Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 26. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 26. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 15. septembra2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 68. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 82 poslank in poslancev, proti ni bil nihče.

Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 26. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Zahteve skupine poslank in poslancev, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZSOKOK) obravnava po nujnem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 17. seji 24. avgusta 2026 sklenil, da se Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Prehajamo na obravnavo te zahteve. Besedo dajem predstavnici vlagatelja zahteve Luciji Tacer Perlin za predstavitev zahteve.

Izvolite besedo.

13.54

Lucija Tacer Perlin (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica.

Spoštovani!

Danes bomo odločali o tem, ali je zakon, ki posega v organizacijo tožilstva, policije, sodstva in celo pravila kazenskega postopka, primeren za nujni zakonodajni postopek.

V Sloveniji imamo širši problem z zlorabo nujnega zakonodajnega postopka. Tudi v naši vladi smo ga kdaj uporabili, ko to ni bilo primerno, tukaj moramo imeti zdravo mero samokritičnosti. Ne glede na to pa je predvsem predlagatelj, Ministrstvo za pravosodje, praviloma zagovarjal načelo, da se zakoni, kadar zares niso nujni, obravnavajo po rednem postopku, ki omogoča dovolj časa za razpravo, vključevanje stroke in odpravljanje morebitnih napak. Pri zakonu o SKOK pa sploh ne gre več za vprašanje interpretacij, kaj je nujno in kaj ne. Gre za ravnanja. Ravnanja, s katerimi je trenutna vlada sama pokazala, da ne gre za nujno situacijo. In prav zato je ob ponovnem odločanju edino smiselno, da se zahteva po nujnem postopku zavrne in da zakon svojo pot nadaljuje po rednem zakonodajnem postopku.

Ponavadi, ko rečemo, da je nekaj nujno, mislimo, da se bo to obravnavalo kmalu, v nekaj dneh, morda v tednu dni, a v novi vladi se očitno lahko nujne stvari obravnavajo več kot en mesec po tem, ko so bile vložene v Državni zbor. Poglejmo časovnico. Zakon je bil vložen 17. julija. Kolegij predsednika Državnega zbora je odločal 24. avgusta, več kot en mesec kasneje. Očitno je kljub nujni situaciji še dovolj časa za poletni dopust. Toda problem ni samo v času. Posledica nepotrebnega nujnega postopka je predvsem bistveno manj časa za strokovno razpravo, za premislek in za odpravljanje sistemskih napak.

In zakaj je to pomembno, je zelo jasno pokazalo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je odprla vrsto ustavnopravnih in sistemskih vprašanj. Pri 33. členu je šla celo tako daleč, da je izrecno zapisala, da bi bilo potrebno spremembo modela kazenskega postopka jasno in celovito urediti s spremembo Zakona o kazenskem postopku.

In prav tukaj pridemo do zelo zanimivega razvoja dogodkov. Ministrstvo za pravosodje za 23. september, to je naslednji teden, sklicuje večurni posvet stroke o prihodnosti kazenskega postopka. Iz vabila je razvidno, da želi v razpravo vključiti Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče, Tožilstvo, Policijo in druge relevantne institucije. Razpravljali bodo prav o vprašanjih, ki so za učinkovit kazenski pregon bistvena. To je pravzaprav tisto, kar bi morali pri takih pomembnih spremembah početi.

Aktualnost teh vprašanj kaže tudi nedavni primer Sadka Zovka. Višje sodišče je septembra potrdilo izločitev ključnih dokazov, pridobljenih v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov. Ta primer sam po sebi ne pove, kako mora biti ZKP spremenjen, jasno pa kaže, da vprašanja dokaznih standardov, prikritih preiskovalnih ukrepov in izločanje dokazov niso le akademska vprašanja, ampak odločilno vplivajo na najtežje kazenske postopke. Zato je pomembno vprašanje vrstnega reda reform. Najprej moramo temeljito strokovno in ustavno vzdržno urediti procesna pravila v ZKP, nato pa na podlagi tega presoditi, kako mora biti organizirana specializirana obravnava korupcije in organiziranega kriminala.

Pozdravljamo torej dejstvo, da je minister končno slišal naša opozorila in upošteval državotvoren nasvet opozicije. Pri urejanju kazenskega postopka, ki je temelj učinkovitega boja proti korupciji, je sicer z zamudo, a vendarle slišal naše pozive. Upamo, da bo slišal tudi današnje opozorilo. Če želi biti zvest svojim izjavam, ki jih je kot kandidat na zaslišanju dal glede spoštovanja ustave, spoštovanja stroke in pravne države, potem je pri zakonu o SKOK čas za ročno zavoro.

Predlog zakona prinaša politično podrejanje tožilstva. Povzročil bo nove zaostanke in resno ogrozil neodvisnost ter učinkovitost institucij, zadolženih za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Predvsem vlada je s svojimi ravnanji sama dokazala, da situacija ni nujna. Če več kot mesec dni po vložitvi zakona v Državni zbor šele obravnava zakon in še vedno obstaja čas za strokovni posvet, potem težko govorimo o okoliščinah, ki bi zahtevale nujni zakonodajni postopek.

Zato bomo ponovno glasovali proti, da se lahko odvija redni postopek in javna razprava, ki je še kako potrebna.

