Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 26. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 26. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 15. septembra 2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 68. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 82 poslank in poslancev, proti ni bil nihče.

Ugotavljam, da je dnevni red 26. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo zahteve skupine poslank in poslancev, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZSOKOK) obravnava po nujnem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 17. seji 24. avgusta 2026 sklenil, da se Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Prehajamo na obravnavo te zahteve. Besedo dajem predstavnici vlagatelja zahteve Luciji Tacer Perlin za predstavitev zahteve, izvolite besedo.

Hvala lepa, podpredsednica. Spoštovani.

Danes bomo odločali o tem, ali je zakon, ki posega v organizacijo tožilstva, policije, sodstva in celo pravila kazenskega postopka, primeren za nujni zakonodajni postopek. V Sloveniji imamo širši problem z zlorabo nujnega zakonodajnega postopka. Tudi v naši vladi smo ga kdaj uporabili, ko to ni bilo primerno, tukaj moramo imeti zdravo mero samokritičnosti. Ne glede na to pa je predvsem predlagatelj, Ministrstvo za pravosodje, praviloma zagovarjal načelo, da se zakoni, kadar zares niso nujni, obravnavajo po rednem postopku, ki omogoča dovolj časa za razpravo, vključevanje stroke in odpravljanje morebitnih napak. Pri zakonu o Skoku pa sploh ne gre več za vprašanje interpretacij, kaj je nujno in kaj ne. Gre za ravnanja, ravnanja s katerimi je trenutna Vlada sama pokazala, da ne gre za nujno situacijo. In prav zato je ob ponovnem odločanju edino smiselno,

da se zahteva po nujnem postopku zavrne, in da zakon svojo pot nadaljuje po rednem zakonodajnem postopku. Po navadi, ko rečemo, da je nekaj nujno, mislimo, da se bo to obravnavalo kmalu, v nekaj dneh, morda v tednu dni, a v novi vladi se očitno lahko nujne stvari obravnavajo več kot en mesec po tem, ko so bile vložene v Državni zbor. Poglejmo časovnico. Zakon je bil vložen 17. julija. Kolegij predsednika Državnega zbora je odločal 24. avgusta, več kot en mesec kasneje. Očitno je kljub nujni situaciji še dovolj časa za poletni dopust. Toda problem ni samo v času. Posledica nepotrebnega nujnega postopka je predvsem bistveno manj časa za strokovno razpravo, za premislek in za odpravljanje sistemskih napak. In zakaj je to pomembno, je zelo jasno pokazalo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je odprla vrsto ustavnopravnih in sistemskih vprašanj. Pri 33. členu je šla celo tako daleč, da je izrecno zapisala, da bi bilo potrebno spremembo modela kazenskega postopka jasno in celovito urediti s spremembo Zakona o kazenskem postopku. In prav tukaj pridemo do zelo zanimivega razvoja dogodkov. Ministrstvo za pravosodje za 23. september, to je naslednji teden, sklicuje večurni posvet stroke o prihodnosti kazenskega postopka. Iz vabila je razvidno, da želi v razpravo vključiti Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče, Tožilstvo, policijo in druge relevantne institucije. Razpravljali bodo prav o vprašanjih, ki so za učinkovit kazenski pregon bistvena. To je pravzaprav tisto, kar bi morali pri takih pomembnih spremembah početi. Aktualnost teh vprašanj kaže tudi nedavni primer Sadka Zovka. Višje sodišče je septembra potrdilo izločitev ključnih dokazov, pridobljenih v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov. Ta primer sam po sebi ne pove, kako mora biti ZKP spremenjen, jasno pa kaže, da vprašanja dokaznih standardov, prikritih preiskovalnih ukrepov in izločanje dokazov niso le akademska vprašanja, ampak odločilno vplivajo na najtežje kazenske postopke. Zato je pomembno vprašanje vrstnega reda reform. Najprej moramo temeljito strokovno in ustavno vzdržno urediti procesna pravila v zkp, nato pa na podlagi tega presoditi, kako mora biti organizirana specializirana obravnava korupcije in organiziranega kriminala. Pozdravljamo torej dejstvo, da je minister končno slišal naša opozorila in upošteval državotvoren nasvet opozicije. Pri urejanju kazenskega postopka, ki je temelj učinkovitega boja proti korupciji je sicer z zamudo, a vendarle slišal naše pozive. Upamo, da bo slišal tudi današnje opozorilo. Če želi biti zvest svojim izjavam, ki jih je kot kandidat na zaslišanju dal glede spoštovanja Ustave, spoštovanja stroke in pravne države, potem je pri zakonu o skoku čas za ročno zavoro. Predlog zakona prinaša politično podrejanje tožilstva. Povzročil bo nove zaostanke in resno ogrozil neodvisnost ter učinkovitost institucij, zadolženih za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Predvsem, Vlada je s svojimi ravnanji sama dokazala, da situacija ni nujna. Če več kot mesec dni po vložitvi zakona v Državni zbor šele obravnava zakon in še vedno obstaja čas za strokovni posvet, potem težko govorimo o okoliščinah, ki bi zahtevale nujni zakonodajni postopek. Zato bomo ponovno glasovali proti, da se lahko odvija redni postopek in javna razprava, ki je še kako potrebna.

