Predsednik Zoran Stevanović: Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjamo s 24. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e klopi. Še enkrat vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 24. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 11. septembra 2026, s samim sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda ali za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance naprošam, da najprej preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Pa kar glasujemo. Navzočih 81 poslancev, za je glasovalo 81, proti ni bil nihče, s čimer ugotavljam, da je dnevni red 24. izredne seje Državnega zbora tudi sprejet.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe v okviru nujnega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade ... Gospa Andreja Štesl, državni sekre... Se opravičujem. Ne, namestnica je. Okej, se opravičujem. Gospa Mateja Ribič, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Pred vami je predlog Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Gre za interventni zakon, s katerim se odzivamo na najnujnejše izzive, ki so se pokazali v obdobju vzpostavljanja tega sistema. Naj že uvodoma poudarim, da s tem zakonom ne posegamo v temeljna načela dolgotrajne oskrbe in ne zmanjšujemo pravic upravičencev. Nasprotno, naš cilj je, da sistem čim hitreje prilagodimo tako, da bo bolj pravičen za uporabnike, izvedljiv za izvajalce in manj administrativno obremenjujoč za vse deležnike. Izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi je pokazalo, da so nekatere rešitve v praksi povzročale dolgotrajnejše postopke, dodatna administrativna opravila in organizacijske izzive, zato predlagamo ukrepe, ki bodo veljali do konca leta 2027 in bodo omogočili lažje izvajanje sistema. V prehodnem obdobju gre za začasne rešitve za naslavljanje najbolj nujnih vprašanj, medtem ko bomo v tem času pripravili celovite sistemske spremembe, s katerimi bomo dolgoročno uredili področje dolgotrajne oskrbe.

Dovolite mi, da izpostavim štiri ključna sporočila predlaganega zakona. Prvič, zagotavljamo enako plačilo za enake potrebe. Danes se dogaja, da imajo stanovalci domov za starejše s primerljivimi potrebami po oskrbi različne stroške zgolj zaradi različne pravne podlage ob sprejemu v institucionalno varstvo. Takšna situacija ni pravična, zato predlagamo začasno izenačitev plačil za stanovalce institucionalnega varstva z uporabniki dolgotrajne oskrbe ter tudi možnost poračuna za nazaj v obliki dobropisa za tiste, ki so bili po 1. decembru 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe in daljših postopkov odločanja postavljeni v manj ugoden položaj. Naše izhodišče je preprosto: nihče ne sme biti finančno prikrajšan zaradi administrativnih zamud države.

Drugič, podpiramo zaposlene, ki vzpostavljajo sistem dolgotrajne oskrbe. Vsi se zavedamo, da je pomanjkanje kadra eden največjih izzivov na področju dolgotrajne oskrbe. Brez ljudi ni mogoče zagotavljati kakovostnih storitev, ne glede na to, kako dobro je zasnovan sistem. Zato uvajamo začasni dodatek za delo zaradi vzpostavljanja sistema dolgotrajne oskrbe za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pomoči družini na domu. Na podlagi predlaganega zakona bodo zaposleni, ki neposredno izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo upravičeni do dodatka v višini 300 evrov bruto mesečno za polni delovni čas, drugi zaposleni pri teh izvajalcih pa do dodatka v višini 150 evrov bruto mesečno. Gre za priznanje zaposlenim za dodatne obremenitve, odgovornosti in prizadevanja v obdobju vzpostavljanja novega sistema. Hkrati želimo s tem narediti prvi konkretni korak k večji privlačnosti teh poklicev in k zadržanju obstoječih kadrov.

Tretjič. Zmanjšujemo administrativna bremena in pospešujemo postopke. Predlagamo odpravo nekaterih obveznosti, ki se v praksi niso izkazale kot koristne za uporabnike, so pa obremenjevale vstopne točke na centrih za socialno delo in izvajalce dolgotrajne oskrbe. Med drugim ukinjamo pripravo načrta priporočenih storitev, poenostavljamo spremembe osebnih načrtov, omogočamo hitrejšo obravnavo določenih vlog in uvajamo učinkovitejše postopke ponovne ocene upravičenosti. Naš namen je jasen: strokovni delavci naj več časa namenijo ljudem in manj papirjem, uporabniki pa naj do svojih pravic pridejo hitreje in z manj zapleti.