Hvala.

Hvala.

Skladno z določbo desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o odločitvi kolegija odloči brez razprave in obrazložitve glasu.

Prehajamo na odločanje.

Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, EPA 188-X, se obravnava po nujnem postopku.

Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 48 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 31.

Za je glasovalo 48.) (Prosti 31.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo državni zbor navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o štipendiranju v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku vlade, gospodu Štefanu Kušarju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

Izvolite.

14.01

Štefan Kušar (državni sekretar, pristojen za področje dela): Spoštovana gospa predsednica, predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes obravnavate v okviru te seje Predlog zakona o spremembah Zakona o štipendiranju, ki ga je matično delovno telo, se pravi Odbor za gospodarstvo, delo in šport, na svoji seji že podprlo, skupaj s pripadajočim vladnim amandmajem, ki je odpravil določene pomisleke, izražene v mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Z zakonom odpravljamo upravno oviro, ki v zadnjih dveh letih po nepotrebnem otežuje dodeljevanje Zoisovih štipendij našim najbolj nadarjenim dijakom in študentom.

Naj na kratko ponovim v čem je težava veljavne ureditve. Novela iz leta 2023 je uvedla pogoj, da morajo biti vsa tekmovanja, na katerem dijak ali študent doseže izjemni dosežek, sofinancirana iz javnih sredstev, pri selekcijskih in interesnih tekmovanjih celo iz javnih sredstev ministrstva, pristojnega za izobraževanje. S tem se je težišče presoje nadarjenosti in uspešnosti mladega človeka, ki se izobražuje, premaknilo na napačno mesto. Se pravi, iz znanja, raziskovanja in ustvarjalnosti mladega človeka na status in ravnanje organizatorja tekmovanja, torej na neko okoliščino, na katero tekmovalec sam po sebi nima nobenega vpliva in z njo niti pogosto ni seznanjen. Posledice so težko sprejemljive. Enako nadarjena mladostnika z enakim rezultatom na kvalitativno primerljivem tekmovanju sta lahko obravnavana povsem različno le zaradi načina financiranja tekmovanja. To je v neskladju z ustavno pravico do enakosti pred zakonom in posega v upravičena pričakovanja mladih.

Rezultat je v tem trenutku 270 odprtih postopkov, od tega 170 upravnih in sto sodnih, pri čemer se je pripad pritožb povečal za 35 % v letu 2023 na podlagi prej omenjene spremembe novele ter 45 % v letu 2024. Torej uvedba pogoja, da se lahko upošteva samo tekmovanja, ki so financirana iz javnih sredstev, ni prinesla večje preglednosti ali enakih možnosti, predvsem pa ne pravične obravnave. In za vsako od teh 270 odprtih zadev stoji mlad človek, ki namesto odgovora čaka v negotovosti.

Predlagana rešitev je preprosta in ciljna: črtamo pogoje sofinanciranja iz javnih sredstev in Zoisovo štipendijo znova vežemo izključno na kakovost samega dosežka po vseh ostalih merilih in kriterijih, ki tudi sedaj veljajo po zakonu ali pravilniku o sofinanciranju iz Zoisovih štipendij.

Hkrati izenačimo obravnavo domačih in mednarodnih tekmovanj.

Predlog dopolnjuje tudi amandma k 3. členu, ki natančneje ureja prehodni režim, in sicer odprti še nepravnomočni upravni in sodni postopki se dokončajo po spremenjenem prvem odstavku 24. člena zakona. Se pravi, v postopkih za šolsko leto oziroma študijsko leto 2026/27 in vsa prejšnja leta, ki še niso pravnomočno končani, pa se kot izjemni dosežek upošteva tudi dosežek, dosežen na državni stopnji selekcijskega ali interesnega tekmovanja, če je bilo to v veljavnem javnem razpisu določeno kot ustrezno, in pri tem se točke določijo po lestvici, ki veljajo za tisto šolsko oziroma študijsko leto.

Dovolite, da se odzovem tudi na osrednji pomislek iz razprave na odboru in pa na komisiji Državnega sveta, ki so jo izrazili tudi deležniki, se pravi Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije, in sicer da se s črtanjem pogoja javnega financiranja odpravljajo merila, po katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je tekmovanje kakovostno. Ta trditev preprosto ne drži. Zakon o štipendiranju in Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij skupaj vsebujeta več kot 25 različnih meril in kriterijev, po katerih se presoja, katero tekmovanje sploh šteje za izjemni dosežek in koliko točk prejme sam vlagatelj.

Naj naštejem le nekatere. Tekmovanje mora imeti javno objavljen akt organizatorja. Zlata in srebrna priznanja lahko prejme največ 60 % tekmovalcev. Tekmovanje mora biti organizirano v vsaj dveh stopnjah, se pravi, uvrstitev na državno raven je mogoča le na podlagi rezultata na predhodni stopnji. Tekmovanje mora biti ustaljeno, večletno izvajanje. Mednarodno tekmovanje mora izpolniti še dodatne pogoje glede števila sodelujočih držav in strokovne komisije. In k temu pridejo večstopenjsko točkovanje dosežkov in merila razvrščanja vlog. Vsa ta merila ostajajo tudi po spremembi zakona v veljavi.