Hvala.

Hvala.

Skladno z določbo desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o odločitvi Kolegija odloči brez razprave in obrazložitve glasu.

Prehajamo na odločanje. Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala EPA 188-X, se obravnava po nujnem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 48 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 31.

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo Državni zbor navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o štipendiranju, v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Štefanu Kušarju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes obravnavate v okviru te seje Predlog zakona o spremembah Zakona o štipendiranju, ki ga je matično delovno telo, se pravi Odbor za gospodarstvo, delo in šport na svoji seji že podprlo, skupaj s pripadajočim vladnim amandmajem, ki je odpravil določene pomisleke, izražene v mnenju Zakonodajno-pravne službe. Z zakonom odpravljamo pravno oviro, ki v zadnjih dveh letih po nepotrebnem otežuje dodeljevanje Zoisovih štipendij našim najbolj nadarjenim dijakom in študentom.

Naj na kratko ponovim v čem je težava veljavne ureditve. Novela iz leta 2023 je uvedla pogoj, da morajo biti vsa tekmovanja, na katerem dijak ali študent doseže izjemni dosežek, sofinancirana iz javnih sredstev. Pri selekcijskih in interesnih tekmovanjih celo iz javnih sredstev ministrstva, pristojnega za izobraževanje. S tem se je težišče presoje nadarjenosti in uspešnosti mladega človeka, ki se izobražuje, premaknilo na napačno mesto. Se pravi, iz znanja, raziskovanja in ustvarjalnosti mladega človeka na status in ravnanje organizatorja tekmovanja, torej na neko okoliščino, na katero tekmovalec sam po sebi nima nobenega vpliva in z njo niti pogosto ni seznanjen. Posledice so težko sprejemljive. Enako nadarjena mladostnika z enakim rezultatom na kvalitativno primerljivem tekmovanju sta lahko obravnavana povsem različno le zaradi načina financiranja tekmovanja. To je v neskladju z ustavno pravico do enakosti pred zakonom in posega v upravičena pričakovanja mladih. Rezultat je v tem trenutku 270 odprtih postopkov, od tega 170 upravnih in sto sodnih, pri čemer se je pripad pritožb povečal za 35 odstotkov v letu 2023 na podlagi prej omenjene spremembe novele ter 45 odstotkov v letu 2024. Torej, uvedba pogoja, da se lahko upošteva samo tekmovanja, ki so financirana iz javnih sredstev, ni prinesel večje preglednosti ali enakih možnosti, predvsem pa ne pravične obravnave. In za vsako od teh 270 odprtih zadev stoji mlad človek, ki namesto odgovora čaka v negotovosti. Predlagana rešitev je preprosta in ciljna: črtamo pogoje sofinanciranja iz javnih sredstev in Zoisovo štipendijo znova vežemo izključno na kakovost samega dosežka po vseh ostalih merilih in kriterijih, ki tudi sedaj veljajo po zakonu ali pravilniku o sofinanciranju iz Zoisovih štipendij. Hkrati izenačimo obravnavo domačih in mednarodnih tekmovanj. Predlog dopolnjuje tudi amandma k 3. členu, ki natančneje ureja prehodni režim, in sicer odprti še nepravnomočni upravni in sodni postopki se dokončajo po spremenjenem prvem odstavku 24. člena zakona. Se pravi v postopkih za šolsko leto oziroma študijsko leto 2026/27 in vsa prejšnja leta, ki še niso pravnomočno končani pa se kot izjemni dosežek upošteva tudi dosežek, dosežen na državni stopnji selekcijskega ali interesnega tekmovanja, če je bilo to v veljavnem javnem razpisu določeno kot ustrezno in pri tem se točke določijo po lestvici, ki veljajo za tisto šolsko oziroma študijsko leto.

