z najvišjo rastjo v Evropski uniji in z rekordnimi prihodki načrtujete višji primanjkljaj kot lani. Spoštovane kolegice in kolegi iz koalicije, štiri leta smo poslušali vaše govore o tem, da je primanjkljaj v času debelih krav previsok, da se v konjunkturi varčuje, da se rezerve delajo takrat, ko gre dobro, ne takrat, ko je hudo. Danes so debele krave tukaj in primanjkljaj je višji kot lani. Vi pa ta rebalans podpirate brez ene same pripombe. No, ni čisto res, izgovarjate se pravzaprav na prejšnjo vlado. Torej za gospodarsko rast, ki mimogrede zelo hitro narašča že od sredine lanskega leta, ste zaslužni vi, za rebalans, ki ga predlaga ta vlada in ga bo potrdila sedanja koalicija, torej za rekordni primanjkljaj smo pa odgovorni mi. Mislim, brezsramno se hvalite s tujimi zaslugami. Ne samo z gospodarsko rastjo, tudi z NOO-jem, ker se spomnim kako je minister povedal, kako katastrofalno stanje je konec junija in potem je čudežno čez poletje bilo vse rešeno. Torej verjamem, da pojoča travica pri vas nikoli ne bi zaigrala, že zdavnaj bi ovenela. In ne pričakujem, da boste danes glasovali drugače, pričakujem pa, da boste vsem tem se vsaj malo zazrli v ogledalo.

Drugič, v tem rebalansu ni niti enega varčevalnega ukrepa. Pogledal sem celotno gradivo, splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov in obrazložitve in v njem ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene same racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo. Edina omemba ukrepov je v predložitvi predlagatelja, kjer piše, da so ukrepi za ponovno uravnoteženje proračuna, da se pripravljajo, citiram, za prihodnji dve leti. Napovedani so, predloženi niso. Državna sekretarka je pred dvema tednoma na seji Komisije za nadzor javnih financ povedala, da Ministrstvo ima že kar seznam ukrepov. Če ta seznam obstaja, ga Državni zbor, Državni zbor lahko vidi danes, če ga danes ne moremo videti, potem ne verjamem,

da obstaja. Pri ministrstvu, ki je štiri mesece govorilo o nujnosti konsolidacije, je to težko razumeti drugače kot preložitev. In prosim, da mi kdo iz koalicije danes navede en sam varčevalni ukrep iz tega rebalansa, postavko in znesek vsaj enega. Tretjič, ta rebalans ni zaprt z ukrepi, ampak s skladi. Če ukrepov ni, s čim je potem rebalans zaprt. Z enkratnimi viri in s proračunskimi skladi. Rebalans znižuje transfer v pokojninsko blagajno za 214 milijonov in pol, nadomesti ga s 176 milijoni iz sklada, za katerega se vrsto let steka 10 odstotkov kupnin od državnega premoženja z zakonskim namenom financiranja pokojnin prihodnjih generacij. Stanje tega sklada je 176,8 milijona, govorimo torej o izpraznitvi do zadnjega evra. Brez tega manevra bi primanjkljaj znašal približno 3,1 odstotka, naslovna številka 2,9 od 2,9 odstotka torej ni rezultat konsolidacije, je rezultat te ene operacije in tu je podrobnost, ki jo je povedala državna sekretarka sama, citiram: "Na ZPIZ ni primanjkljaja, pričakuje se, da bo prispevkov dovolj, da primanjkljaja ne bi bilo." Če pokojninska blagajna primanjkljaja nima, potem za porabo demografske rezerve ni pokojninskega razloga. Ostane razlog, ki ga je prav tako navedla državna sekretarka sama, zapiranje letošnjega proračuna. In ni šlo samo za ta sklad, citiram: "Za zapiranje letošnjega rebalansa smo močno pojačali tudi porabo sredstev ostalih proračunskih skladov, se pravi podnebnega, vodnega in vseh ostalih", in naprej, "kar precejšen del teh sredstev se je prebarval z integralnih v tista namenska." Prebarval, to ni moja beseda. Kaj to pomeni, je preprosto izdatek, ki bi ga sicer plačali iz integralnih sredstev, se zdaj plača iz sklada. Projekt je isti, plačilo je isto, spremeni se samo vir in rebalans se izide. In da ne bo nesporazuma, porabi skladov ne nasprotujemo, nasprotujemo pa temu, da se porabljajo za namene, za katere niso bili ustanovljeni, sklad za vode je za vode, podnebni sklad je za podnebne ukrepe, demografska rezerva je za pokojnine prihodnjih generacij. In to je bistvo. Tako zaprt rebalans je zaprt enkrat prihodnje leto teh virov ne bo.