Odpade natanko eno in edino, in sicer tisto, na katero tekmovalec nima vpliva: pogoj javnega sofinanciranja.

Kakovost tekmovanja torej najprej presojamo, in to po jasnih vsebinskih merilih. / znak za konec razprave/ Ali lahko dokončam ali imam omejitev časa?

Potem dovolite samo, da še v dveh stavkih zaključim. Interesna tekmovanja, čeprav jih v zakonu po novem ne bo več izrecno naštetih, bodo še vedno ostala v pravilniku in jih bomo upoštevali. V 15-dnevnem roku bomo na obeh ministrstvih, se pravi našem in za izobraževanje, sprejeli pravilnik. Finančnih posledic ni.

Tako da spoštovane poslanke in poslanci, mi menimo, da s tem zakonom popravljamo krivico do naših najboljših dijakov in študentov, razbremenjujemo javno upravo in pravosodje ter jasno sporočamo, da v Sloveniji nagrajujemo znanje in trud, ne pa administrativnih naključij.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Predlog zakona pa je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo, delo in šport. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo njegovemu predsedniku Robertu Potniku.

Izvolite besedo.

14.07

Robert Potnik (PS Demokrati.): Spoštovana predsedujoča, spoštovani državni sekretar, spoštovane poslanke in poslanci, cenjene gospe in gospodje!

Odbor za gospodarstvo, delo in šport je na svoji 6. nujni seji 17. septembra 2026 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o štipendiranju, EPA 233-X, ki se obravnava po skrajšanem postopku.

V poslovniškem roku je Poslanska skupina Svoboda vložila amandma k 1., 2., 3. in 4. členu. Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati. pa so vložili amandma k 3. členu.

V razpravi so bila predstavljena različna stališča glede predlaganih sprememb, predvsem glede načina izbora in vrednotenja tekmovanj, ki se upoštevajo pri pridobivanju Zoisovih štipendij. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je opozoril predvsem na vprašanje kriterijev in diskreditacije ministrstva pri izboru tekmovanj. Predstavnik Državnega sveta je predstavil pomisleke glede pravne varnosti in primerljivosti med posameznimi tekmovanji. Predstavnika Dijaške organizacije Slovenije in Študentske organizacije Slovenije pa sta predlagane spremembe pozdravila, saj odpravljajo pogoj javnega financiranja tekmovanj, hkrati pa poudarila potrebo po jasnih in transparentnih merilih.

V poslanski razpravi so bila na eni strani izražena opozorila glede pravne varnosti in jasnosti prihodnjih meril, na drugi strani pa je bilo poudarjeno, da predlog odpravlja administrativno oviro, zaradi katere so bili lahko mladi pri pridobivanju Zoisovih štipendij odvisni od načina financiranja posameznega tekmovanja in ne zgolj od svojih dosežkov. Državni sekretar je pojasnil, da je namen spremembe presoje upravičenosti do Zoisove štipendije bolj usmeriti v dejanske dosežke posameznika. Poudaril je tudi, da bodo tekmovanja, ki bodo uspešni na razpisu za sofinanciranje, še naprej vključena na seznam tekmovanj za uveljavljanje Zoisove štipendije.

Odbor je sprejel amandma poslanskih skupin SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati. k 3. členu. Amandma Poslanske skupine Svoboda k 1. členu ni bil sprejet, njihovi amandmaji k 2., 3. in 4. členu pa so postali brezpredmetni.

Odbor je nato v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel.

Glede na sprejeti amandma je bilo pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del poročila odbora.

Najlepša hvala.

Hvala tudi vam.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima najprej Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja in Dejan Zakrajšek.

Izvolite besedo.

14.10

Dejan Zakrajšek (PS Demokrati.): Hvala za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav, državni sekretar, poslanke in poslanci!

V Poslanski skupini Demokrati. Anžeta Logarja podpiramo predlagano novelo Zakona o štipendiranju, ker v središče postavlja nadarjenega mladega človeka, njegovo znanje in njegove dosežke. Z njo ustvarjamo širše možnosti, da Slovenija prepozna odličnost svojih dijakov in študentov ter jih podpre pri nadaljnjem razvoju.

Žiga Zois, po katerem štipendija nosi ime, je bil človek širine, znanja in vizije, verjel je v napredek in v mlade ume, ki si drznejo razmišljati z lastno glavo.

Pridobitev Zoisove štipendije ni zgolj finančna spodbuda, je rezultat trdega dela, radovednosti in vztrajnosti, je potrditev, da je trud opazen, da se vsaka ura učenja obrestuje, saj biti med najboljšimi zahteva odpovedovanje.

V preteklosti so se nekateri dijaki in študentje pri pridobivanju Zoisove štipendije srečevali z omejitvami zaradi načina financiranja tekmovanj, na katerega sami niso imeli vpliva. Sodišča so v več postopkih ugotovila, da je ministrstvo s pravilnikom ta pogoj določilo strožje, kot je dopuščal zakon. Tako so morali nekateri mladi kljub izjemnim dosežkom priznanje svojih pravic uveljavljati po sodni poti.