Dovolite, da se odzovem tudi na osrednji pomislek iz razprave na odboru in pa na Komisiji Državnega sveta in sicer, ki so jo izrazili tudi deležniki, se pravi Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije, in sicer, da se s črtanjem pogoja javnega financiranja odpravljajo merila, po katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je tekmovanje kakovostno. Ta trditev preprosto ne drži. Zakon o štipendiranju in pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij skupaj vsebujeta več kot 25 različnih meril in kriterijev, po katerih se presoja, katero tekmovanje sploh šteje za izjemni dosežek in koliko točk prejme sam vlagatelj. Naj naštejem le nekatere.

Tekmovanje mora imeti javno objavljen akt organizatorja, zlata in srebrna priznanja lahko prejme največ 60 odstotkov tekmovalcev, tekmovanje mora biti organizirano v vsaj dveh stopnjah, se pravi, uvrstitev na državno raven je mogoča le na podlagi rezultata na predhodni stopnji, tekmovanje mora biti ustaljeno, večletno izvajanje, mednarodno tekmovanje mora izpolniti še dodatne pogoje glede števila sodelujočih držav in strokovne komisije. In k temu pridejo večstopenjsko točkovanje dosežkov in merila razvrščanja vlog. Vsa ta merila ostajajo tudi po spremembi zakona v veljavi. Odpade natanko eno in edino, in sicer tisto, na katero tekmovalec nima vpliva: pogoj javnega sofinanciranja. Kakovost tekmovanja torej najprej presojamo, in to po jasnih vsebinskih merilih. / znak za konec razprave/ Ali lahko dokončam, ali imam omejitev časa?

Potem dovolite samo, da še v dveh stavkih zaključim. Interesna tekmovanja, čeprav jih v zakonu po novem ne bo več izrecno naštetih, bodo še vedno ostala v pravilniku in jih bomo upoštevali. V 15-dnevnem roku bomo na obeh ministrstvih, se pravi našem in za izobraževanje, sprejeli pravilnik. Finančnih posledic ni. Tako da spoštovane poslanke in poslanci, mi menimo, da s tem zakonom popravljamo krivico do naših najboljših dijakov in študentov, razbremenjujemo javno upravo in pravosodje ter jasno sporočamo, da v Sloveniji nagrajujemo znanje in trud, ne pa administrativnih naključij.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Predlog zakona pa je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo, delo in šport.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo njegovemu predsedniku Robertu Potniku. Izvolite besedo.

Robert Potnik (PS Demokrati.): Spoštovana predsedujoča, spoštovani državni sekretar, spoštovane poslanke in poslanci, cenjene gospe in gospodje.

Odbor za gospodarstvo, delo in šport je na svoji 6. nujni seji 17. septembra 2026 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o štipendiranju, EPA 233-X, ki se obravnava po skrajšanem postopku.

V poslovniškem roku je Poslanska skupina Svoboda vložila amandma k 1., 2., 3. in 4. členu. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati pa so vložili amandma k 3. členu.

V razpravi so bila predstavljena različna stališča glede predlaganih sprememb, predvsem glede načina izbora in vrednotenja tekmovanj, ki se upoštevajo pri pridobivanju Zoisovih štipendij. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je opozoril predvsem na vprašanje kriterijev in diskreditacije ministrstva pri izboru tekmovanj. Predstavnik Državnega sveta je predstavil pomisleke glede pravne varnosti in primerljivosti med posameznimi tekmovanji. Predstavnika Dijaške organizacije Slovenije in Študentske organizacije Slovenije pa sta predlagane spremembe pozdravila, saj odpravljajo pogoj javnega financiranja tekmovanj, hkrati pa poudarila potrebo po jasnih in transparentnih merilih. V poslanski razpravi so bila na eni strani izražena opozorila glede pravne varnosti in jasnosti prihodnjih meril, na drugi strani pa je bilo poudarjeno, da predlog odpravlja administrativno oviro, zaradi katere so bili lahko mladi pri pridobivanju Zoisovih štipendij odvisni od načina financiranja posameznega tekmovanja in ne zgolj od svojih dosežkov. Državni sekretar je pojasnil, da je namen spremembe presoje upravičenosti do Zoisove štipendije bolj usmeriti v dejanske dosežke posameznika. Poudaril je tudi, da bodo tekmovanja, ki bodo uspešni na razpisu za sofinanciranje, še naprej vključena na seznam tekmovanj za uveljavljanje Zoisove štipendije.