Četrtič, zakon se prilagaja proračunu in ne obratno. Veljavni zakon določa, da se Zavod za zdravstveno zavarovanje, da se za Zavod za zdravstveno zavarovanje letos zagotovi do 520 milijonov evrov. In to višino je določil ta Državni zbor za amandmaji lani novembra, ta rebalans predvideva 420 milijonov. Govorimo o bolnišničnih zdravilih, presejalnih programih, transplantacijah, dializah, cepivih in nujni medicinski pomoči. Predlagatelj razliko rešuje tako, da bo zakonsko obveznost znižal na raven proračuna, vrstni red je obrnjen. Namesto, da bi se proračun prilagodil zakonu, se zakon prilagaja proračunu. in to po naši oceni ni zgolj zdravstveno vprašanje, to je vprašanje razmerja med zakonodajno in izvršilno oblastjo.

Petič. 300 milijonov za orožje v treh mesecih, brez pojasnila. Daleč največ dodatnih sredstev med vsemi ministrstvi prejme ministrstvo za obrambo, 296 milijonov evrov, od tega 93 odstotkov Generalštabov. Vlada bo torej v zadnjih treh mesecih leta za orožje in opremo porabila dodatnih 300 milijonov evrov. Povejmo takoj, kaj ni sporno: zavezam Republike Slovenije v okviru zavezništva ne nasprotujemo, sam sem kot minister za finance zanje glasoval. Sporno ni ali sporno je, kako in zakaj. Kljub večkratnim pozivom opozicijskih poslancev do danes nismo dobili niti seznama nabav, niti šifer, šifer, projektov, niti faz javnega naročanja, niti dinamike plačil do konca leta. Vlada od Državnega zbora zahteva 300 milijonov evrov in ne pove, zakaj. In povejmo, kaj to pomeni v praksi. Nabava, pri kateri je edini cilj, da se sredstva do konca leta porabijo in ki teče pod časovnim pritiskom treh mesecev, ne more biti niti učinkovita niti racionalna. Pod časovnim pritiskom