Mladi so prihodnost Slovenije, njihovo znanje in ustvarjalnost pa bosta pomembno oblikovala razvoj naše države. Podpora mladim je zato ena najpomembnejših naložb naše države. S štipendijami jim pomagamo, da svoje sposobnosti razvijejo v znanje in dosežke, s katerimi bodo lahko prispevali k boljši prihodnosti vseh nas. Tako jim izkazujemo zaupanje in jih spodbujamo, da uresničijo svoje ambicije.

Kot je pojasnil državni sekretar, predlog omogoča, da se pri vrednotenju dosežkov upoštevajo tudi tekmovanja, ki izpolnjujejo vsebinske pogoje, čeprav niso javno sofinancirana. S tem širimo možnosti za prepoznavanje znanja in ustvarjamo prostor tudi za področja, ki se hitro razvijajo ter prinašajo nove oblike tekmovanj.

Želimo, da sistem štipendiranja takšnemu razvoju sledi, da zna prepoznati kakovosten dosežek in mlademu človeku pomagati pri naslednjem koraku. Tako spodbujamo ambicioznost, radovednost in pripravljenost, da svoje sposobnosti razvija še naprej. To je posebej pomembno v času, ko imajo mladi vse več priložnosti za sodelovanje v mednarodnem okolju. Njihovi uspehi so priznanje njim samim, njihovim mentorjem in šolam ter hkrati dobra predstavitev Slovenije.

Pomembno nam je, da sta tudi predstavnika Dijaške in Študentske organizacije Slovenije v predlaganih spremembah prepoznala korak v pravo smer, k ustreznejšemu vrednotenju znanja, nadarjenosti in dosežkov mladih.

V Demokratih Anžeta Logarja verjamemo v sposobnosti naših mladih, želimo jim dati prostor za razvoj in priznanje za njihove uspehe. S podporo tej noveli podpiramo njihovo vedoželjnost, delo in pogum, da posežejo po najzahtevnejših ciljih. Naložba v nadarjene mlade je naložba v prihodnost Slovenije, saj so prav oni naše največje bogastvo. Vsak prepoznan talent je priložnost za posameznika in za Slovenijo in prav za to je vredno vlagati vanj.

Hvala.

Hvala.

Naslednje stališče bo predstavila Poslanska skupina Levica in zanjo dr. Asta Vrečko.

Izvolite.

14.13

Dr. Asta Vrečko (PS Levica): Spoštovani poslanke in poslanci!

Pravila, po katerih se dosežki na državnih tekmovanjih upoštevajo pri dodeljevanju Zoisovih štipendij, se s tem zakonom spreminjajo. Želi se črtati pogoji javnega sofinanciranja tekmovanj, selekcijska tekmovanja pa prepustiti izbiri ministrstva brez jasno določenih meril, interesna tekmovanja pa brez obrazložitve izbrisati iz zakona. Takšna sprememba odpravlja pomembne varovalke kakovosti in enake dostopnosti. Javno financiranje ni zgolj način financiranja, ampak pomeni tudi, da je bilo tekmovanje preverjeno po javno določenih merilih. Pri selekcijskih tekmovanjih zagotavlja tudi, da ni kotizacij ali obveznega nakupa gradiv, in da je število priznanj omejeno.

Če se te varovalke odpravijo, se odpira trg plačljivih tekmovanj in priprav, na katerih bodo imeli prednost otroci premožnejših staršev. In to je tisto, kar nas pri tem predlogu seveda najbolj skrbi.

Organizatorji bodo lahko s podeljevanjem večjega števila priznanj privabljali tekmovalce, ta priznanja pa bodo nato določala o pridobitvi javne štipendije. Zoisova štipendija tako ne bo več odvisna samo od znanja in dosežkov, od truda dijaka ali pa še prej učenca, ampak predvsem od finančne zmožnosti družine. To seveda ni prav.

In ker država umika javna pravila in nadzor in se prostor prepušča zasebnim ponudnikom, plačljivim pripravam in kupni moči staršev, je to še en korak v privatizacijo javnih storitev, tistega, kar mora biti namenjen vsem. Znanje se spreminja v blago, tekmovanje v posel, Zoisovo štipendijo pa v nagrado.

Sama sem nekoč kot Zoisova štipendistka lažje hodila v srednjo šolo in potem tudi na fakulteto. Kot otroku, ki je odraščal zgolj s sestro in z mamo, mi je Zoisova štipendija omogočala ravno to, da sem lažje študirala in pred tem hodila v srednjo šolo. In gotovo si takrat ne bi mogla privoščiti nobenih kotizacij, nobenih plačljivih tekmovanj in nobenega nakupa še dodatnega gradiva. In zato Zoisova štipendija, ne samo, da omogoča seveda tistim nadarjenim, da lažje gredo čez šolanjem, ampak da lahko tudi tisti, ki jim starši ne zmorejo omogočiti česa drugega, lahko do tega pridejo. In na ta način seveda je prav, da so te stvari javno regulirane, in ni prav, da se ta vrata odpirajo, tudi če se majčkeno z eno špranjico, pa drugo, pa tretjo, odpirajo možnosti na ta način, da se komercializirajo tekmovanja, ki so pogoj za Zoisovo štipendijo. Seveda nič hudega, da pa ta druga tekmovanja obstajajo, mi samo govorimo o pogoju tega.