Odbor je sprejel amandma poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati k 3. členu. Amandma Poslanske skupine Svoboda k 1. členu ni bil sprejet, njihovi amandmaji k 2., 3. in 4. členu pa so postali brezpredmetni. Odbor je nato v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejeti amandma je bilo pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del poročila odbora.

Najlepša hvala.

Hvala tudi vam.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima najprej Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja in Dejan Zakrajšek, izvolite besedo.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav, državni sekretar, poslanke in poslanci!

V Poslanski skupini Demokrati. Anžeta Logarja podpiramo predlagano novelo Zakona o štipendiranju, ker v središče postavlja nadarjenega mladega človeka, njegovo znanje in njegove dosežke.

Z njo ustvarjamo širše možnosti, da Slovenija prepozna odličnost svojih dijakov in študentov ter jih podpre pri nadaljnjem razvoju. Žiga Zois, po katerem štipendija nosi ime, je bil človek širine, znanja in vizije, verjel je v napredek in v mlade ume, ki si drznejo razmišljati z lastno glavo. Pridobitev Zoisove štipendije ni zgolj finančna spodbuda, je rezultat trdega dela, radovednosti in vztrajnosti, je potrditev, da je trud opazen, da se vsaka ura učenja obrestuje. Se biti med najboljšimi zahteva odpovedovanje. V preteklosti so se nekateri dijaki in študentje pri pridobivanju Zoisove štipendije srečevali z omejitvami zaradi načina financiranja tekmovanj, na katerega sami niso imeli vpliva. Sodišča so v več postopkih ugotovila, da je ministrstvo s pravilnikom ta pogoj določilo strožje, kot je dopuščal zakon. Tako so morali nekateri mladi kljub izjemnim dosežkom priznanje svojih pravic uveljavljati po sodni poti. Mladi so prihodnost Slovenije, njihovo znanje in ustvarjalnost pa bosta pomembno oblikovala razvoj naše države. Podpora mladim je zato ena najpomembnejših naložb, naložb naše države. S štipendijami jim pomagamo, da svoje sposobnosti razvijejo v znanje in dosežke, s katerimi bodo lahko prispevali k boljši prihodnosti vseh nas. Tako jim izkazujemo zaupanje in jih spodbujamo, da uresničijo svoje ambicije. Kot je pojasnil državni sekretar, predlog omogoča, da se pri vrednotenju dosežkov upoštevajo tudi tekmovanja, ki izpolnjujejo vsebinske pogoje, čeprav niso javno sofinancirana. S tem širimo možnosti za prepoznavanje znanja in ustvarjamo prostor tudi za področja, ki se hitro razvijajo ter prinašajo nove oblike tekmovanj. Želimo, da sistem štipendiranja takšnemu razvoju sledi, da zna prepoznati kakovosten dosežek in mlademu človeku pomagati pri naslednjem koraku. Tako spodbujamo ambicioznost, radovednost in pripravljenost, da svoje sposobnosti razvija še naprej. To je posebej pomembno v času, ko imajo mladi vse več priložnosti za sodelovanje v mednarodnem okolju. Njihovi uspehi so priznanje njim samim, njihovim mentorjem in šolam ter hkrati dobra predstavitev Slovenije. Pomembno nam je, da sta tudi predstavnika Dijaške in Študentske organizacije Slovenije v predlaganih spremembah prepoznala korak v pravo smer, k ustreznejšemu vrednotenju znanja, nadarjenosti in dosežkov mladih. V Demokratih Anžeta Logarja verjamemo v sposobnosti naših mladih, želimo jim dati prostor za razvoj in priznanje za njihove uspehe. S podporo tej noveli podpiramo njihovo vedoželjnost, delo in pogum, da postanejo, da posežejo po najzahtevnejših ciljih. Naložba v nadarjene mlade je naložba v prihodnost Slovenije, saj so prav oni naše največje bogastvo. Vsak prepoznan talent je priložnost za posameznika in za Slovenijo in prav za to je vredno vlagati vanj.

Hvala.

Hvala.

Naslednje stališče bo predstavila Poslanska skupina Levica in zanjo doktor Asta Vrečko, izvolite.

Spoštovani poslanke in poslanci.