se ne pogajaš o ceni, pogajaš se v roku dobave. In ker odgovorov ni, lahko o tem, kaj bomo kupili in po kakšnih cenah, zgolj ugibamo. Da ne bo videti, kot da govorim na pamet. Poglejmo, kaj pove sam rebalans. Na ravni celotnega proračuna se konto nakup opreme zvišuje za 188 milijonov evrov, konto novogradnje in rekonstrukcije pa znižuje za 167 milijonov. Denar se deli iz gradenj v nakup opreme. To ni interpretacija, to je proračunska tabela. Slišimo tudi, da se je prejšnja vlada zavezala k trem oziroma petim odstotkom bruto domačega proizvoda in da ta rebalans zgolj izpolnjuje to zavezo. Povejmo torej, kakšna je ta zaveza v resnici. Haaški okvir ni 5 odstotkov za orožje, sestavljen je iz dveh stebrov: jedrnih obrambnih izdatkov in naložb v obrambi s sorodno infrastrukturo, zaščito kritične infrastrukture, kibernetsko varnost, civilno pripravljenost in obrambno industrijo. Drugi steber ni naša iznajdba, zapisano v deklaraciji, ki so jo podpisale vse zaveznice. Prejšnja vlada se je borila prav za to, da gre pretežni del zvišanja v ta drugi steber, v projekte dvojne rabe, v železnice in ceste. V zdravstvene investicije, v raziskave in razvoj. To stališče sem najmanj petkrat zastopal na sestankih Ecofina, da kot država ne bomo slepo sledili številki samo za to, da jo dosežemo in vedno požel razumevanje kolegov finančnih ministrov. In v tem je razlika med nami in vami. Mi smo hoteli, da denar za varnost hkrati gradi železnice, bolnišnice in znanje, vi ste se pa odločili za nakupe, ki jih ne znate pojasniti v treh mesecih. In še podatek, ki naj ostane zapisan v magnetogramu. V istem finančnem načrtu Ministrstva za obrambo, kjer se za obrazložitev dodaja 296 milijonov evrov se transferji vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja znižujejo za 4,9 milijona evrov. In še dvoje na kratko. Prihodkovna projekcija. Predlagatelj sam navaja, da so prihodki v prvem polletju dosegli 49,7 odstotka načrta. Za dosego načrta bi jih bilo treba v drugem polletju zbrati 13,9 odstotka več kot v prvem. Ob tem načrtujete v drugem polletju nižji primanjkljaj kot v prvem, in to v poletju v katero nalagate obrambne izdatke, okrevanje in zimski regres. Zato ocenjujem, da načrtovani primanjkljaj ne bo dosežen, razen če načrtovanih investicij ne boste izvedli, investicij. Rezerva, splošna proračunska rezervacija je iz petih milijonov znižana na nič za zadnje tri mesece leta, v katerem je 22. novembra možen referendum z znatnimi proračunskimi posledicami, ki v rebalansu seveda niso upoštevane z nobenim zneskom. In proračun brez rezerve v takih razmerah ni preudarna odločitev.

Povzamem pet stvari in vsako ponavljam namenoma. Ta rast ni vaša, nastala je v prvem polletju, vi ste nastopili junija. In kljub najvišji rasti v Evropski uniji in rekordnim prihodkom bo primanjkljaj višji kot lani. V tem rebalansu ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene racionalizacije, niti enega nastavka za reformo. Ta rebalans ni zaprt z ukrepi, ampak s skladi in tako zaprt rebalans je zaprt enkrat. Demografsko rezervo za pokojnine prihodnjih generacij ste izpraznili do zadnjega evra. Zakon se prilagaja proračunu in ne obratno. Zdravstvena blagajna dobi sto milijonov manj, kot jih je namenil ta Državni zbor in 300 milijonov za orožje v 3 mesecih brez pojasnila zakaj.

Poslanska skupina Gibanja Svoboda sprejemu predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 nasprotuje. Ne zato, ker bi nasprotovali izplačilu plač, zimskega regresa in socialnih transferjev. Ti so obveznost države in bi jih zagotovili tudi mi. Nasprotujemo zato, ker je ta rebalans te obveznosti pokril z enkratnimi viri, ki jih naslednje leto ne bo, ker je za to izpraznil sklad za pokojnine prihodnjih generacij in ker ne vsebuje niti enega ukrepa, ki bi leto 2027 naredil lažje. Kaj bi moralo biti drugače? Povem konkretno, sredstva za zdravstvo na ravni zakonske obveznosti, odstop od porabe demografske rezerve, ponovna vzpostavitev proračunske rezervacije, nabavni načrt za obrambna sredstva in ukrepi za uravnoteženje javnih financ o proračunih za leto 2027 in 2028. V tej smeri je

vložen tudi del amandmajev. Odgovornost ni v tem, da se številka doseže letos, odgovornost je v tem, da je dosegljiva tudi prihodnje leto.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Boštjančič.

Naslednji je gospod Rado Gladek, Poslanska skupina SDS.