Če se spomnite, smo v prejšnji vladi ravno s predstavniki narodnih skupnosti spremenili potem pogoj, ki pa je bil pa resnično diskriminatoren takrat, da niso tekmovanja iz madžarskega in tudi italijanskega jezika bila pogoj za Zoisovo štipendijo, in to ni bilo prav in tudi takratni ministrstvi za kulturo in delo in družino sta to nemudoma spremenili. Ampak tu gre za popolnoma drugo stvar, o kateri govorimo danes. Tukaj govorimo namreč o tem, da se lahko neposredno prinaša privatizacija in politizacija šolskih tekmovanj.

Zaradi tega mi v Levici takega zakona ne moremo podpreti. Zoisove štipendije morajo nadgrajevati znanje, izjemne dosežke, ne pa kupne moči staršev ali samovolje ministra. Ne želimo si, da tisti naši najbolj nadarjeni, o katerih tudi slišimo od šolskega ministra sedanje, aktualne vlade in državne sekretarke, da jih je treba še spodbujati. Ne moremo si želeti, da so potem ti odvisni pa po drugi strani od tega, kaj si njegovi ali pa njeni starši lahko privoščijo. Država je tista, ki določa pregledna merila kakovosti in pred začetkom šolskega leta objavi seznam tekmovanj, ki štejejo za pridobitev Zoisove štipendije. Pravila morajo biti vnaprej znana, enaka za vse in oblikovana tako, da imajo otroci dostop do štipendij ne glede na socialni položaj svojih družin.

Hvala lepa.

Hvala.

Naslednja je na vrsti Poslanska skupina Resni.ca in Katja Kokot zanjo.

Izvolite.

14.19

Katja Kokot (PS Resni.ca): Spoštovana predsedujoča, kolegice in kolegi!

Pred nami je sprememba Zakona o štipendiranju, ki odpravlja očitno nepravičen pogoj pri dodeljevanju Zoisovih štipendij. Danes se namreč lahko zgodi, da dva dijaka na primerljivih državnih tekmovanjih dosežeta enako vrhunski rezultat, vendar se dosežek enega upošteva, dosežek drugega pa ne. Ne zaradi razlike v znanju, zahtevnosti tekmovanja ali doseženem rezultatu, ampak zato, ker je bil organizator enega tekmovanja financiran iz javnih sredstev, drugi pa ne.

Na način financiranja organizatorja dijak ali študent nima nobenega vpliva, pogosto z njim niti ni seznanjen, zato ta okoliščina ne sme odločati o tem, ali bo njegov dosežek priznan in ali bo lahko pridobil Zoisovo štipendijo.

Namen Zoisove štipendije je spodbujanje znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in razvojnega potenciala mladih. V ospredju morajo biti kakovost dosežka, sposobnosti in vloženo delo posameznika, ne pa finančni ali administrativni položaj organizatorja tekmovanja.

Sedanja ureditev ni samo nepravična, ampak se je izkazala tudi za težko izvedljivo. Zaradi razlage pogoja javnega sofinanciranja je odprtih kar 270 zadev, 170 upravnih in 100 sodnih postopkov. Mladi in njihove družine čakajo na odločitve, upravni organi in sodišča pa porabljajo čas za presojo vprašanja, ki z znanjem in dosežkom prosilca nima nobene neposredne povezave.

Predlog za to pravilno odpravlja pogoj javnega financiranja pri državnih tekmovanjih. Nova ureditev se bo uporabljala tudi v postopkih, ki še niso pravnomočno zaključeni, pri tem pa ne posega v pravnomočno končane zadeve. To je pomembno, saj posameznik ne sme biti v slabšem položaju samo zato, ker je bilo o njegovi vlogi odločeno hitreje ali počasneje.

Seveda moramo resno upoštevati tudi opozorila Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Odprava pogoja javnega financiranja ne sme povzročiti novih nejasnosti ali arbitrarnega odločanja. Merila za izbor in vrednotenje tekmovanj morajo biti jasna, strokovna, objektivna in vnaprej znana.

Prav tako je treba zaščititi dijake in študente, ki so se udeležili interesnih ali selekcijskih tekmovanj v upravičenem pričakovanju, da bodo njihovi dosežki upoštevani, še posebej, ker razpis za šolsko oziroma študijsko leto 2026/2027 že poteka. Te pomisleke je treba ustrezno razrešiti, ne predstavljajo pa razloga, da bi ohranili sedanji sistem, v katerem je priznanje znanja odvisno samo od vira financiranja organizatorja tekmovanja.

Poslanska skupina Resni.ca podpira tudi opozorilo Zagovornika načela enakosti glede položaja socialno šibkejših dijakov v maturitetnem tečaju. Tudi to vprašanje mora zakonodajalec čim prej rešiti, saj materialni položaj družine ne sme zapirati poti do splošne mature in nadaljnjega izobraževanja. Če želimo biti družba znanja, moramo mladim jasno povedati, da bomo presojali njihovo znanje, trud in rezultate, ne pa okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

Poslanska skupina Resni.ca bo zato predlog zakona podprla.

Hvala.

Hvala.

Naslednja je na vrsti Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti. Zanjo kolega Ferenc Horváth.