Četrtič. Zagotavljamo stabilno delovanje sistema v prehodnem obdobju. Praksa namreč kaže, da za prehod na storitveni model financiranja še niso izpolnjeni vsi organizacijski in informacijski pogoji. Zato predlagamo podaljšanje obstoječega načina financiranja izvajalcev do konca leta 2027. V vmesnem času bomo skupaj z izvajalci in drugimi deležniki dodatno ovrednotili delovanje predvidenega storitvenega modela ter preverili, ali so izpolnjeni vsi pogoji za njegov varen in učinkovit prehod v redno uporabo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predlagani zakon je rezultat izkušenj iz prakse in dialoga z izvajalci dolgotrajne oskrbe, vstopnimi točkami na centrih za socialno delo, s stroko ter drugimi deležniki. Namenjen je odpravljanju konkretnih težav, ki jih sistem trenutno kaže in pri katerih si uporabniki, zaposleni in izvajalci ne morejo privoščiti dodatnega odlašanja. Gre za premišljene, časovno omejene in ciljno usmerjene ukrepe. Katerih skupni imenovalec so boljša dostopnost pravic, večja pravičnost za uporabnike, boljši pogoji za zaposlovanje ter ustvarjanje podlag za dolgoročno in sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe, zato vas prosim za podporo.

Hvala.

Najlepša hvala.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Aleksandru Gunglu. Izvolite. Imate 5 minut.

Spoštovani.

Odbor za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide je na 5. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve je predstavila razloge za sprejem predloga zakona, ki začasno ureja nekaj perečih vprašanj na področju dolgotrajne oskrbe. Predstavnica Zakonodajno pravne službe je opozorila, da obstajajo relevantne pripombi k 14. in 15. členu in izpostavila, da možnost dela prek samostojnih podjetnikov pomeni odmik od neposrednega izvajanja storitev z zaposlenimi. Predstavnica Državnega sveta je predstavila mnenje pristojne komisije, ki predlog zakona podpira, komisija je podprla izenačitev cen storitev za vse uporabnike In socialne oskrbe ter dodatek za zaposlene, Vendar opozorila tudi na nevarnost, da bi se porušila plačna razmerja v javnem sektorju. Podprla je tudi znižanje števila postelj za nadomestno oskrbo in izrazila skrb zaradi počasnega vzpostavljanja informacijskega sistema dolgotrajne oskrbe. Stališča k predlogu zakona so predstavili tudi drugi vabljeni na sejo. Predstavnik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je predlog zakona podprl, pozdravil odpravo neenakosti med uporabniki in dodatek za zaposlene. Opozoril je, da gre za začasen ukrep ter izpostavil potrebo po trajnejši ureditvi plač in odpravi dvojnosti sistema po Zakonu o socialnem varstvu in Zakon o dolgotrajni oskrbi. Predstavnica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je podprla izenačitev plačila institucionalnega varstva

z uporabniki dolgotrajne oskrbe, opozorila na nezadostno vključevanje socialnih partnerjev v pripravo predloga zakona in na nevarnost, da bi začasne rešitve postale trajne. V razpravi so koalicijske poslanske skupine predlog zakona podprle, izpostavile uresničitev koalicijskih zavez, pozdravile odpravo minutnega sistema in poenostavitev prekategorizacije. Podprle so tudi dodatek za zaposlene in vključevanje samostojnih podjetnikov v opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe po zgledu zdravstva. Kritične so bile do opozicije, ki naj bi preveč poudarila denar, premalo pa konkretne rešitve in nasprotovale ukinitvi prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Opozicijske poslanske skupine, ki so predlog podprle, so pozdravile administrativno razbremenitev in izenačitev položnic za plačilo institucionalnega varstva in dolgotrajne oskrbe in predlagale neposredno vračilo sredstev na račun uporabnika in plačnika na mesto dobropisa. Nasprotovale so v 8. členu zaradi tveganja za prekarizacijo in zato vložile amandma za njegovo črtanje ali pa omejitve pogodbenega dela. Opozorile so tudi na izpad prihodkov zaradi ukinitve prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.

Ministrica je v odgovorih na vprašanja pojasnila, da se sistem dolgotrajne oskrbe stalno prilagaja, da uporabniku ne bo treba plačati polne položnice iz lastnega žepa, saj se bo razlika pokrila iz obropisa, da se pravice iz dolgotrajne oskrbe ne delujejo, zato rešitve za stanovalce, ki niso več uporabniki sistema dolgotrajne oskrbe niso vključili ter da 8. člen ne pomeni podpore prekarnosti, temveč vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe fizioterapevtov in delovnih terapevtov, ki že delujejo kot samostojni podjetniki. Odbor je sprejel amandmaje koalicije, zavrnil pa amandmaje Svobode, Levica in SD, nato pa glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Pripravljeno je tudi besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Gungl.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo predstavnik Poslanske skupine Socialnih demokratov, gospod Luka Goršek.

Spoštovani predsedujoči, kolegi in kolegice!