Pravila, po katerih se dosežki na državnih tekmovanjih upoštevajo pri dodeljevanju Zoisovih štipendij, se s tem zakonom spreminjajo. Želi se črtati pogoji javnega sofinanciranja tekmovanj, selekcijska tekmovanja pa prepustiti izbiri ministrstva brez jasno določenih meril, interesna tekmovanja pa brez obrazložitve izbrisati iz zakona. Takšna sprememba odpravlja pomembne varovalke kakovosti in enake dostopnosti. Javno financiranje ni zgolj način financiranja, ampak pomeni tudi, da je bilo tekmovanje preverjeno po javno določenih merilih, pri selekcijskih tekmovanjih zagotavlja tudi, da ni kotizacij ali obveznega nakupa gradiv, in da je število priznanj omejeno. Če se te varovalke odpravijo, se odpira trg. Plačljivih tekmovanj in priprav, na katerih bodo imeli prednost otroci premožnejših staršev.

In to je tisto, kar nas pri tem predlogu seveda najbolj skrbi. Organizatorji bodo lahko s podeljevanjem večjega števila priznanj privabljali tekmovalce, ta priznanja pa bodo nato določala v pridobitvi javne štipendije. Zoisova štipendija tako ne bo več odvisna samo od znanja in dosežkov, od truda dijaka ali pa še prej učenca, ampak predvsem od finančne zmožnosti družine.

To seveda ni prav. In ker država umika javna pravila in nadzor in se prostor prepušča zasebnim ponudnikom, plačljivim pripravam in kupni moči staršev. To je še en korak v privatizacijo javnih storitev, tistemu, kar mora biti namenjen vsem. Znanje se spreminja v blago, tekmovanje v posel, Zoisovo štipendijo pa v nagrado. Sama sem nekoč kot Zoisova štipendistka lažje hodila v srednjo šolo in potem tudi na fakulteto. Kot otrok, ki sem odraščala zgolj s sestro in z mamo, mi je Zoisova štipendija omogočala ravno to, da sem lažje študirala in pred tem hodila v srednjo šolo. In gotovo si takrat ne bi mogla privoščiti nobenih kotizacij, nobenih plačljivih tekmovanj in nobenega nakupa še dodatnega gradiva. In zato je Zoisova štipendija, ne samo, da omogoča seveda tistim nadarjenim, da lažje gredo čez šolanjem, ampak tudi tisti, ki da lahko, tudi tisti, ki ne zmorejo, starši jim omogočiti česa drugega, lahko do tega pridejo. In na ta način seveda je prav, da so te stvari javno regulirane in ni prav, da se ta vrata odpirajo, tudi če se majčkeno z eno špranjico, pa drugo, pa tretjo, da se odpirajo možnosti na ta način, da se komercializirajo tekmovanja, ki so pogoj za Zoisovo štipendijo. Seveda nič hudega, da pa ta druga tekmovanja obstajajo, mi samo govorimo o pogoju tega.

Če se spomnite, smo v prejšnji vladi ravno s predstavniki narodnih skupnosti spremenili potem pogoj, ki pa je bil pa resnično diskriminatoren takrat, da niso tekmovanja iz madžarskega in tudi italijanskega jezika bila pogoj za Zoisovo štipendijo in to ni bilo prav. In tudi takrat na Ministrstvo za kulturo in delo in družino sta to nemudoma spremenila. Ampak to gre za popolnoma drugo stvar, o kateri govorimo danes. In tukaj govorimo namreč o tem, da se neposredno prinaša lahko privatizacija in politizacija šolskih tekmovanj in zaradi tega mi v Levici takega zakona ne moremo podpreti. Zoisove štipendije morajo nadgrajevati znanje, izjemne dosežke, ne pa kupne moči staršev ali samovolje ministra. Ne želimo si, da tisti naši najbolj nadarjeni, katerim tudi slišimo od šolskega ministra sedanje aktualne vlade, in državne sekretarke,

jih je treba še spodbujati, ne moremo si želeti, da potem te so odvisni pa po drugi strani od tega, kar si njegovi starši ali pa njeni lahko privoščijo. Država je tista, ki določa pregledna merila kakovosti in pred začetkom šolskega leta objavi seznam tekmovanj, ki štejejo za pridobitev Zoisove štipendije. Pravila morajo biti vnaprej znana, enaka za vse in obleketavana tako, da imajo otroci dostop do štipendij ne glede na socialni položaj svojih družin. Hvala lepa.

Hvala.

Naslednja je na vrsti Poslanska skupina Resni.ca in Katja Kokot zanjo, izvolite.