Izvolite besedo.

14.22

Ferenc Horváth (PS IMNS): Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani gospod državni sekretar, spoštovani kolegice in kolegi! Nektek sok szeretettel köszönök! Un cordiale saluto a tutti!

V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti bova spremembo zakona podprla.

Na nesmiselnost ureditve pravilnika smo opozorili že v prejšnjem mandatu. Najprej smo pri javnem štipendijskem razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije opozorili na neprimerno in škodljivo ureditev tega vprašanja, vendar je direktorica sklada v svojem odgovoru pobudo zavrnila in ni imela posluha za iskanje rešitve ter pri tem ni upoštevala ustavnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Nato sem v Državnem zboru postavil ustno poslansko vprašanje kar trem resornim ministrom, ki so obljubili, da bodo pravilnik spremenili in odpravili to napako. Takratni minister za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti gospod Luka Mesec je obljubo držal in ministrstvo je pravilnik dejansko spremenilo, za kar se mu ponovno zahvaljujem.

Na žalost pa pravilnik ni bil spremenjen na način, da bi lahko krivice odpravili tudi za nazaj. Veseli me, da se je Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport na čelu z ministrom Dr. Anžetom Logarjem odločilo za ta korak. Osebno obžalujem le to, da bodo do sredstev naknadno upravičeni le tisti, ki so se na sklep pritožili, saj menim, da bi morali štipendijo za svoje zasluge naknadno dobiti vsi, ki so ob prijavi izpolnjevali vse druge kriterije.

Ne glede na to, se je ministrstvo odločilo pravilno in verjamem, da bomo danes v Državnem zboru predlog Ministrstva za odpravo krivic podprli.

Na narodnostno mešanem območju Prekmurja je madžarski jezik uradni jezik. Zato v sklopu šolskih in obšolskih dejavnosti veliko truda in pozornosti namenjamo temu, da pripadniki madžarske narodne skupnosti sodelujejo na tekmovanjih, ki potekajo v madžarskem jeziku. To je med drugim eden od načinov, s katerimi med mladimi širimo skrb za madžarski jezik in promocijo madžarske kulture, saj so tekmovanja organizirana na najvišji ravni. Madžarska narodna skupnost kot tudi državne institucije močno podpirajo izvajanje tovrstnih tekmovanj v jeziku avtohtone narodne skupnosti.

Kot sem že povedal na začetku, bova predlog spremembe zakona podprla.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala.

Naslednja je Poslanska skupina Svoboda in Robert Janev zanjo.

Izvolite.

14.25

Robert Janev (PS Svoboda): Predsedujoča, spoštovane in spoštovani!

Zoisove štipendije so eden najpomembnejših državnih instrumentov za spodbujanje nadarjenosti, znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in odličnosti mladih, zato je vprašanje, katere dosežke bo država priznala kot izjemne in pod kakšnimi pogoji, izjemno pomembno. Gre namreč za odločitev o tem, kaj kot družba pri mladih spodbujamo, priznavamo in nagrajujemo.

V Poslanski skupini Svoboda razumemo problem, ki ga želi predlagatelj rešiti. Veljavna ureditev priznanja, dosežka na državnem tekmovanju veže tudi na to, ali je bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev. Dijak ali študent na način financiranja tekmovanja nima nobenega vpliva, lahko doseže vrhunski rezultat na strokovno zahtevnem tekmovanju, pa se njegov dosežek zaradi načina financiranja ne upošteva.

Da pri uporabi tega kriterija obstajajo težave, kaže tudi sodna praksa. Vrhovno sodišče je že leta 2026 dopustilo revizijo v več zadevah, v katerih je bilo osrednje vprašanje prav to, ali posamezno tekmovanje izpolnjuje zakonski pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev. Zato ne trdimo, da je veljavna ureditev idealna ali da kriterija javnega sofinanciranja ni mogoče spremeniti, a vprašanje je, kako ga spremeniti.

Odprava problematičnega kriterija sama po sebi še ne zagotavlja boljše ureditve. Potrebujemo sistem, v katerem je vnaprej jasno, katera tekmovanja so dovolj kakovostna, zahtevna, strokovno vodena in primerljiva, da lahko dosežek na njih pomeni izjemen dosežek. Pravila morajo biti zagotovljena enaka za vse, transparentnost postopka, primerljivost zahtevnosti tekmovanja ter preverljivost standarda za podeljevanje priznanja prav tako.

Če zakon hkrati ne določi jasnih kriterijev in meril, se objektivni, čeprav očitno problematični finančni kriterij nadomesti z odločitvijo ministra oziroma ministrstva, po katerih merilih bo ministrstvo izbiralo, kdo bo strokovno presojal kakovost posameznega tekmovanja, kako bo zagotovljena primerljivost med različnimi področji in predvsem, kakšne bodo zakonske varovalke pred arbitrarnim odločanjem.

Največja nevarnost, ki jo vidimo v Svobodi, je, da bo prišlo do inflacije števila Zoisovih štipendij in s tem do razvrednotenja te oblike spodbujanja najbolj nadarjenih dijakov in študentov.