Pred nami je Predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, s katerim želi Vlada nasloviti nekatere najbolj pereče težave, ki so se v praksi pokazale pri vzpostavljanju tega novega stebra socialne zaščite. Gre za interventni zakon, ki naj bi pospešil obravnavo vlog, omogočil hitrejši dostop do storitev ter odpravil neenak položaj stanovalcev, ki bivajo v domovih za starejše. Predlog zakona prav tako prinaša hitrejši način prilagajanja pravic glede na potrebe uporabnikov in podaljšuje prehodni način pavšalnega financiranja izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Posebna pozornost je namenjena tudi zaposlenim pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, ki bodo upravičeni do dodatka v višini 300 evrov bruto mesečno. Uvedbo dodatka podpiramo, vendar predlagamo, da bi bili do dodatka upravičeni tudi zaposleni na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo in zaposleni v socialno varstvenih zavodih, ki opravljajo primerljive naloge ter se pri svojem delu srečujejo s podobnimi obremenitvami. Največ pomislekov pa imamo glede predlagane možnosti sklepanja pogodb s samostojnimi podjetniki. Razumemo potrebo po večji prožnosti tam, kjer izvajalec objektivno ne more zagotoviti zaposlenega za polni delovni čas. Kljub temu opozarjamo, da takšna rešitev prinaša nevarnost prikritih delovnih razmerij in prekarizacije. Zato bi bilo v zakonu nujno potrebno dodati varovalke. Kadrovski primanjkljaj bi moral biti prikazan v letnem kadrovskem načrtu, cena storitve bi morala biti enaka ceni, ki jo ZZZS priznava javnim zavodom, skupni obseg takšnih pogodb pa ne bi smel preseči obsega dela zaposlenega za polovični delovni čas. V Poslanski skupini Socialnih demokratov smo že v preteklosti opozarjali, da dolgotrajna oskrba predstavlja povsem nov steber socialne zaščite, katerega vzpostavljanje prinaša številne praktične izzive, ki jih je treba reševati sproti. Ne glede na vzroke za težave pa vedno ostaja odgovornost na pristojnih, da takšne težave naslovijo pravočasno in učinkovito, predvsem pa tako, da posledic zamud ali pomanjkljivosti sistema ne nosijo uporabniki, njihovi svojci ali zaposleni. V tem kontekstu smo v prejšnjem mandatu podpirali vse predlagane interventne ukrepe, ki so bili namenjeni odpravljanju konkretnih težav pri izvajanju zakona. Enako bomo ravnali tudi danes. Predlagane rešitve ocenjujemo kot potrebne in pa koristne. Ali bodo ukrepi tudi zadostni, pa bo pokazalo njihovo izvajanje v praksi. Vlada mora za to prevzeti odgovornost za spremljanje učinkov sprejetega zakona in poskrbeti za pravočasen odziv, če se bodo ponovno pojavile zamude ali druge težave pri uvajanju dolgotrajne oskrbe. V prihodnje pa bomo morali bistveno več pozornosti nameniti tudi razvoju dolgotrajne oskrbe na domu, saj je ta med rešitvami, ki jih obravnavamo danes,

ostaja najbolj zapostavljena. Prav dostopna in kakovostna oskrba na domu pa je ključna, da lahko ljudje ob ustrezni oskrbi čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju.

Poslanska skupina Socialnih demokratov bo predlagani zakon iz navedenih razlogov podprla. Hvala.

Najlepša hvala.

Gospa Mojca Žnidarič za Poslansko skupino Demokrati. Anžeta Logarja.

Hvala za besedo, predsedujoči, lep pozdrav vsem.

Danes je pred nami zakon, katerega namen je zelo konkreten: odpraviti težave pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe, skrajšati pot do storitev in preprečiti, da bi posledice administrativnih zamud nosili uporabniki in njihovi svojci. S tem uresničujemo tudi del koalicijske pogodbe. Zavezali smo se h krepitvi oskrbe starejših, poenostavitvi postopkov ter odpravi napak, krivic in diskriminacije v že uvedenem sistemu. Današnji zakon na del teh težav odgovarja z začasnimi rešitvami do konca leta 2027. Pomembna rešitev se nanaša na stanovalce, ki so bili od 1. decembra 2025 sprejeti v institucionalno varstvo, vendar zaradi zamud pri izdajanju odločb niso bili vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe; za primerljivo oskrbo so zato plačevali precej več. Zakon predvideva izenačitev njihovega plačila za vse te upravičence pa tudi dober vpis oziroma poračun. Pomemben del zakona so tudi kadrovski ukrepi, saj brez zaposlenih ni kakovostne in dostopne oskrbe. Zato zakon od 1. oktobra 2026 do 31. decembra 2027 uvaja finančni dodatek. Dodatek podpiramo, pričakujemo pa enotna merila, da med zaposlenimi ne bodo nastajale neupravičene razlike. Za zaposlene, ki neposredno izvajajo določene storitve oskrbe zdravstvene nege oziroma rehabilitacije, bo dodatek 300 evrov bruto, za ostale zaposlene pa 150 evrov bruto mesečno. Zneska veljata za polni delovni čas, izplačilo pa bo sorazmerno opravljenim uram. Tako posebej spodbujamo zaposlene pri neposrednem delu z uporabniki in priznavamo prispevek podpornih služb, brez katerih oskrba ne more nemoteno delovati. Dodatek je začasen ukrep za zadržanje kadra, ki ga zelo primanjkuje, pravočasno pa bo potrebno pripraviti tudi trajnejše rešitve za obdobje po letu 2027. Predlog zakona prinaša tudi administrativne poenostavitve in hitrejše prilagoditve storitev potrebam uporabnika. Demokrati smo v našem programu Uspešna Slovenija 2034 zapisali, da morata digitalizacija in poenostavljanje postopkov ljudem olajšati dostop do pravic. Manj obrazcev je zelo zaželeno, če to pomeni hitrejšo odločitev, ne pa manjše pravne varnosti ali slabšega nadzora. Pri pogodbenem sodelovanju mora redna zaposlitev ostati prva možnost, pogodbeno sodelovanje z s. p.-ji naj bo izjema, kadar potrebnega strokovnega kadra ni mogoče zagotoviti drugače. Ne glede na obliko dela pa morajo za vse izvajalce veljati standardi strokovnosti, odgovornosti in kakovosti. Pozdravljamo tudi podaljšanje eOskrbe. Ljudje, ki so od te storitve odvisni pri vsakodnevnem življenju, zaradi prehoda med ureditvami ne smejo ostati brez pomoči. Varnost uporabnika mora biti na prvem mestu.