Če bo ministrstvo s pravilnikom zasledovalo cilj, da bi število Zoisovih štipendij ostalo na podobnem nivoju kot danes, lahko pride do ohranjanja velikega števila sodnih sporov ali celo njihovega povečevanja. Seznam priznanih tekmovanj namreč ne vpliva samo na posamezno odločbo o Zoisovi štipendiji, posredno vpliva tudi na sam šolski prostor, šole, učitelji, mentorji, učenci in starši bodo, razumljivo, več pozornosti namenjali tekmovanjem, katerih dosežki štejejo pri pridobivanju Zoisove štipendije. Prav zato bi morala biti merila čim bolj objektivna in stabilna.

Ministrstvo zagotavlja, da črtanje navedbe interesnih tekmovanj iz zakona, ki so bila leta 2023 izrecno vključena vanj, ne bo imelo vpliva na priznanje njihovih dosežkov. Močno upamo, da to drži. Sem sodijo zelo raznolika področja znanja in spretnosti, od tujih jezikov, programiranja, računalništva, logike, zgodovine, fizike, kemije in matematike do tehnično usmerjenih tekmovanj in FLL, First Lego League. Ta tekmovanja vključujejo veliko tega, kar v današnji dobi umetne inteligence mladi potrebujejo, da bodo lahko uspevali. Spodbujajo namreč spretnosti in znanja, ki jih v formalnem učnem procesu ni vedno mogoče razvijati v enaki meri.

Zoisova štipendija tudi ni zgolj denarni prejemek, je priznanje države mlademu človeku, da njegovo znanje, raziskovalno delo, ustvarjalnost ali drugi izjemen dosežek predstavljajo nekaj, kar želimo kot družba še posebej spodbujati. Zato mora biti sistem dovolj širok, da prepozna različne oblike odličnosti in hkrati dovolj strog, da ohrani vrednost Zoisove štipendije. Merila morajo biti jasna, strokovna, primerljiva in vnaprej določena. Sprememba sistema je lahko smiselna, vendar samo, če problematičen kriterij nadomestimo z boljšo ureditvijo, ki ključno vprašanje prepušča naknadnemu izboru ministrstva.

Zaradi vseh navedenih pomislekov ter dejstva, da novela odpira več vprašanj kot jih rešuje, obenem pa Ministrstvu za izobraževanje daje široko diskrecijsko pravico, je v Poslanski skupini Svoboda ne bomo podprli, hkrati ji tudi ne bomo nasprotovali.

Hvala.

Hvala.

Naslednja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in zanjo Luka Simonič, izvolite.

14.30

Luka Simonič (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, hvala lepa.

Spoštovani državni sekretar, direktor, spoštovani kolegi poslanci!, vsi mladi, dijaki in študenti, ki jih ta zakon neposredno zadeva!

Danes obravnavamo spremembo Zakona o štipendiranju, ki jo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pozdravljamo in jo bomo tudi podprli.

Govorimo namreč o spremembah, katerih bistvo je zelo preprosto. Če mlad s svojim znanjem, trudom, talentom in delom dosega izjemen rezultat, mu tega rezultata ne smemo odvzeti z administracijo. Zoisova štipendija mora biti nagrada in spodbuda za znanje, raziskovanje, razvoj, inovativnost in ustvarjalnost. Ne more pa biti odločilno vprašanje, kdo je organiziral določeno tekmovanje in iz katerih virov je bilo to tekmovanje financirano. Dijak ali študent na to temo žal nima vpliva. Mladi se prijavijo na tekmovanje, vložijo ogromno truda, svojega časa, energije, znanja in na koncu dosežejo rezultat. Njegov uspeh mora biti merilo.

Prav na tem področju je veljavna ureditev povzročila težave. Spremembe iz leta 2023 so v praksi pripeljale do številnih upravnih ovir pri presoji pogojev za Zoisovo štipendijo. Prišlo je celo do situacij, ko so bili dosežki mladih prezrti zgolj zato, ker tekmovanje oziroma njegov organizator ni izpolnjeval pogojev javnega sofinanciranja. Dokumentacija predloga zakona jasno ugotavlja, da na ta pogoj udeleženec tekmovanja ne more vplivati in da z njim pogosto niti ni seznanjen.

Posledično so bile vložene številne pritožbe in tožbe, del postopkov pa še danes ni pravnomočno zaključen. To je pomembno razumeti. Govorimo o mladih ljudeh, ki so se trudili, tekmovali in dosegali rezultate, namesto da jim je država rekla, čestitamo za vaš trud, vas prepoznamo, vas želimo spodbuditi k nadaljevanju delu, smo jim v določenih primerih postavili dodatno administrativno oviro.

Ko naš dijak ali študent odide na mednarodno tekmovanje, tam ne predstavlja samo sebe, predstavlja tudi svojo šolo, svoje mentorje in v določenem smislu tudi Slovenijo. Ko doseže vrhunski rezultat v mednarodni konkurenci, je to dokaz njegovega znanja, discipline, vztrajnosti in sposobnosti. Zato še posebej veseli, da se tudi mednarodna tekmovanja ustrezno prepoznajo pri vrednotenju izjemnih dosežkov. Predlog zakona izrecno zasleduje cilj izenačitev pogojev vrednotenja izjemnih dosežkov na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Pri mednarodnem tekmovanju namreč niti ni mogoče uporabiti logike, po kateri bi moralo biti tekmovanje sofinanciranje s strani slovenskega ministrstva.

Smiselno je torej, da je merilo dosežek mladega in ne vir financiranja organizatorjev tekmovanja.

V Poslanski skupini SDS smo zato posebej zadovoljni, da ta novela ne pomeni zgolj tehnične spremembe posameznega člena, ampak odpravlja konkretno težavo, ki se je pokazala v praksi.

Predlog zakona ukinja pogoj javnega sofinanciranja tekmovanj, s čimer se izboljšuje položaj prosilcev in zmanjšuje upravna bremena. Predlagatelj tudi ocenjuje, da je trenutno odprtih približno 270 zadev, od tega 170 upravnih in 100 sodnih postopkov, povezanih s tem področjem. To je pomembno zaradi pravičnosti in enakosti. Če danes ugotovimo, da je bila določena ureditev preveč toga in da je mladim povzročala škodo zaradi okoliščin, na katero niso mogli vplivati, potem je prav, da se nova milejša ureditev upošteva tudi v postopkih, ki še niso zaključeni.

In prav zato smo tudi v Slovenski demokratski stranki še posebej ponosni na dejstvo, da predlog sprememb podpirata tudi Dijaška in Študentska organizacija. To je pomembno. Pri zakonih, ki neposredno vplivajo na življenje mladih, je njihovo mnenje še kako pomembno in relevantno. Ko predstavniki dijakov in študentov prepoznajo predlagane spremembe kot korak v pravo smer, je to pomemben signal vsem nam, da to tudi podpremo. Mladi si ne želijo države, ki jih obravnava kot številke na obrazcih, želijo si državo, ki prepozna njihov trud, njihove sposobnosti in njihove dosežke tudi na mednarodnih področjih.

Zato moramo biti pri štipendijski politiki ambiciozni. Naša naloga ni samo pomagati mladim, ki pomoč potrebujejo, naša naloga je tudi prepoznati tiste, ki s svojim znanjem in talentom premikajo meje. Če želimo Slovenijo, ki bo konkurenčna, inovativna in uspešna, moramo vlagati v znanje in v ljudi. Predvsem pa si želimo poslati mladim jasno sporočilo: vaš trud šteje, vaše znanje šteje, vaši rezultati štejejo in Slovenija mora biti država, ki to znanje prepozna.

Zato bomo v Poslanski skupini SDS Predlog sprememb Zakona o štipendiranju podprli.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa ima stališče Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS in zanjo Aleksander Reberšek.

Izvolite.

14.36

Aleksander Reberšek (PS NSi, SLS, FOKUS): Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljam državnega sekretarja z ekipo.

Predlog spreminja predvsem pogoje, pod katerimi se dosežki na tekmovanjih upoštevajo kot izjemni dosežki za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije.

Vlada navaja, da kandidat ne more vplivati na način financiranja tekmovanja, zato ta ne bi smel odločati o upravičenosti do štipendije. Pogoj javnega financiranja naj bi povzročil približno 270 odprtih zadev, 170 upravnih in 100 sodnih postopkov ter nepotrebna administrativna bremena.

Državna tekmovanja iz znanja ali raziskovanja: črta se pogoj, da morajo biti tekmovanja sofinancirana iz javnih sredstev; odločilna naj bi bila kakovost dosežka, ne vir financiranja tekmovanja. Selekcijska tekmovanja: pogoj sofinanciranja iz sredstev ministrstva se nadomesti s pogojem, da je tekmovanje izbralo ministrstvo, pristojno za izobraževanje. Ministrstvo bo tako še vedno določalo, katera selekcijska tekmovanja štejejo za Zoisovo štipendijo.

Druge vrste izjemnih dosežkov, raziskovalne naloge, mednarodna tekmovanja, znanstvene objave, umetniška dela in tekmovanja na področju poklicnega izobraževanja, se ne spreminjajo.

Predlagana sprememba prispeva k enakopravnejši obravnavi nadarjenih mladih, širi možnost za pridobitev Zoisove štipendije ter nabor relevantnih tekmovanj ter zmanjša nepotrebna administrativna bremena in števila sporov.

Hkrati se s tem uresničuje koalicijska zaveza k debirokratizaciji in odpravljanju nepotrebnih birokratskih ovir ter zaveza, da mora država vsakemu človeku omogočiti razvoj njegovih talentov. Naš cilj je preprost: šola, ki mlade opremi z uporabnim znanjem, jih vzgojno podpre ter odpira priložnost za prepoznavanje potencialov in osebnostni razvoj.

Če strnem, doslej se je dosežek na državnem tekmovanju pri dodelitvi Zoisove štipendije upošteval le, če je bilo tekmovanje javno sofinancirano. Sprejemamo novelo, ki ta pogoj odpravlja. Šteti mora znanje in sposobnost mladih, ne pa to, kdo financira tekmovanje. Prav na te mlade Slovenija računa.

Novela bo omogočila tudi rešitev okoli 270 nepotrebnih upravnih in sodnih postopkov, ki so nastali zaradi tega pogoja.

V Poslanski skupini Nova Slovenija, SLS in FOKUS predlog zakona podpiramo.

Hvala.