Ta zakon je nujen, a je začasen. Obdobje do konca leta 2027 moramo zato izkoristiti za sistemske rešitve. Prednost morata imeti oskrba na domu in življenje v skupnosti, institucionalna oskrba pa mora biti kakovostno in kadrovsko zagotovljena za ljudi z najzahtevnejšimi potrebami. Za Demokrate je merilo preprosto: človek mora pomoč dobiti takrat, ko jo potrebuje, in ne šele takrat, ko sistem zaključi vse svoje postopke. Uspešnost zakona bomo presojali po jasnih merilih: ali bodo postopki krajši, bo manj nerešenih vlog, bodo položnice pravičnejše, bo eOskrba bolj dostopna in tudi ali bodo izvajalci imeli manj težav s pridobivanjem kadra.

V Poslanski skupini Demokrati. Anžeta Logarja bomo predlog zakona podprli, apeliramo pa na čimprejšnjo pripravo sistemskih sprememb in odpravo preostalih neenakosti in krivic.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa Žnidarič.

Gospod Šega za Poslansko skupino Levica, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vaši in naši.

Ko sem prišel v ta hram, so vaši kritizirali, da so naši zavrnili vse, kar so predlagali vaši. Na moje vprašanje, ali boste popravili ta modus operandi, je bil odgovor ne, mi bomo še trikrat hujši. Naši so pripravljali že pred pol leta zakon, ki popravlja krivico pri oskrbovancih, takrat je bil odgovor ne, ker so to predlagali naši, druge razumne odločitve ni bilo. Vendar pol leta, pol leta za starostnika nekaj 100 evrov več na mesec pomeni ogromno, pomeni kakšna kavica brezbrižna, kakšno darilo za vnučka, pomeni za starše kakšen sladoled več za otroke, za vnuke teh varovancev. Žal ta zamujeni pol leta pomeni, da bo ta denar, ki ga bo seveda nekdo dobil nazaj, lahko uporabil kvečjemu za lepši nagrobnik. Torej, dajmo pri takih zgodbah razmisliti tudi malce o človečnosti, ne samo o naših in vaših. V Levici bomo zakon podprli, čeprav je vaš, po našem zakonu pljuvati, kako je vse zanič, je nesmisel. Dolgotrajna oskrba je sistem, sistem, ki se ga gradi desetletje. Ali bomo čez leto pa pol, ko se bomo ponovno srečali v tej hali in bomo obravnavali popravke vašega zakona, tudi pljuvali po njemu. Dajmo si biti na jasnem, to je sistem, ki skrbi za naše starostnike, sistem, ki skrbi, ki bo, upam, ne bo jaz ga moral uporabljati ali je bil prisiljen uporabljati, vendar tudi vsi mi bomo prej končali, prej kot slej končali na takšni oskrbi. Več o tem kasneje. Levica je predlagala razširitev upravičencev do te pomoči. Vsi na odboru so se strinjali, da je ta rešitev smiselna, vendar je bil predlog zavrnjen. Zakaj? Zgolj zaradi tega, ker je bil naš. Dajmo vsaj pri teh stvareh, ki so stvari človečnosti, stvari spoštovanja do teh, ki so nam ustvarili vse, kar imamo danes, malo pozabiti, kdo so naši in kdo so vaši.

Hvala.

Najlepša hvala.

Gospa Kokot, Poslanska skupina Resni.ca.